URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 2 Ljubljana, četrtek 27. januarja 1977 Cena 15 dinarjev Leto XXXIV 14. Skupščina Socialistične republike Slovenije je na Podlagi stališč, priporočil in sklepov o nadaljnjem samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti v SR Sloveniji, ki jih je sprejela 8. oktobra 1975 in drugih ustreznih aktualnih družbenopolitičnih dokumentov Proučila, kaj je bilo na področju uresničevanja novih odnosov v krajevnih skupnostih storjenega v družbeni praksi. Po vsestranski obravnavi poglavitnih ugotovitev 0 doseženi stopnji uresničevanja aktualnih nalog, ki jih je predložil Odbor za družbenopolitični in komunalni sistem Zbora občin Skupščine SR Slovenije, je Skupščina Socialistične republike Slovenije na podla-Si 335., prvega odstavka 342. člena in 344: člena ustave Socialistične republike Slovenije in 245. člena v zvezi z 242. členom poslovnika Skupščine SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 19. januarja 1977 sprejela:/ STALISCA I Stališča, priporočila in sklepi o nadaljnjem samb-Upravncm razvoju krajevnih skupnosti v SR Sloveniji, ki jih je Skupščina SR Slovenije sprejela dne 8. oktobra 1975 in ki podrobneje opredeljujejo novo vlo-8o in položaj krajevne skupnosti kot temeljne samo-npravne skupnosti delovnih ljudi in občanov v družbenoekonomskem in družbenopolitičnem sistemu, se ne uresničujejo tako hitro, kot bi se morala glede na to- da imajo trajnejši pomen za uveljavljanje krajevnih skupnosti kot družbenoekonomskega odnosa in konstitutivnega elementa oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Samoupravni položaj delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti se po sprejemu omenjenega skupščinskega akta le postopoma krepi, ko se v njej vse bolj vzpostavljajo neposredni odnosi med njihovim delom in življenjem, tako da postaja ta skupnost dejan-sko sestavni del družbenoekonomskih odnosov. Krajevno skupnost in samoupravljanje v njej bo ifeba razvijati in uresničevati veliko bolj povezano z Razvojem samoupravljanja v združenem delu in v celotni družbi, v kateri mora biti krajevna skupnost onakopraven in odgovoren nosilec nadaljnjega socialističnega samoupravnega razvoja in skupnost, v kateri se krepijo vzajemnost, solidarnost in humani od-n°si. Akcijo za razvoj samoupravnih odnosov v krajevni skupnosti je treba voditi hkrati z uresničeva-njom sprejetih zakonov, predvsem zakona o združe-nem delu, zakona o temeljih sistema družbenega plani-lnn.ja, zakona o ljudski obrambi, zakona o notranjih. 7adevah in družbeni samozaščiti ter aktov, ki se na-našajo na vlogo in položaj poravnalnih svetov in drugih samoupravnih sodišč ter samoupravno organizira-n'h potrošnikov v krajevni skupnosti, v njej pa opravljati tudi vse druge aktualne naloge, povezane z uresničevanjem socialističnih samoupravnih odnosov v krajevni skupnosti. II Da bo krajevna skupnost dejansko postala skupaj s temeljnimi organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami oblika samoupravne družbene integracije in mesto samoupravnega odločanja, je potrebno v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah ter v drugih' organizacijah in skupnostih: 1. Stališča, priporočila in sklepe o nadaljnjem samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SR Slovenije, št. 24/75) je treba skupaj z ustreznimi stališči in sklepi družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih dejavnikov še naprej dosledno zlasti pa pospešeno uresničevati; 2. Proces prostorskega preoblikovanja krajevnih skupnosti v naravne in odprte življenjske skupnosti poteka prepočasi, kar onemogoča polno uveljavljanje samoupravnih odnosov v njih in med njimi; zato je treba vztrajati, da v vsaki krajevni skupnosti in občini v skladu z ustavnimi obveznostmi in obveznostmi, ki izhajajo iz dokumentov družbenopolitičnih organizacij, opravijo analizo samoupravnih in družbenoekonomskih razmerij glede na število krajanov in velikost krajevnih skupnosti. Delovni ljudje in občani naj se v javni razpravi, ki jo organizira in usmerja Socialistična zveza delovnega ljudstva, odločijo za preoblikovanje, kjer je to potrebno. V organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva, v krajevni Skupnosti, občinah in republiki kot nosilkah te akcije je potrebno hkrati oblikovati tudi kriterije za tako oblikovanje krajevnih skupnosti. Ti kriteriji naj bi se upoštevali zlasti pri določanju urbanistične politike in pripravah prostorskega razvoja; 3. Organizacijo samouprave v krajevnih skupnostih je treba uskladiti z njihovimi dejanskimi razmerami in z nalogami, ki jih opravljajo kot temeljne samoupravne skupnosti. Z njo je treba ustvariti takšne odnose, da bodo omogočali delovnim ljudem in občanom vseh naselij in njihovih delov učinkovit vpliv na vse ključne točke odločanja; in opredeliti razmerja in odgovornosti med posameznimi oblikami delovanja in organi samoupravljanja v krajevni skupnosti; Zbor delovnih ljudi in občanov naj postane mesto, kjer delovni ljudje in