St. 190 nsitati&ii i roniti Gsati malt ca bNtti o 11. avgusta 1923. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVIII Maja. I z vsemii ponMJd. nak dan Mke(i it 30, L udstropfc. Doptaf phaa m ae fffjcinjo, fokopM aeji 4at«o Oarbac. — Ustnik tiskirsa mM ca nese L 7.—, t mesece L f Ca (aaaemstvo aiesefno 4 Ure «t — V : ulica - it II- cDlNOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 30 cent — Oglasi se raCunaJn t fltrokosti ene kolone (73 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov wim po 40 cent osmrtnice »hvale, poslanica In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 30 cent beseda, najmanj pa L X — Oglasi naročnina ia reklamacije se poSI^Jo isklJuSno upravi Edinosti, v Trstu, ulica Sft ftančiSka AsUbega Stev. 20» L nadstropje. — Telefon areduiitvs In upvavo 11-57. Slovaki v Ameriki Da-si je po pokoljenju Srb, je kapitan Teodor Dimitrijević — kakor ^ čitamo v «Prager Pres®e» — vnet političen borec ameriških Slovakov, mož ki živi le med Slovaki In more torej pripovedovati mnogo zanimivega o njih. Mesece je potoval po Ameriki in prirejal predavanja, da se pouči o splošnem in gospodarskem položaju tamošnjih Slovakov. Ta mož se je te dni vrnil na Čehoslo-vaško. Nekaj dni se je mudil v Pragi- S podporo slovaških narodnih društev se vrata na Slovaško, da pouči tamošnje rojake o njihovih bratih v Ameriki in da nabere izkustev, o katerih bo potem govoril ameriškim bratom. Kot značilno za osebnost Dim' rljevica naj zabeležimo dejstvo, da so £>< med vojno avstrijska vojna sodišča in contumaciam obsodila na smrt radi njegovega protiavstrijskega delovanja. Njegovo opisovanje življenja in položaja Slo.akov v Ameriki vsebuje marsikaj, kar je važno tudi za naše rojake, ki imajo svojce oni^raj Oceana, a posebno še za liste, ki mislijo na izselitev v Ameriko. Devetindevedeset odstotkov Slovakov gre v Ameriko, mislijo, da je tam tista blagoslovljena dežela, kjer se more na lahko zaslužiti mnogo denarja. Toda, le en odstotek teh devetindevetdesetih odstotkov prihaja res do denarja. Vsi drugi ostajajo siromaki in so veseli, Če imajo tcftko, kolikor potrebujejo za življenje. Najlažji način pridobivanja denarja sta bila doslej kupčevanje z žganjem in pa bančne kupčije. Kupčevanje z žganjem je pa danes v Ameriki prepovedano, a bančne kupčije so v trdnih, konkurenčno močnih rokah. Pretežna večina Slovakov živijo kot delavci in morajo opravljati težko delo v tovarnah, delavnicah, rudnikih in rovih. Delo, ki ga morajo opravljati ti ljudje, je neizmerno težko in nevarno. Je to v resnici staina vojna in boj, ki ga morajo vojevati Slovaki v Ameriki. Kako naj ga označimo drugače, Če vemo, da pri raznih zavarovalnih družbah dan na dan prijavljajo po 10- 15 smrtnih nesreč in istotoliko težkih poškodovanj slovaških delavcev?! Denar, ki ga služijo ob lakih neizmerno težkih pogojih in si ga morda tudi nekaj prihranijo, porablja velika večina njih zopet, ko so brez dela, a v Ameriki je vedno veliko več brezposelnih, nego pa v Evropi. Na boljšem so ^poljedelski delavci, toda, teh je veliko manje. Vendar pa se Slovaki — ukljub tem slabim življenjskim pogojem — zelo zanimajo za politiko. Zakaj? Ravno radi svojega slabega gospodarskega položaja. Če bi se Slovakom v Ameriki boljše godilo, nego se jim je v domovini, potem bi skoro pozabili na to poslednjo. Tako pa vvakdo — pa naj že to priznava ali ne — hrepeni nazaj v domovino ter poželjivo srka vsako vest, ki mu prinaša sporočilo iz domovine. To je vzrok, da so se ameriški Slovaki politizirali Drugi vzrok je v načinu časopisov. Ker slovaški časopisi v Ameriki skoro rfžfcđar ne živijo od naročnikov, marveč od oglasov, jih dobivajo čitatelji ali zastonj, ali po zelo znižani ceni. Časopis stane tri dolarje za pol leta. To je znesek, ki tudi za delavca ni previsok. V vsaki družim čitaj o časopise z vnemo in od tod prihaja njihovo politično zanimanje. Soodločilna je tudi — in v tem se slovaški izseljenci' menda razlikujejo od čeških in jugoslovenskih — okolnost, da nimajo družabnega žrvlfenja. Prihajajo domov izmjeni, ne poznajo nikakih zabav, kakor so navadne v dioraovini. Zahajajo kvečje-lms v kak bar in oe sa že organizirani v kakem društvu, hodijo tja in — politizirajo. Potem prihaja še v vpoštev dejstvo, da so vod&lnS