160
Novičar iz raznih krajev.
Nj. c, k. Veličastvi, Cesar iu Cesarica, sta, kakor je poslednji novičar omenil, odhod iz Buda-Pešta zavoljo obo-Ijenja princesnje Gisele za 10 dni odložila. Zavoljo tega so se poslanci iz serbske Vojvodine in Temeškega banata z on-dašnjem deželnem poglavarjem, fml. grofom Coroniiii-tom iz Segedina, kjer so Cesarja in Cesarico 14. t. m. pričakovali, odtod v Budo-Pešt podali, presvitlemu Gospoda in Gospej svojo vdanost in zvestost skazat. — Cesarjevi hčerki Giseli je odleglo; pa tudi perva hčerka, Zofija, je nekoliko zbolela. Zobčki jima nagajajo. — Serbski knez je poslal dva gospoda 16. t. m. v Budo se Nj. Veličanstvoma poklonit. Z enakem namenom je prišel belogradski paša v imenu turškega cesarja. — V petek, 15. t. m. je Nj. c. k. visokost, nadvojvoda Franc Korl premije za kmetij-sko-gojzdnarstvene razstavke slovesno razdelil. Bilo je o tej priložnosti 42 zlatih, 108 velicih in 150 malih ereberuih, 133 velicih in 87 malih bronastih medalj al koj na mestu razdeljenih, ali pa bodo pozneje tistim poslane, kteri so bili tajistih vredni spoznani. — Danajska mestna gosposka je nov uačiu vpeljala, po kterem se goveja živina beržeje vsmertuje. Tudi se živini, preden jo v mesnico ženejo, nekako oči zavežejo, ker je skušnja pokazala, da se začne živinče, kri viditi, na celim životu tresti in jo je težko v mesnico spraviti. Znano je, da je meso živine, ktera urno pogine, boljega okusa. — Iz Dunaja je neki kontrolor bankne dnarnice pobegnil, ki je 350 do 360 tavžent gld. sčasoma skrivaj na svojo stran spravil. 15. t. m. so ga blizo Dnnaja dobili Pravijo, da je strastno v loterijo stavil in tej strasti svoje poštenje in svojo srečo žertvoval! — Avstrijanski romarji v sveto deželo so imeli nesrečo, vernivši se iz Jeruzalema, na poti med tem mestom in mestom Bejrut Beduineom v roke priti. 8 težkimi dnarji so se mogli odkupiti in so prišli srečno v Bejrut. Te dni pridejo v Terst. — Bavarski kralj pride te dni v Pariz in slišati je, da si bo o svojem bivanji ondi prizadeval, razpor med neapolitanskem kraljem in francozko in angležko vlado poravnati. — Iz Kitajskega cesarstva še nič posebnega ni slišati. Nekaj angležkih vojakov in parobrodov je že prišlo v ondašnje kraje. Brati je zdaj, da bodo tudi Rusi eno fregato in eno korveto v kitajsko pomorje poslali s posebnim poslancom do cesarja nebeškega kraljestva. — Danilo, knez Cernogorcov, je'prišel 5. t. m. domu. V Kotoru, kjer se ni skoraj nič vstavil, ga je čakala množica Cernogorcov, ktere je z besedami sprejel: „Ne pečam se za Rusijo, tudi ne za Avstrijo ali Francijo , pa tudi ne za Turčijo. Od nikogar nič ne potrebujem. Vtegnil nisem, sicer bi bil vse opravil, kar mi je serce želelo!" Danilo ima namen, za leto 1857 še enkrat toliko davkov poberati, kakor doslej. — Slišati je, da sta se avstrijanski minister grof Buol in angležki lord Clarendon v načcrtu zastran uravuanja podonavskih knežij zedinila, kteri ima namen, njim hasni po mogočosti zavarovati, ktere bi jim politično striujenje dati vtegniio. Nameu tega načerta je, obema knežijama popolno enako vojaško, pravno, poštno in colno upravo dati. Ni dvomiti, da bo turška vlada temu na-čertu svojo dovoljenje dala. — Veliki knez Konstantin se je 15. t. m. pri frencozkem cesarju poslovil in je v mesto Bordo odrinil, od kodar bo obmorske mesta pregledavši šel angležko kraljico v London, poglavitno augležko mesto, obiskat.