občani z osebnim izjavljanjem odločajo o skupnih vprašanjih; ta je treba opredeliti v statutu krajevne skupnosti oziroma oblikovati smernice za reševanje njihoyih skupnih potreb in interesov, ki jih ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo s pomočjo svojih delegatov in delegacij v krajevni skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih in v družbenopolitičnih skupnostih; Razvijati je treba še druge samoupravne oblike osebnega izjavljanja in vplivanja, kot so zbori stano- valcev in hišni sveti — ne le kot temelj za delovanje samoupravnih stanovanjskih skupnosti, temveč tudi kot jedra za1 obveščanje občanov in njihovo neposredno vključevanje v oblikovanje skupnih stališč in dogovorov v krajevni skupnosti — zbori in sveti po-strošnikov in druge oblike samoupravnega in družbenopolitičnega organiziranja; Pospešiti moramo samoupravno organiziranje potrošnikov in njihovo samoupravno povezovanje in sporazumevanje z organizacijami združenega dela, ki proizvajajo oziroma prodajajo blago ali opravljajo storitve za neposredno porabo občanov, ter vzpostaviti in poglabljati njihovo povezovanje in sodelovanje z organi sarhoupravne delavske kontrole, inšpekcijskimi službami in drugimi družbenimi dejavniki, pomembnimi za uresničevanje njihovega družbenoekonomskega položaja; Statute in druge splošne akte krajevnih skupnosti je treba dopolniti tako, da bodo v večji meri upoštevali dejanske življenjske razmere* in opredelili organizacijsko in vsebinsko osnovo za nadaljnji samoupravni razvoj krajevnih skupnosti oziroma samoupravno uveljavljanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov v njih: pri tem naj se v okviru Skupnosti slovenskih občin ob sodelovanju Skupščine SR Slovenije, Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ter drugih družbenopolitičnih in strokovnih dejavnikov nadaljujejo prizadevanja za nadaljnje dograjevanje in izpopolnjevanje samoupravnih splošnih aktov krajevnih skupnosti in ustreznih določb v samoupravnih splošnih aktih temeljnih in drugih organizacij združenega dela: 4. Pri uresničevanju in krepitvi delegatskih odnosov v krajevnih skupnostih, hkrati s skupščinskimi stališči, priporočili in sklepi o nadaljnjem samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti in delegatskega sistema, je treba uveljaviti tudi stališča in sklepe o uresničevanju ustavne vloge samoupravnih interesnih skuphosti v družbenih dejavnostih ter o razvoju družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odtrosov v teh skupnostih, kot jih je sprejela Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije na svoji seji 21. maja 1976. Na podlagi teh stališč je treba oblikovati posebne delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v tistih razvitih krajevnih skupnostih, kjer se za to kaže družbena potreba in kjer so za to dane kadrovske' in druge možnosti; Zbori krajevnih skupnosti v občinskih skupščinah in zbori uporabnikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti naj zagotovijo z ustreznejšo pripravo gradiv in izboljšanim obveščanjem delegatov in delegacij oziroma delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, z upoštevanjem časovnih možnosti za delegatsko razpravo in za oblikovanje stališč k posameznim gradivom, da bodo lahko delegati in delegacije dejansko odgovorno opravljajo svojo delegatsko funkcijo; Osnovne organizacije družbenopolitičnih organizacij v krajevni organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva s stalno skrbjo in aktivnostjo bolj odgovorno sodelujejo pri oblikovanju smernic na zborih delovnih ljudi in stališč delegacij, zagotavljajo pogoje za delo delegatov in delegacij in se zavzemajo za utrjevanje njihove zavesti o odgovornosti delovnim ljudem in občanom ter za uresničevanje te odgovornosti; 5. Krepiti je treba zavest o enotnosti in povezanosti samoupravnih družbenoekonomskih interesov delavcev v združenem delu in delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti ter pospeševati neposredno povezovanje delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela z delovnimi ljudmi in občani krajevne skupnosti, v kateri delujejo oziroma prebivajo, zakaj samo tako bodo lahko uresničevali skupne materialne in druge interese; Novi odnosi in vloga krajevnih skupnosti se morajo v prihodnje vse bolj razvijati in poglabljati zlasti glede planiranja in programiranja in s tem povezanega načrtnega združevanja sredstev za uresničevanje programov in planov razvoja krajevnih skupnosti; Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih morajo skupaj z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov obravnavati hkrati svoje skupne potrebe in oblikovati na tej podlagi predloge programov in planov razvoja krajevne skupnosti ter hkrati sprejeti tudi odgovornost za uresničevanje sprejetih planov: pri tem je treba zagotoviti sistematično in sprotno spremljanje ter usklajevanje programov in planov razvoja krajevnih skupnosti s plani temeljnih organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti; ugotavljati