slovaški politiki v Ameriki bankirp, trgovci, izdajatelji listov, prekupčevalci z voznimi listski itd., ki imajo interes na tem, da zbirajo okoli sebe čim več pristašev m s tem koristijo svoji kupčiji. Slednjič treba računati tudi z madžarskim vplivom na propagando med ameriškimi Slovaki, ki deluje z mnogo denarja in velikim hrupom. Je torej dovolj gonilnih momentov. Vendar -zagotavlja Dimitrijević, da vsa tozadevna poveljnašiva; član cm om-e-mjenih od. Iz Be^rada pa poro-odjgcv ar ia načelnik čete (capo inaiupotoj, stotniku' centurio, majorju in pacDpolkovnir- ku senior, pcikovntku konzul-, brigadirju gerteralni konzul, divizijs-kemu generalu generalni namestnik. Za vzpostavitev državnega gospocEarstva RIM, 10. Včeraj je ministrski predsednik Mussolini sprejel odposlanstvo ladjedelnice Orlandb v Livornu, ki msu je izročilo <ček za L 178.755 05, znesek, ki ga je zbralo uradništvo m delavstvo imenovane ladjedelnice v svrho vzpostavitve državnega gospodarstva. Čiaii fasistovske milice obsojeni rad| nepo-korjsnosii. TuRIN. 10. Včeraj je pred tukajšnjim vojaškim sodiščem končala obravnava proti 20 četnikom državne milice, ki so bili obtoženi nepokornosti, oborožene vstaje, nediscipline i. t. d. Sodišče je obsodilo 13 obtožencev na kazni po 2 do7 mesecev vojaškega zapora. Ostali so bili oproščeni. Po čitanju razsodbe je imel predsednik sodišča na obsojence sledeči nagovor: «Pri izpolnjevanju težke naloge za proglasitev razsodbe so sodniki, častniki vojske in prostovoljne milice za varnost države, iskali navdabnfenia v juridični realnosti, ki jim stopa pred oči v vsakdanjem skupnem delovanju obeh bratskih organizmov, nadalje so sodniki najvišje cenili vase toplo čustvo z-vestobe, ki vas je zaneslo v vrste prostovoljne milice, tega izraza bojujoče se in zmagovite Italije. Razsodba očetovske pra-4vi-čnosti, ki je izšla seveda iz takega promatranja, vas bo ne samo v kratkem povrnHa •vašrm družinam ne bo le osvobodila vaša srca mračnih sovraštev, ampak bo tudi pomagala udejstvili tisto disciplino, ki največji ponos mikce Obletnica D*Aiinirazijev kocrisijo. Nemčija brez denarja BERLIN, 10. Cuno je prišel bržkone prepozno s svojimi načrti za vzpostavitev nemškega gospodarstva. Sploh je zelo dvomljivo, ali bosta uvedba novih davkov in novih pristojbin ter notranje posojilo v znesku 500 milijonov zlatih mark, ki ga misli vlada najeti, kaj izdala; kajti vsi Li ukrepi prihajajo prepozno. Danes sploh ne moreš več kujpiti deviz z markami, ker jih lastniki enostavno nočejo odstopiti v zameno z markami. Kratko rečeno: marka nima več nikake veljave. Prišlo je, česar pač ni bilo težko prorokovati pred meseci m tudi letom; Nemčija nima več denarja. Kako je prišlo do tega? Gla vni vzrok po loma, ki ga preživlja nemško gospodarstvo, tiči gotovo v velikem bremenu vojne odškodnine, ki so ga zavezniki naložili Nemčiji. Toda kljub temu bi bila nekoliko bolj modra gospodarska politika nemške vlade lahko rešila Nemčijo pred katastrofo. Mesto, da bi si vlada nabavila potrebnega denarja s primernimi davki, se je zatekla k visečemu dolgu; tako se je množina papirnatega denarja večala od dne do dne. Samo od 1. aprila do 31. julija so državni stroški poskočili na 56 trilijonov, medtem ko znašajo dohodki, ki so jih prinesli davki, komaj 4 trilijone. Primankljaj je bil krit z visećim dolgom, t. j. z novim natisom papirnatih mark. Še bolj kričeče so številke zadnjih desetih dni julija: 460 milijardam davkov stoji nasproti 18 trilijonov stroškov. Francozi pravijo, da nosijo tudi Angleži precejšnji del cdgc.vorn j-st' pri polomu; češ oini so s svojo politiko spobujali Nemčijo v njeni usodepolni politiki. Sicer bi Nemčija že davno nehala s pasivni . odporom, ki jo stane toliko milijard. Anglila Dober vtis Cunovega govora v Angliji LONDON, 10. V svojem članku o C.tmo-vem' govoril v nenvškem državnom zboru f programa: odprava zakona glede izgona Habs- buržartov, povrnitev habsburški družini njenega imetja, prenos Karlovih ostankov z Made- Hvstriis Program mosarhisiične stranke. — Za povrni iev Hab^bnržaaov. DUNAJ, 10. Kongres Čmo-rumcriih monar-histov je sklenil, da postavi pri prihodnjih volitvah lasno listo na podlagi naslednjega meni Daiiy New», da ;-e izjava načelnika nesnžke vla-de o skrčifcvt