ob tem pomanjkljivosti in jih odpravljati ter s tem prispevati k uresničevanju načel kontinuiranega in srečevalnega planiranja; Skupnost slovenskih občin naj v sodelovanju s Skupščino SR Slovenije, Republiško konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva m Republiškim sekretariatom za finance do 31. marca 1977 v skladu z določbami zakona o združenem delu pripravi predlog družbenega dogovora o temeljnih načelih za financiranje skupnih potreb v krajevpih skupnostih. Do tega roka naj Izvršni svet Skupščine SR Slovenije prouči vprašanje davčnih olajšav krajevnih skupnosti za nakup materiala; 6. Samoupravni razvoj krajevnih skupnostih bo pospešen tudi z ustanovitvijo komunalnih interesnih skupnosti. Zaradi tega je treba pospešiti proces vključevanja delovnih ljudi in občanov v samoupravno odločanje o zadovoljevanju potreb po komunalnih storitvah v krajevni skupnosti z ustanavljanjem komunalnih interesnih skupnosti in vključevanjem v samoupravne organe komunalnih organizacij. V okviru Skupnosti slovenskih občin in v sodelovanju s Skupščino SR Slovenije, Republiško konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva, Republiškim sekretariatom za urbanizem in Republiškim sekretariatom za finance je treba pripraviti izhodišča za rešitev nerešenih vprašanj glede samoupravnega konstituiranja in združevanja sredstev za dejavnost teh skupnosti: vendar je pri tem treba upoštevati dosedanjo zavzetost in pripravljenost občanov v krajevni skupnosti za uvajanje komunalnih objektov in storitev; 7. Krajevne skupnosti se povezujejo in sodelujejo med seboj v'okviru občine in širše, hkrati pa tudi z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi na podlagi spoznanj glede skupnih interesov in potreb na takem sodelovanju mora temeljiti tudi oblikovanje skupnosti krajevnih skupnosti, tako da naj bi se oblikovale tam. kjer se kaže potreba po trajnejšem sodelovanju več krajevnih skupnosti; 8. Zaradi krepitve samoupravnega družbenoekonomskega In družbenopolitičnega položaja delavcev in delovnih ljudi in občanov je treba zagotoviti boljšo obveščenost o uresničevanju samoupravno oblikovanih stališč in odločitev v organih krajevne skupnosti ter družbenopolitičnih in drugih samoupravnih skupnosti; Pri čemer je treba posebno pozornost posvečati povratnemu obveščanju; 9. K izvajanju nalog, ki jih ima krajevna skup-nost je treba na prostovoljni podlagi pritegniti čim več občanov, zlasti mladine, kar bo zmanjševalo potrebo in onemogočalo pretirane težnje po profesionali-zaciji kadrov.'V ta namen je treba zagotoviti večje sodelovanje občinskih upravnih organov. Strokovna Pomoč teh organov naj bi se ne omejila le na naloge v zvezi z delovanjem delegacij in delegatov, ampak naj bi obsegala tudi pomoč pri opravljanju drugih strokovnih nalog v krajevnih skupnostih, ki zahtevajo posebno strokovno usposobljenost; 10. Družbenopolitične organizacije, ki so se kot konstitutivni in najbolj zavesten dejavnik v krajev-n' skupnosti že doslej ustvarjalno vključile v proces niene samoupravne preobrazbe, se bodo še bolj dosledno prizadevale za politično in akcijsko enotnost v krajevni organizaciji Socialistične zveze delovnega 'iudstva ter v njeni konferenci sprejemale obvezujoče skupne dogovore za rešitev posameznih vprašanj, saj bodo le'tako krepile fronto socialističnih sil in dosegale večjo učinkovitost v uresničevanju socialistič-nih samoupravnih odnosov. Družbenopolitične organi-zacije naj zalo v skladu s svojo vlogo in na podlagi akcijskih načrtov odločneje pristopijo k reševanju vPrašanj. ki se pojavljajo med delavci in delovnimi Uudmi v združenem delu in v krajevni skupnosti v skladu s stališči in nalogami, ki so jih sprejele v "■rojih dokumentih Pri lem kaže še posebej poudariti specifično vlogo sindikatov pri uresničevanju samoupravnega položaja delavcev v združenem dolu in v krajevni skupnosti. St. 011-21/77 Ljubljana, dne 19. januarja 1977. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marij-n Brecelj 1. r. 15. Na podlagi 35. alineo 335. člena in prvega odstav-a 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, rvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. r °na Poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupšči-u Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora luženega dela in Zbora občin dne 19. januarja 1977 sprejela ODLOK 0 Prevzemu pra-vic in obveznosti soustanoviteljstva ■ "Koslovanskega bibliografskega inštituta s strani Socialistične republike Slovenije . ^uuialistična republika Slovenija prevzame skuti .s Socialistično republiko Bosno in Hercegovino, ^ oeialistično republiko Crno goro Socialistično repub-' 0 Hrvatsko, Socialistično republiko Makedonijo, 0ciaHstično republiko Srbijo, Socialistično avtonom- no pokrajino Kosovo in Socialistično avtonomno po-kravino Vojvodino pravice in obveznosti kot soustanovitelj Jugoslovanskega bibliografskega inštituta s sedežem v Beogradu, ki je bil ustanovljen z uredbo o ustanovitvi in delu Bibliografskega inštituta FNRJ (Uradni list FNRJ, št. 77/49). II Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-75/76 Ljubljana, dne 19. januarja 1977. Skupščina Socialistične republike Slovenije ■ Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 16. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 19. januarja 1977 sprejela ODLOK o razdelitvi deviz za potrebe republiških organov, zavodov, organov družbenih organizacij, ožjih družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in civilnih pravnih oseb v SR Sloveniji za leto 1977 I Devize, ki so na podlagi zakona o deviznem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 36-358/72) in odloka o določitvi skupnega zneska deviz za potrebe federacije, republik in avtonomnih pokrajin za leto 1977 (Uradni list SFRJ, št. 58-845/76) določene za potrebe SR Slovenije za leto 1977 v znesku 423.008.500 dinarjev deviznih sredstev, od tega 90 "/o v konvertibilnih valutah in 10 "/e v nekonvertibilnih valutah, se lahko uporabijo za neblagovna in blagovna plačila republiških organov, zavodov, organov družbenih organizacij, ožjih družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in civilnih pravnih oseb, in sicer: din din 74,380.000 7.1.380.600 2,999.400 298,525.300 296,627.400 1,897.900 iz 50,103.200 12,699.650 37,403.550 a) za neblagovna plačila od tega: v konvertibilnih valutah v nekonvertibilnih valutah b) za blagovna plačila, od tega: v konvertibilnih valutah v nekonvertibilnih valutah c) od skupnega zneska deviz prvega odstavka te točke se izloči v devizno rezervo za kritje premalo predvidenih izdatkov republike, cd tega: v konvertibilnih valutah v nekonvertibilnih valutah II O uporabi sredstev republiške devizne rezerve odloča: 1. republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, če znaša zahtevek do 5.000 dinarjev; 2. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, če znaša zahtevek nad 5.000 dinarjev. III V posebnem pregledu, ki je sestavni del tega odloka, so določeni najvišji zneski konvertibilnih in nekonvertibilnih deviz za posamezne namene in uporabnike deviznih sredstev (nosilci deviznih planov). IV Ta odlok začne, veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977. St. 43-11/76 Ljubljana, dne 19. januarja 1977. Skupščina Socialistične republike Slovenije ' Predsednik Marijan Brecelj 1. r. Pregled razdelitve deviz za leto 1977 Nosilec deviznega plana I. REPUBLIŠKI ORGANI Skupščina SR Slovenije Izvršni svet Skupščine SR Slovenije — Protokol v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije Ustavno sodišče SR Slovenije Republiški sekretariat za delo Republiški sekretariat za finance Republiški sekretarjat za industrijo — za Gospodarsko zbornico Slovenije Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje — ustavne obveznosti republike v zamejstvu Republiški sekretariat za notranje zadeve Republiški skretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem — za elektronski center Republiški sekretariat za urbanizem Republiški komite za energetiko Republiški komite za kulturo Republiški komite za promet in zveze Republiški komite za raziskovalno dejavnost Republiški komite za tržišče in cene Republiški komite za varstvo okolja Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov — za priznavalnine Republiški komite za vzgojo in izobraževanje Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje Zavod SR Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično in prosvetnokulturno sodelovanje Meteorološki zavod SR Slovenije Zavod SR Slovenije za statistiko Zavod SR Slovenije za šolstvo Arhiv SR Slovenije Geodetska uprava SR Slovenije Geodetski zavod SR Slovenije Skupaj I. II. ORGANI DRUŽBENIH ORGANIZACIJ Centralni komite'Zveze komunistov Slovenije Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije Neblagovne devize Blagovne devize Skupaj konver- tibilne valute 2 nekonver- tibilne valute 3 konver- tibilne valute 4 nekonver- tibilne valute 5 konver- tibilne valute 6 nekonver- tibilne valute 7 93.000 8.400 700.000 793.000 8.400 230.000 20.000 692.000 — 922.000 20.000 150.000 '400.000 550.000 — 15.000 — 67.500 — 82.500 — 54.000 15.600 153.500 — 207.500 15.600 10.000 — — — 10.000 — 20.000 — — — 20.000 —- 300.000 — — — 300.000 — 41.700 3.500 100.000 — 141.700 3.500 198.000 16.000 60.000 258.000 16.000 33,000.000 — — — 33,000.000 — 2,000.000 — 60,700.000 — 62,700.000 — 20.200 — 200.000 — 220.200 — 400.000 _ 3,500.000 _ 3,900.000 413.000 55.000 — — 413.000 55.000 70.000 12.000 4.000 — 74.000 12.000 22.000 11.000 — — 22.000 11.000 22.000 16.000 520.500 — 542.500 16.000 30.000 11.000 3.000 — 33.000 11.000 10.000 5.600 — — 10.000 5.600 26.200 — — — 26.200 — 35.000 35.000 — 6,000.000 — — — 6,000.000 / 25.000 10.000 — — 25.000 10.000. 