kražeT^a- pa-pirae-.tega denarja napravila v loaicfcotiskih poli-j re v Reichenau, dovoljenje Žiti in njeni druži-tičnih krogih dk*ber vtis. Na splošno sef^ da sme slanovati na gradu Eckartsau pri smatra, dia bo dasciplioa nemškega, naroda j Dima:u važen fakfecr pomagala nemški vladi do j ---------- izhoda iz satdjanjega i*e>srećne^a ooložaia. j Ki^čauski Grki ne bodo smeli v Carigrad CARIGRAD, 10. Vlada, je sklenila, da Bolgarska hsaišljeae vesti o pokolj&K na Bolgarskem. SOFIJA, 10. Brzojavna agencija objavlja ste-dečo noto: Vesti iz Prage, da je bilo v kratkem času ustreljenih 1500 pripadnikov agrarne stranke, so brez vsake podlage. Iz uradnega vira se potrjuje, da se ni po padcu Stam-bulijskega izvršila na Bolgarskem nobena smrtna obsodba. Nemflia Zunanjepolitična debata v nemškem držav, nem zbora. Nove komunistične demonstracije proti kancelar ju. notranjSTministru razna vprašanja. MU. BERLIN, 10. Na današnji seji državneg Vnti^i^a c/i novinaru vnr^čali vTzboira te> zunanri minister dr. Kosentoerg jet zunanji podal izjavo o zunanjepolitičnem pcdoža'ju Nemčige. Ker je državni kancler govoril o tean vpašanju zelo iruaio, je di*. Rosen b erg poudarjal načelo, ki ga je državni kancler Cuno vedno zasledoval: apel rta; Ameriko, ki je tem bolj važen, ker so se izjalovile nade Nemčije na Anglifo. Pri tem je citiral izjavo ameriškega instituta za ekonomijo, da Nemčija napram zahtevam entente ni diovolj zmožna, da plača. DŠrTRosenberg je nato raaspravijal o Zvezi narodjov ter f& repBciral na ugovior socijalnih deanokratov, zakai Nemčija ni član Zveze narodov, da krivda ni na strani Nemčije. Zveza narodov je stavil nasproti svojo spravo med* narodi, po kateri bi Zveza narodov postala nepotrebna. Dokler pa se ta sprava ne dbseže, mora Evropa še prehoditi pot trpljenja. Razpravljal je nafto o sistemu razsodišč, s katerim je pričeta Švica, ter je izjavil, da se Nemčija tozadevno strinja z mnenjem umrlega predsednika HardSnga. Po izvajanju zunanjega ministra je socijalni demokrat Mftller otwril debato ter govoril o finančnem stanju Nemčije. Tuda posL Streseamnn je razpravljal o tem vprašaatrjM ter napadel državno banko, ki da postopa kakor država v državi. poflomost je pfflhrzrotčilo, ko je v hodnike parlamenta dospelo okoli 150 polovično vožnjo po državni železnici Žal oseb, ki so ph vodili konMznasta&ni potslaa-prevoz Mttb3> tm Ilirtmitt Ljubljani m na- d Bilo W to hoBmuustično o«%K)«lanstvo bo vsem inozemcem ra^en kr^čarhakim Grkoim vstop v cartgf-ajsko mesto odprt, ne da- bi bila za to potrebna posebna pooblastila. Zahteval se bo le petni list, Eravilno podpisan od' kakega turškega onzulata ali zastopstva, ki ima namen ščititi turške interese v inozemstvu. Posebne izjeme tvorijo države, ki &i> ovirale svtobedo turških državljanov. Tako ne bodo smeli prestopili turških mej Ai^nenci iz Cilicije in vzhodnih pokrajin, Grki, ki so podvrženi dtego-voru za izmen janje vojrt?h iuetniker/, slednjfč Ti?: ki, ki so optiraii za kako judovsko državljanstvo. Predvidena je tud4 možnost potovanja tujcev v Ana-tolrjo. Ustanovitev egiptovskih zastopstev v zavezniških državah PARIZ, 10. Iz Kaira javljajo, da je egiptovska vlada sklenila ustanoviti svoja diplomatska zastopstva v Italrji, Angliji, Ze-ainjenih državah in Franciji. Mahtnoid Fakry pasa, bivši finančni minister >n kraljev zet je bil imenovan za zastopnica v Parizu. Pri izžrebanju dru^e serije zakladnih obveznic (buoni del tesoro) je dobila premi jo enega milijona št. 1,443.466, premijo 100.000 lir št. 1,058.578, premijo 50.000, 10.000 in štiri premije po 5.000 lir so dobite številke odnosno 1,927.567, 496.297 , 433.516, 432.457, 646.496 ia i,015.451. Pri včerajšnjem izžreban ju zakladnih obveznic tretje serije je e občinski svet ^ Voioskem-Opatiji sprejel sklep: «Vpcšteva-ioč, da sc večina prebivalstva Volosko-Opatije Italijani in da seda} ni niti enega otroka — tudi ne hrvatskega —> ki ne bi poznal toliko ita-Bjaničint, da more slediti pouku raznih prednje tov v italijanskem >eziku; vpoštevajoč, da tedaj obstoječe ljudske šole s hrvatskim učnim jezikom nimajo nobene pravicc do obstanka v občini, ki je neoporečno italijanska in leži na meji Italije, vpoštevajoč torej, da bi italijanske ljudske šole popolnoma zadostovale Jcuiturcinim potrebam prebivalstva in da jih zahtevajo tudi jasni politično-narodni vzroki: zahteva občinski &vet, naj se hrvatske ljudske šole v občini Volosko-Opatija takoj odpravijo in nadomestiio z i tal iranskimi s toliko razredov, kolikor je potrebno za skupno število Šoloobveznih otrok, ne giede na to, ali so italijanski, nemški aH hrvatski.» Tu imamo torej zopet nov klasičen dokument, kako — dobrohotno in pravično se po-vBpešuje sedaj slovansko šolstvo v Julijski Krajini I Sklep občinskega sveta občine Vo-losko-Opatija — ki pa ni svobodno izvoljen, in je bil do nedavno v hrvatskih rokah — zahteva odpravo hrvatskih šol, čeprav sam izrecno piiznava obstanek hrvatskih otrok! Sklicevanje na preivezno okolnost, da tudi hrvatski otroci poznajo dovolj italijanski jezik, bije z železno pestjo v obraz pravilu, proglašenemu od najslavnejših pedagogov vsega sveta, da prvi šolski pouk more biti uspešen le v materinem jeziku. Pravilu torej, ki se sklicujejo nanj tudi tisti Italijani v prilog svojim otrokom v drugih krajih. Mi smo na pr. uverjen;, da ogromna večina otrok tistih, dva-tisoč Italijanov v Dalmaciji pozna «dovolj* hr-vatsko-srbski jezik. Vendar je pritisnil ves oficijelni aparat Italije, da so tisti Italijani v Dalmaciji na le dobili ilaliiatrtice šole, ampak da poučufejo na njih italijč-n^ki učitelji iz kraljevine?! In društvo Dante Aligfcieri? Mari nt temu društvu glavna naloga, da ščiti italijan-stvo svojih soplemrnjakov v ne italijanskih krajih tudi onkraj državnih meja?! Tu pa se odreka ista najnaravneiža pravica Slovanom na njihovi lastni zemlji!! Gospoda imajo dvojno togiko in dvojno moralo — po potrebi! Drugo vprašanje je, ali ima občinski svet »ploh pravico do takih zahtev, ali je ta sklep v skladu z zakonom____? I O odpravljanju, preosnovijanju in ustanavljanju novih šol ima* jo odločati šolski sveti, šolrka oblastva! In to po nepristranskem zaslišanju prebivalstva. Starišem gre neoporečna in y vseh deželah z urejenimi razmerami pripoznana pravica, da odločajo, kaka bodli šola. v katero asj pošl- ki kot druga prikrita pomembnost ne more najii izraza. Jezik je za nas izraz ljubezni in bob, veselja in domovinske gobavi, poln skrite moči in lepote, ki se ne obešata na naše ustnice, marveč molčita in koreninita na dnu duše, kakor prikriti čednosti našega narodnega značaja. Zato, in ker je glas našega srca, luč naše duše, ljubimo svoj materini jezik. Ali kako se moremo ponašati s svojo domovinsko ljubeznijo, če aasfttraaco jezik kot polje, ki ga more vsakdo teptati z nogami in ga onesna-žaii?! Kakor nam je neizmerni zaklad na umetninah, ta dedščina naših očetov, svet in ga jemljemo v svojo zaščito, i istotako in še bolj je naša sveta dolžncat, da ohranjamo ono drugo dsdščino, naš jezik, ki so nam ga izročili kot slaven dar in ki ga moramo dalje izročiti svojima otrokom, čistega in brez madeža .. ,f» Edmondo de Amicis pa je napisal tudi ne.kaj za otroke: «.... tako se boš le slabo učil tujega jezika, in tisto male, kar veš cd materinega jezika, bo s tem pokvarjeno in razmetano, ker je le malo, ker ni utrjeno in se ne more upirati navalu besednega zaklada tujega jezika. Tako prihaja, da poznaš več jezikov Le na pol, da pa ne znaš nobenega govoriti in si podoben beraču, ki nosi obleko polno lukenj. Če tudi vrže črez še drugo istotako raztrgano obleko, luknje vendar ostajajo in tu in tam se kaže ivjego-va golota. Zato si moraš nafprej napraviti dobro obleko iz — svofega materinega jezika S» Kar piše tu Edmondo de Amicis o materi' nem jeziku, velja za vse — tudi za nasl Tu je predočeno njegovo bistvo v vseh njegovih globokih zvezah z ljudstvom, ki ga govori. Naj je že materin jezik italijanski, nemški, slovanski — ostaja materini jezik in vsakdo ima pravico in dolžnost, da ga brani in nikdo ae sme nobenemu naroda krčiti to najvišjo in nedotakljivo dobrino. Cz pesnik de Amicis, slaveč svoj materini jezik, govori svojemu italijanskemu narodu iz duše, pa tudi mi ne ljubimo manje svojega materinega jezika, ki ni nič manje spojen z našo svojstveno^jo in na- . . redno ncdcIjo od 10.