1,200.000 50.000 112,800.000 1,000.000 114,000.000 1,050.000 40.000 11.000 32.000 — 72.000 11.000 4,500.000 310.000 — 4,500.000 310.000 40.000 20.000 1,800.000 — 1,840.000 20.000 380.000 — 4,400.000 — 4,780.000 * 65.000 31.000 115.000 — 180.000 31.000 61.000 62.000 — — 61.000 62.000 39.000 4.600 17.400 — 56.400 4.600 56.000 — 790.000 — 846.000 — 49,566.100 672.700 187,054.900 1,000.000 236,621.000 1,672.700 40.000 — 887.600 — 1 927.600 150.000 — 51.000 12.400 98.000 A- 248.000 51.000 12.400 1 2 S 4 3 6 7 Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije 73.000 54.800 73.000 54.800 Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije 235.000 — ’ 235.000 Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije 32.000 8.500 693.400 40.900 725.400 ' 49.400 Zveza kulturnoprosvetnih organizacij Slovenije 150.000 1.000 — 150.000 1.000 Gasilska zveza Slovenije, — — 2,625.000 — 2,625.000 — Skupaj II. 731.000 76.700 4,304.000 40.900 5,035.000 117.600 HI. SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI Kulturna skupnost Slovenije 550.000 190.000 210.000 760.000 190.000 — za jazz festival 220.000 — — 220.000 — za festival Ljubljana 660.000 — _ — >660.000 Izobraževalna skupnpst SR Slovenije 550.000 100.000 5,000.000 170.000 5,550.000 270.000 — za dopolnilni pouk slovenskega jezika 1,650.000 — e—- — 1,650.000 Raziskovalna skupnost Slovenijfe 3,350.000 500.000 50,000.000 — 53,350.000 500.000 Republiška skupnost za ceste 350.000 — 1,500.000 1,850.000 Telesnokulturna skupnost SR Slovenije 1,000.000 230.000 400.000 100.000 1,400.000 - 330.000 Zveza vodnih skupnosti Slovenije 64.000 — — 64.000 — Strokovna služba — hidrologija 40.000 — 700.000 — 740.000 — Skupaj III. 8,434.000 1,020.000 57,810.000 270.000 66,244.000 1,290.000 IV. DRUGE ORGANIZACIJE Slovenska akademija znanosti in umetnosti 400.000 60.000 260.000 660.000 60.000 Klinične bolnice, Ljubljana 350.000 350.000 Radio-televizija Ljubljana 400.000 27.600 28,000.000 28,400.000 27.600 »Delo« — Časopisno grafično podjetje 3,000.000 280.000 — — 3,000.000 280.000 »Ljubljanski dnevnik« 60.000 _ — 60.000 »Mariborski tisk« — Časopisno grafično podjetje Maribor 150.000 100.000 5,000.000 100.000 5,150.000 200.000 »Večer« — Časopisno grafično podjetje Maribor 150.000 20.000 — — 150.000 20.000 Patentna pisarna 1,100.000 — — 1,100.000 — Univerza v Ljubljani 850.000 450.000 9,230.000 397.000 10,080.000 847.000 — za računalniški center 65.000 — 260.000 — 325.000 Univerza v Mariboru 500.000 120.000 700.000 90.000 1,200.000 210.000 Narodna banka Slovenije 660.000 — 1,287.000 — 1,947.000 Služba družbenega knjigovodstva v SR Slove-ni ji 40.000 40.000 Gospodarska zbornica Slovenije 100.000 26.500 126.500 — Inštitut za organizacijo, ekonomiko, raziskave in tržišče ITEO 55.000 21.000 55.000 21.000 — Izvršni odbor združenj temčljnih organizacij združenega dela panog 20.000 20.000 Zadružna zveza SR Slovenije 40.000 — — — 40.000 Skupaj IV. 7,940.000 1,078.600 44.763.500 587.000 52,703.500 1,665.600 V. SKUPŠČINE OBČIN Mestna skupščina Ljubljana 200.000 100.000 120.000 320.000 ’ ' 100.000 Skupščina občine Brežice 150.000 150.000 — Skupščina občine Ajdovščina 30.000 _ 30.000 — Skupščina občine Celje 50.000 660.000 — 710.000 — Skupščina občine Domžale 5.000 65.000' 70.000 — Skupščina občine Dravograd 2.500 — 2.500 — Skupščina občine Gornja Radgona 5.500 5.500 — Skupščina občine Hrastnik 12.000 — — 12.000 — Skupščina občine Idrija 6.000 25.000 31.000 Skupščina občine Izola — . Skupščina občine Jesenice 10.000 10.000 — Skupščina občine Koper 58.000 — 400.000 —, 458.000 — Skupščina občine Kamnik 10.000 — — 10.000 Skupščina občine Kranj 75.000 2.000 20.000 — 95.000 , 2.000 Skupščina občine Krško 10.000 150.000 _ 160.000 _ Skupščina občine Laško __ 80.000 80.000 — Skupščina občine Lendava 15.000 30.000 45.000 — Skupščina občine Lenart 3.500 3.500 * 3.500 3.500 Skupščina občine Ljutomer 8.000 N — 8.000 — Skupščina občine Maribor 150.000 3.400 200.000 350.000 3.400 Skupščina občine Mozirje 4.000 — 4.000 Skupščina občine Murska Sobota 14.000 14.000 Skupščina občine Nbva Gorica 40.000 300.000 340.000 — Skupščina občine Novo mesto 28.000 8.500 400.000 428.000 8.500 Skupščina občine Piran 10.000 10.000 Skupščina občine Ptuj 5.000 2.000 — — 5.000 2.000 1 2 3 4 5 6 7 Skupščina občine Radovljica 20.000 — 20.000 40.000 Skupščina občine Ravne na Koroškem 15.000 7.000 — — 15.000 7.000 Skupščina občine Sevnica 6.000 — 25.000 — 31.000 — Skupščina občine Sežana 3.000 — 20.000 — 23.000 Skupščina občine Slovenj Gradec 8.000 — — — 8.000 — Skupščina občine Škofja Loka 22.000 5.000 15.000 — 37.000 5.000 Skupščina občine Tolmin 9.000 — — — 9.000 — Skupščina občine Trbovlje 28.000 — , — 28.000 — Skupščina občine Tržič Skupščina občine Velenje 20.000 — — — 20.000 12.000 . — — 12.000 — Skupščina občine Zagorje 15.000 — 15.000 — 30.000 — Skupaj V. 909.500 131.400 2,695.000 — 3,604.500 131.400 Skupaj L, II., III., IV., V. 67,580.000 2,979.400 290,627.400 1,897.900 364,208.000 4,877.300 VI. REPUBLIŠKA DEVIZNA REZERVA 16,499.650 37,423.550 Dejanska devizna rezerva 12,099.650 37.403.550 Rezervirano za zdravljenje v tujini 3,800.000 20.000 — — 3,800.000 20.000 Skupaj I. HI. + III. + IV. + V.+VI. ^80,707.650 42.300.850 17. Na podlagi prvega odstavka 271. člena in 2. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 19. januarja 1977 sprejela ' ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji Jugoslovansko-francoskega sporazuma o sodelovanju na področju filma Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji Jugoslovansko-francoskega sporazuma o sodelovanju na področju filma, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-156/76 Ljubljana, dne 19. januarja 1977. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 18. Na podlagi 2. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena In prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 2. točke 326. člena, drugega odstavka 342. člena in 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega razdelka 73. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 19. januarja 1977 sprejela ODLOK o soglasju k finančnemu načrtu Narodne banke Jugoslavije za leto 1976 Daje se soglasje k finančnemu načrtu Narodne banke Jugoslavije za leto 1976, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-157/76 Ljubljana, dne 19. januarja 1977. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 19. Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 145., 146., 160. člena ter tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in v dogovoru z organi družbenopolitičnih organizacij v republiki je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 19. januarja 1977 sprejela ODLOK o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi Komisije Skupščine SR Slovenije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu I Ustanovi se Komisija Skupščine SR Slovenije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu (v nadaljnjem besedilu: komisija). Komisijo sestavljajo delegati v Zboru združenega dela, Zboru občin in Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije ter delegati organov Zveze komunistov Slovenije, Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Zveze sindikatov Slovenije. Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije in Zveze socialistične mladine Slovenije, Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije. II Komisija spremlja izvajanje zakona o združenem delu in sodeluje s pristojnimi organi in organizacija- mi v republiki ter jim pomaga pri izvajanju zakona o združenem delu. Pri opravljanju te naloge komisija spodbuja aktivnost delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih ljudi v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih in njihovih delegatov in delegacij pri izvajanju zakona o združenem delu, spremlja samoupravno prakso in opozarja na izkušnje za njeno izboljšanje daje potrebna pojasnila in sproža pobude za akte in ukrepe s katerimi se ustvarjajo pogoji za izvajanje zakona o združenem delu. v III Komisija ima predsednika, podpredsednika in trinajst članov. Predsednika, podpredsednika in člane komisije voli Skupščina SR Slovenije, in sicer predsednika, podpredsednika in šest članov izmed delegatov v Zboru združenega dela Zboru občin in Družbenopolitičnem zboru Skupščin- SR Slovenije in sedem članov na Predlog organov družbenopolitičnih organizacij v republiki, Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije. St. 0201-1/77 'x Ljubljana, dne 19. januarja 1977. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 20. Na podlagi 335. člena, 4. alinee 350. člena in 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee tretjega razdelka 70. člena. 160. člena, 1. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in v zvezi s III. točko odloka 0 ustanovitvi, delovnem področju in sestavi komisije Skupščine SR Slovenije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 19. januarja 1977 sprejela ODLOK o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov komisije Skupščine SR Slovenije za spremljanje Izvajanja zakona o združenem delu Za predsednika, podpredsednika in člane Komisije Skupščine SR Slovenije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu se izvolijo: — za predsednika Stane Markič, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije in predsednik tega zbora; — za podpredsednika Štefan Nemec, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije in predsednik tega zbora; — za člane izmed delegatov v zborih Skupščine SR Slovenije: Bilca Jelen, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije; Adolf Jurše, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije; Terezija Štefančič, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije; Drago Vidrih, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije; Tone Zimšek, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije; Mara Žlebnik, delegat v zboru občin Skupščine SR Slovenije in predsednica tega zbora; — za člane izmed delegatov organov družbenopolitičnih organizacij v republiki, Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije: * Igor Uršič, član Izvršnega komiteja Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije; Dušan Šinigoj, član izvršnega odbora Predsedstva Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije; Franci Polak, član Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije; Franc Mrcina, član Republiškega odbora Zveze združeni borcev narodnoosvobodilne ^ojne Slovenije; Ciril Sitar član Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije; Vladimir Klemenčič, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije; Franc Gerbec, član Predsedstva Gospodarske zbornice Slovenije. Št. 0201-1/77 Ljubljana, dne 19. januarja 1977. Skupščina Socialistične republike Slovenije 4 Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 21. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter prvega odstavka 20. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni, list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 19. januarja 1977 sprejela ODLOK o razrešitvi sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani Razreši se: Savo Jakulin, dolžnosti sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani z 31. marcem 1977. St. 111-14/77 Ljubljana, dne 19. januarja 1977. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 22. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee , tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169, člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zboru združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 19. januarja 1977 sprejela O D LOK o izvolitvi sodnikov Okrožnega sodišča v Celju in Okrožnega sodišča v Ljubljani Za sodnika Okrožnega sodišča v Celju se znova izvoli: Boris Debič, dosedanji sodnik Okrožnega sodišča v' Celju. Za sodnike/ Okrožnega sodišča v Ljubljani se znova izvolijo: Breda Lokar-Gaspari. .dosedanji' sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani; Andrej Hrovat, dosedanji sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani; Marjan Kos, dosedanji sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani; Janez dr. Tominec, dosedanji sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani. St. 111-14/77 Ljubljana, dne 19. januarja 1977. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 23. Na podlagi 335. in 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 11. alinee tretjega razdelka 70. člena, 5. alinee 169. člena- in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter četrtega odstavka 23. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38-446/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 19. januarja 1977 sprejela \ O D I, O K o soglasju k imenovanju sekretarja Zdravstvene skupnosti Slovenije Daje se soglasje k imenovanju Slavka Gr čar j a, diplomiranega pravnika, za sekretarja Zdravstvene skupnosti Slovenije. St. 025-9/77 Ljubljana, dne 19. januarja 1977. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj L r. 24. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 6., 21., 22. in 24. člena statuta Skupnosti TOZD preskrbovalnega območja »Elektro« Maribor z dne 7. i. 1976, na seji dne 29. 12. 1976 odločilo: 1. Razveljavijo se določbe druge točke 6. člena in 3. odstavka 24. člena statuta Skupnosti TOZD preskrbovalnega območja »Elektro« Maribor z dne 7. aprila 1976 v dolu, ki določa, da je za osvojitev predlogov oziroma za izvolitev kandidata potrebna določena večina na seji prisotnih delegatov delavskega sveta Skupnosti TOZD in določba prvega odstavka 21. člena sjatuta v tistem delu, po katerem je za imenovanje direktorja Skupnosti TOZD poleg predloga razpisne komisije zahtevano tudi soglasno mnenje družbenopolitičnih organizacij vseh TOZD in skupnih služb Skupnosti TOZD; 2. ugotovi se. da določba 22. člena istega statuta ni v neskladju s 5. členom zakona o medsebojnih razmerjih delavcev’ v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18/74). Obrazložitev 1. Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Mariboru je s predlogom po 6. točki 411. člena ustave SR Slovenije začel postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 6., 21., 22. in 24. člena statuta Skupnosti TOZD preskrbovalnega območja »Elektro« Maribor z dne 7. aprila 1976 (v nadaljnjem besedilu: statut). Po mnenju predlagatelja določbe druge točke 6. člena in 21. člena ter določba 24. člena statuta niso v skladu z ustavo SR Slovenije, glede določbe 22. člena pa predlagatelj navaja, da ni v skladu s 5. členom zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (v nadaljnjem besedilu: republiški zakon). V drugi točki 6. člena statuta je predpisano, da je za sprejem določenih predlogov, o katerih odloča delavski svet, potrebna dvotretjinska večina prisotnih delegatov delavskega sveta Skupnosti TOZD. Po določbi 21. člena statuta imenuje direktorja Skupnosti TOZD delavski svet na podlagi predloga razpisne komisije in soglasnega mnenja družbenopolitičnih organizacij vseh TOZD in skupnih služb Skupnosti TOZD. Posebni pogoji za direktorja Skupnosti TOZD so v 22. členu opredeljeni tako, da mora imeti visoko izobrazbo določene smeri ter 10 let delovnih izkušenj v gospodarstvu ali najmanj srednjo ali njej potrebno izobrazbo, 25 let delovnih izkušenj od tega vsaj 10 let na vodilnih delovnih mestih v elektrogospodarskih organizacijah. 