—11. ure sim pokoljenjem. Na tej predpostavi naj tisti, ___feta« da se spet vrnejo Časi, ko bomo imeli fe.njfeak fer se precej hudo pobila po glavi m še « navadne zločince*, 1» hrbt«. Naš najbolj preprosti Statelj čuti, v t Sprejeli a* jo v lorurgični oddelek. kakftno hudo zablodo je ta zašel vrli dopisnik «Gori*fee Straže Ali ve ta vrli mož, I i (_ L!1 I I n • T- U1 ■ - * L1 kdo je bil spleti Princip? To je bil mož, ki je vzel orožje v roko, da ž njim da izraza svojemu političnemu, narodnemu prepričanju, mož, ki je bil za svojo idejo pripravljen vse pretrpeti in je tudi vse pretrpel: Princip je tip mučenika. In poleg takega moža si upa zakotni mazač «Goriške Straže« postaviti poiigalce našega Narodnega doma! Bodimo vendar resni, gospoda! ufi že prav, da ima lahko vsakdo svoje prepričanje o vsaki stvari, je že prav, da se v svojih vrstah morate sem ter tja obregniti ob «Edinost*, toda do takih zablod vendar ne smete priti. Gornje vrstice, katere smo ponatisnili in katerim ste dali naslov «Naše zablode»T so res Vaša, izključno Vaša velika zabloda! — Ne hodSte v Clevefcn&đ! Iz Clevelandk smo prejeli rtasiednje poročilo: Department of Labor svari potom svoje posredovalnice za delo popotne delavce, naj nikar ne gredo v Cleveiand po delo. Mr. B. C. Seiple, superinteadađt elevelandske javne posredovalnice za delo, je v nedavnem poročilu na federalno posredovalnico objavil, da je v Clevelandu sedaj ravno toliko ne-izurjenih delavcev, kolikor jih je^ treba. Zato priporoča, naj se zlasti delavci nikar ne preselijo v Cleveland, kajti tam bi doživeli razočaranje in ne hi mogli najti dela. Društven« vtitt Planinci, ki se boje vročine ter se vsled tega ogibajo hribov, so vabljeni, da se udeleže celodnevnega kopalnega izleta v Sesljan, ki se bo vršil prihodnjo n«5e?jo dne 12. t. m. Odhod s pa mi kom ob T. uri zjutraj. Javna knjižnica šentjakobske ^čitalnice* predpoldnc v navadnih prostorih (stara poli cija). Član je lahko vsakdo. Vpisnina znaša "' 1 liro in odškodnina za rabo knjah 1 liro me- Iz triaike pokrajine Prestanak, 8. avg. 1923. Prih. nedeljo 12. f. m. popoldne se bo vršila tu velika veselica v korist poforekev strašnega požara t Mate-nji vasi, kateri je vpepelil polovioo vasi. Vpri-zorijo jo združeno vsa društva cele občine Slavina. Sodeluje postojnska godba ter druga društva od tam in Iz okolice, Veselični prostor se nakana v neposredni bližini kolodvora — udobno za zunanje udeležence! Pribiti, kdor more, 2 blagim namenom, da pomaga bratom nesrečnežem! Beda je velika — pomoč nujno potrebna!!! Kdor bi se res ne mogel udeležiti veselice, naj pošlje svoj prispevek Županstvu občine Slavina, pošta Prestranek. Veliki bedi, vsaka malenkost prav pride ! ! ! ki smatrajo naš jezik — naš materini jezik kot tuj in nevaren element, ocenijo, kr ko se kVro zasajajo- v hrbet nam Jugoslovenom ^ | sečno. Opozarjajo se vsi člani, da se strogo Julipki Krajini s svojimi raznarodovalnimi' ____U^iid R«- odredbami! Počitniški tečaji za učifeijstvo Julijske Krajine Da ne bode nepotrebrega beganja glede teh tečajev naznaniam: 1) Tečaja v Rimu -— radi katerega je vlada : naročila vodstvu «Zveze»f da se zanj pobriga in za katerega se je oglasilo tako število (skoro 300 priglašencev!) — najbrž ne bo. Rone ra-blagobotno poklonijo knjižnici. Vesti iz Istre Iz Gročane. Dne 12, t. m, priredi Pevski zbor iz Gročane na Pesku v gostilni pri gsp, Alberti vrtno veselico s petjem, igro in p k-som s sodelovanjem pevskih društev «Lipa-> iz I Bazovice, «2vezda» dz Herpelj, «Venec» iz Kozine, iz Klanca. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. Kozina. Pevsko in bralno društvo «Vene o na Kozini proslavi 25-letnico svojega obstanka z vrtno veselico dne 19. avg. Sodelujejo vsa sosednja društva. — Odbor. ijajo svojega oSroks- Uredba učnega načrta je 2) Govori se sedaj o nekem jezikovnem te-seveda stvar šolskih oblaslev, pri vprašanju |^aju, (italijanščina za Slovane m Nemce, stopa, kako bodi šola v nravstvenem pogledu in Iz tržaškega iivUenia kaleri bodi učni jezik, gre beseda absolutno tudi starisem. Odrtkanje te pravice pomeni gaženje najsvetejše in najnaravnejše pravice prebivalstva. Pa tudi, če b: imel občinski svet pravico do takih sklepov, ga moramo vprašati: ali je poizvedoval le pri cnesn hrvatskem občinarju o njegovi želji in zahtevi? Ali »o stariši pritrdili odpravi hrvatskih šoi v Voloskem-Opatiji?! V tem pogledu ie značilno-, da se sklep sam ne sklicuje na kako tako privolitev od strani starišev!!Pač pa je tako odkritosrčen — hvala mu na tem! — da izrecno priznava, da pravi razlog je v narodno-*političnih namenili, da mu gre le za nasilno poitalijančevanje hrvatskega prebivalstva v onem okrožju! Sklep občinskega sveta se sklicuje na okolnosti, da Vciosko-Opatija feži na skrajni meji države. Mi pa pravimo, da jc ravno Iz tega razlega zahteva občinskega eveta čin slepote in skrajne nepremišljenosti. Le siepota &i more domnevali, da bo država varnejša, če sej ustvarja nezadovoljstvo in ozlcvoljenje na J meji, ki ločuje to državo od druge, v kaleri žj\ j|o iu Čustvujejo soplentcDjaki tega prebi- j vrJslva! Ravno cziri na lastno državno korist j hi morali odvraćati od Lakih skl.pov in takih venščina pa za Italijane), ki naj prične 15. t. m. O tem tečaju ne znajo na tržaškem šolskem oddelku danes še ničesar; pač pa bo danes v soboto v Vidmu nek pogovor o katerem bo vodsfvo «Zveze» obveSčeno v pondeljfk zj. 13. t. m. V torek 14. t. m. bom natanko poročal — če res kaj izvem — v <-Edinosti». Ker je v časopisih, omenjeno naj se učitelj-stvo oglaša pri okrajnih šol. oblastnijah in da ne bo nepotrebnih poti, naznanjam, da v vsem Sol. odseku na tržaški vladi je edini prof. Neri navzoč v Trstu — vsi drugi so na dopustu! Germek. rtarm nov!: EdmondG U Amicis e materinem Jeziku Prip. ur. V včerajšnji *Edinostr» smo priobčili uradno vest, katero nam je poslal Provve-di tor a to agH studi v Trstu, ki pravi, da bodo tečaji trajali od 15. t. m. do 15. septembra ter nadalje, da je treba poslati priglasitve direktno na mnenje ni Provvediiorato. Predočili emo to vest gospodu Germeku, kateri pa je izjavit, da prihaja baš od Provveditorata in da lam še ničesar ne vedo. Smatrati je torej gornje vesti priobčene od g. Germeka kot edino meredajne i* uradne. — Zabloda „Goriška Straže «Goriška Straža« ima v nekem kotu na- Poskasea samomor senavadbe ženske. Ana Gondcš, stara 33 let, je nesrečnica, ki se je rodila brez nog m brez rok. Kot čudovit naravni nestvor je potovala z nekim cirkusom po svetu ter se kazala ljtfidein. Predsinočnjhn se je mudila v Izoli, kjer se je začasno nahajal njen, cirkus. Tam je skušala končati s svojim žalostnim življenjem. Izpila je nekoliko neke jedke kemične razslopine, ki služi za pranje perila. Obupni čin aaMčne ženske so zapazili drugi uslužbenci cirkusa; tč so poklicali zdravnika, ki je zaatfpjjenhi ixpral želodec. Zdelo sc je, da ye žeeska prestala vsako nevarnost, toda včeraj, ko je cirkus na •▼ojem- potovanju prišel v naše mesto, se je njeno stanje tako poslabšalo, da co jo morali prepeljati v mestno bolnišnico. Žrtev bofaife atcer. — Ženska sfaoča a tretjega aaAtrupja um ntteo ter oatase a* aota Brtva. V ulici Gtufca v hiii št. 11 je stanovala v tretjem nadstrappi 35-letnn Margareta Ca-vallinč. 2ea*k» je Že delj časa bolehala na težki živčni bolezni, radi katere se «e svoje-časno zdravila v nekem sanatoriju, od koder je pa pred kratki« »opet prišla domov, ker se *}e njeno zdravstveno stanje navidezno obrnilo na bolje. A to zboljšanje je bilo le prehodno. Kmalu je je sopet napadla stara bolezen. Predsmočn^a je bila CavalBmjeva nenavadno razburjena. Po dolgem prizadevanju so jo njeni domači- toliko pomirili, da sc je podala k počitku. Okoti polštirib zjutraj, ko so drug« mirno sp»B, «o začeli živci zopet Si _ ^ _______ _ ____ _ ___ ______trpinčiti še domačije dopisnika, ki strašno globoko nbogo žensko ki sicer tako sifaior da si je reva modruje o atentatih. Potem ko jc ta za-] »želela smrti. kotni modrijan napisal par debelih o aten- Bolnica je stopila k oknu ter strmoglavila v tatih sploh, prehaja pod posebnim našlo- j globočino. vom Naše zablode* do sledečih razmo- Kmaki po lem sta prišla tam mimo dva mia-trivani • < deniča; zapazila sta žensko na tleh v luži krvi. Tudi naše julijsko časopisje rado vihti j ^ od ^^^^Trl^o ----— "lucemkom. f ako sta j * Q dogcdku. Kmalu potem je bil zdrav- m «fcdmost» dognali, j cLk na licu meste; Uvidel pa je na prvi pogled, _ črnec*. Ojda jc vsažca človeška pomoč zaman: Cavalli- 1! SO n gova dela prevedena menda ; gospodje ali s te pomislili, kaj ste zapisali? j nijeva je bila že mrtva; pri strašnem skoku si ropska jezike. Zato mu ^menda tudi j je marj »navaden zločinec«, kdor je je zdrobila črepi*jo. požgal ^Narodni dom» v Trstu ali pa tisti, ki so pokončali Krnico ali tisti, ki so raz-rezali komunista Berceta? Saj to> je gnju— Ali poznajo gospodje pri »Piccoiu-' in «Seri* ns-kega Edmonda de Amicis? Mi, ki smo sfcer nevedneži in vrh« tega ne poznamo italijanskima jezika, vemo, da je bil Amicis svetov- , -no Snv n — Italijan, bojevnik v vojni leta kadilnico raznim mučenikom. Tako sta 1866 in kot picalu)j in pesnik Ijubiienec itali- j tudi «Istrska Riječ; jan-kega na uda: ki se ponaša ž njim pred vsem da «Princip ni bil navaden zločinec svet ~ na vs _ _ nas*. rrzKaKi novinarji ne bodo hoteli odre-ka! avtoritativne besede. jJe Amicis je pisal nekemu svojemu mlade mu prijatelju: «Ti ljubiš svoj materini jezik, kaj ■ . . - ne? Ml vsi ga ljubimo, kajii ta ljubezen je iz-i soba nase dobe, da imamo vsevprek same Ta.', natega spoštovanja in naše hvaležnosti za neskončni zaklad znanosti in lepote, ki so ga ! da, da slepe miši lovite in se ne upate po naši predniki ostavili v tem jeziku veliki člo- ! enem samem najvišjem načelu presojati, vel k i družni — zaklad, ki je slavo naše de- i kaj je krepost in kaj hudobija. Dvojjio f3i;l imrnn 7an®'5f'l v Mi____1__r .1 _ :__i' 7-j Nesreča pri d^a. Mehanik Roman Scodel-laro, star 23 let, stanujoč v ulici Risorta št, 12, uslužben v mehaxuični delavnici tržaških javnih avtomobilov v ulici Fabio Severo št. «izvanredne» zločince. In to je Vaša kriv- 34, je včeraj po^ofdne žele. časi. naSega imena, zanesel v svet. Mi ljubimo ta jezik, ker daja našemu duhu hrano, našemu srcu in naši dušnosti življenje, ker mero hočete imeti. Zato ne morete uspešno protestirati, ako tudi drugi uporabljajo dvojno mero. Ali moramo res Slovani, ki se s Tolstim in Dostojevski jem ponašamo, Izraža najgloblje in nafevojstvenejše karakterne poteze našega naroda, ker je najizrazitejši, - , « - ...--— . ■■ p«.-. . in najvarnejši odsev našega plemena.... Za vse izmečke zapadne Evrope polizati za j bolnišnico 50-leim> Gkwk> Toro s. stamqoco v nas iraa vsaka beseda tega jezika svoj zmisel,' nektar in med?! Proste Boga, gospod je, | uHci Porta «, 3. Žena je padla doma po stop- ga avtomobila. Skušal je spraviti v tek motor, a pri tem podu se je preveč približal zračnemu vijaku, ki mu je odtrgal dva dena tretjega prsta na desni roki. Ranjenec je dobi* prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor se je zatekel. Nesrečen padec. Včeraj popoldne so z avtomobilom rešilne postaje prepeljali v mestno PODLISTEK (17) IA.NNIE VIVANTI: K IRKA Roman Marije Tarnovske. - Poslovenila G, B# *Počakajtef» je zakričal T razburjenim cmtfškom, -Počakajte trenotek! Prej mi motate reči; Sergij, ljubim vasb / *Ste li blazen,» pravim, ^odtegnite roko od jCBvi.:> Ne gajif se. ♦Ne! prej boste rekli: Sergij, ljubim vasi* In se zganil. Čutila sem, kako mi je zagorelo* ®ce. ^Odtegnite roko,* pravim, «vas prosim.s £e ni ganil. ; ^Odvzemite fo!» sem ponavljala. Nt je odtegnil. Vidik sem, ono roko, ki je lam a Ml a ustje orožja, videla sem dolge prste, tenke, raztegnjene, in zdelo se mi je vse le halucinacija. Nisem videla več le ene roke — bile so vse roke vseh mož razprostrte in objemajoče, raztegnjene proti meni, da me ustavijo, razdrobHo. zrušijo..r Gotovo me je spreobrnil nepremišljen val norosti: s krčevitim gibom sem prijela za sprožilo. Strel je izšeL Videla sem kako se je odmaknila dolga, rožnata roka, kot da bi bila obstreljena. S krikom sem spustila karabinko in si pokrila obraz. Toda Boževskij je bil pri meni, me pograbil za zapestja- in jih vlekel navzdol. Z obrazom tik ob mojem — in bil je bel kakor smrt — je šepetal: < Ah da, mala, divja morilka! To je, kar ti ugaia? Je kri, ki si žeKi?» In z razmesarjeno roko mi je pokril odprta usta, da ne bi vpila. Iz ranjene dlani mi je curljala kri na obraz, mi je padala na vrat in v grlo... Grgrala sem, dušilo me je, umirala sem , ....... Kateri daljni atavistični val blaznosti je vžgal v oni uri v naju preobrat? Katera besna furija prirodnega sovraštva in ljubezni naju je združila, oba trepetajoča in razdivjana v objem groze in delirija. Jaz ne vem. Vem le, da od tiste ure sem bila njegova, ukročena, razdrobljena, uničena. Vem, da je bil on edini, pravi in zadnji ljubimec moje opustošene mladosti. Ob njegovi strani je minila kratka pomlad moje sreče, h umorjen po Vasilija, IT u je In ob tem obilja se je razbil moj razum. Videla sem, kak« padel nekega dna« mojim nogam, videla sem, gas stegnjenega, otrpleg?, it»ega na nje- govi postelji, gledala sem v amfiteatra (čemu? obsojana ne vem po katerem krutežu) kako so eeciraE njegov« bledo meso — a nikdar, nikdar nisem mogla verjeti, da je v resnici umrf. Se daces ne verjamem. Verjamem, da me nekega dne odpro vrata — oh, dobri Bog daj da bo to kmalul — moje celice in se prikaže raven v solncu, kakor mlad svetnik, v svitu zlatih kodrov in nekdanjega trpljenja — ljubimec moje mladosti In čist glas mi poreče: «Dobro jutro, gpapaU Tedaj se bom vzdigni** 5 • • • • • • • • • • 9 • • * • • v » • • • • • • • • • • • • f m • • • CosnUdi » « * • Dafmatia . • » • Gerofimieii • • Ubera Triestina Lloyd » • • • • Lossino • • • * Marti nolicb • . « Oeeanla • • . • Premuda • » » • Trtpcovich « # • Ampelea , , » » Cement Dal mati a Cement Spalato « Tečat: Trst, 10 avgusta 1923, » » • 30* . 250 . l!60 .1415 • H45 » 133 . 110 • t>15 . 285 • 5C0 • 27«) . 227 Mali oslasi ŽENSKA 40—50-lctna se sprejme kot gospo^ dinja k vdovcu. Naslov pri upravništvu. 1006 NA PRODAJ je nova še nerabljena mlatilni-ca z slamotresnikom. tipa NSS Maylahrt. Cena po dogovoru. Naslov Kaučič Filip ml. Razdrto. 1007 PRIDNEGA pekovskega vajenca sprejme takoj pekarna na Kozini št. 47, Herpelje-Ko-zina. 1004 SPETNO, močno dekle se sprejme k družini proti dobri plači. Nemke in slove nke ona jo prednost. 1005 VDOVEC, 50 leten. Gorenje, z otroci in velikim premoženjem, želi znanja v svrho že-nitve s Primorko, v starosti od 30—40 let, Id bi imela veselje do otrok in gospodinjstva ter bi jo veselila prfenožitev v Jugoslavijo. Ponudbe do 14. t m. pod »Srečna bodočnost sta Gorenjskem? na upravniStvo. Tajnost zajamčena. i 102 PRAŠIČI 7 ledno v stari se prodajo. Natančna pojasnila na Vrdeli ftt, 1581 (za postajo). 1098 SREBRO, zlato in briljante plača več kot dru0 Pertot, via S* Francesco 15. II. 45 KRONE, srebro, zlato in platin kupflfect Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Ai», bert, Trst, via Mazzini 46. 855 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuj« prodaja po zmerrdh cenah. Menjalnica vi«. Giacintc GalUna 2, (nasproti hotela Mo»' cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovenska^ 25 i Zdravnik ^ dr. Lomliert Msrmolle q Idriji sprelsma pri „Breznic^u" od 9 do 12 in od 14 do 1C. *u Vesti z Goriškega Kazi je. Pevsko in bralno društvo «Dneva Žar» v Kazljah priredi dne 12, t. m. o priliki opasila, veselico, šaljivo srečkanje s paviljo-1 nora, v katerem se bo prodajalo vsakovrstno J pecivo in sadje, tako da kdor želi del kazelj-skega opasila, naj se potrudi v Kazi je. O kraškem dobrem teranu niti ne govorimo, poleg tega bo svirala godba društva «Parma» *z Trebič vesele in poskočne komade za mladino. Začetek ob — Odbor. V ogrsko. Pevsko-bralno-kipetrjsko društvo Lijak na Vogrskem priredi v nedeljo dne 19. avgusta ob 4 pop. na dvorišču gostilne g. A, Šusmelj-a veliko veselico s sodelovanjem pevskih zborov sosednih občin, kakor tudi dramatičnega godb t ne j; a krožka iz Gorice. Bratska društva v okolici so naprošena, da bi isti dan ne prirejala veselic. — K obilni udeležbi vabi — Odbor. iaMi slovenski km i&?i)i. Tržaška Miniti in hraminica registrovana zadruga z omejenim poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. it. Sprejema nsvadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekeči račun in vlogo za čekovni promet, ter jih obrestuje rarpo 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, medice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne m za strsahž od 9 (te 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št. tele?. 25-67. i 'i 8.15 O. I 19,23 a,; Odhod! in prihcdi vlakov JUŽNI KOLODVOR. Trst, Tržič, Cerviajaa, Poriogruaro - Beoetke. Odhodi: 0.15 o; 5.— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o.; 10.10 brz.; 14.— eks.; 15.40 o.; 18.— o,; 19.05 eks. Dohodi: 0.40 eks.; 5.40 o.; 10X5 eks.; 14.— brz.; 15.40 eks.; 23.25 eks. Trst, Gorica, Kor min, Videm (Udiue). Odhodi: 6.05 o.; 8.— o.j 9.40 o.; 13.10 o J 16.40 brz.; 18.— o. Dohodi; 8.15 o.; 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.$ m it. >V kAem