2. Skupne organe upravljanja, njihovo delovno področje in način odločanja teh organov urejajo delavci s samoupravnimi splošnimi akti. Pri kolektivnih organih mora biti določeno število članov teh organov, ki morajo biti navzoči, da bi se seja lahko opravila (sklepčnost), in pa število glasov, potrebnih za veljavnost sprejemahja sklepov. V statutu je določena' le večina glasov delegatov delavskega sveta Skupnosti TOZD, ki je potrebna za sprejem določenih predlo- gov, nc da bi bilo hkrati opredeljeno število delegatov, ki morajo biti navzoči, da bi bila seja sklepčna. Taka določitev ne opredeljuje .delovanja in odločanja teh organov na način, ki bi bil v skladu z zakonom.- Individualni poslovodni organ imenuje delavski svet s sklepom, po javnem razpisu, na predlog razpisne komisije, ki jo v organizacijah združenega dela sestavljajo z zakonom določeno število predstavnikov organizacije združenega dela in sindikata ter Predstavniki družbene skupnosti, imenovani ozi- . roma izvoljeni v skladu z zakonom (129. člen ustave SR Slovenije). Dodatno določanje pogojev, vsebovano v 21. členu statuta, s katerim je poleg predloga razpisne komisije za imenovanje individualnega poslovodnega organa, zahtevano tudi soglasno mnenje družbenopolitičnih organizacij irseh TOZD in skupnih služb Skupnosti TOZD. ni v skladu z ustavo. Če sta v objavi oziroma v javnem razpisu^ izjemoma glede strokovne izobrazbe določenega poklica oziroma smeri ali stroke kot pogoj določeni alternativno dve stopnji šolske izobrazbe, ima prednost pri 'zbiri, kadar so drugi pogoji izpolnjeni, oseba z višjo stopnjo ustrezne šolske izobrazbe. Takšna prednost Slede šolske izobrazbe velja tudi za individualnega poslovodnega organa organizacije združenega dela, če s samoupravnim aktom o kadrovski politiki ni drugače določeno (5. člen republiškega zakona). Družbeni dogovor o enotnih osnovah kadrovske politike v organizacijah združenega dela na območju občin Lenart, Maribor, Ormož. Ptuj.in Slov. Bistrica (Uradni list SRS, št. 10/74) med drugim določa tudi. posebne alternativ-n° Pogoje glede stopnje strokovne izobrazbe za individualne poslovodne organe. Delavci Skupnosti TOZD Elektro Maribor so glede na navedeno zakonsko ureditev določili v 22. členu statuta posebne pogoje za direktorja Skupnosti TOZD. Tako določeni posebfR pogoji niso v neskladju s 5. členom republiškega zakona. Jz navedenih razlogov je ustavno sodišče, upošte-va.ioč vse okoliščine iz 23. člena zakona o postopku Pied Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) in na podlagi druge alinee 3. odstavka 25. člena istega zakona, odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije •i® sprejelo to odločbo v sestavi dr. Jožeta Brileja, Predsednika ustavnega sodišča in sodnikov dr. Viktorja Damjana, dr. Josipa Globevnik.a, Marjana Jenka, Eika Kolenca, Tineta Remškarja, Franca Simoniča in Olge Vrabič. Št. Ul 55/76-5 Ljubljana, dne H. januarja 1977. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 25. Na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24./J5) ’zdaja republiški sekretar za notranje zadeve ODREDBO 0 Podaljšanju veljavnosti odredbe, o omejitvi hitrosti vožnje osebnih avtomobilov in motornih koles na javnih cestah zunaj naselja I Veljavnost odredbe o omejitvi hitrosti vožnje osebnih avtomobilov in motornih koles na javnih cestah zunaj naselja (Uradni list SRS, št. 17/76) se podaljša do 31. januarja 1978. II Ta odredba začne veljati 1. februarja 1977. Št. 01/1-S-010/47-74 Ljubljana, dne 10. januarja 1977. Republiški sekretar za notranje zadeve , Marjan Orožen 1. r. 26. Na podlagi 22. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8-49/73, 37-315/73, 13-91/74 in 29-1447/75) izdaja republiški sekretar za finance na predlog službe družbenega knjigovodstva — centrale za SR Slovenijo ODREDBO o spremembah in dopolnitvah odredbe o obrazcu za obračun republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za leto 1976 1. člen V odredbi o obrazcu za obračun republiškega davka iz dohodio temeljnih organizacij združenega dela za.leto 1976 (Uradni list SRS, št. 18-809/76) se v obrazcu za obračun vnesejo naslednje spremembe in dopolnitve: — pod zaporedno številko 032 se črta besedilo v oklepaju »ali 025 + 030«, — za zaporedno številko 057 se dodata novi zaporedni številki 057a in 057b, ki se glasita: »057a — znižanje davka zavezancem s področja časopisne dejavnosti (15.a člen ZS) 057b — znižanje davka zavezancem, ki izvajajo gradbena dela za objekte na območju zahodne Slovenije. ki ga je v letu 1976 prizadel potres (15.b člen ZS)«. 2. člen V metodologiji za izpolnjevanje obrazca se vnesejo naslednje spremembe in dopolnitve: — v drugem odstavku se za zaporedno številko 049 dodata novi zaporedni številki 050 in 051, ki se glasita: »Zap. št. 050 in 051 — del dohodka za nadomestilo izpadlih transportnih dohodkov in izpadlih dohodkov v elektrogospodarstvu, ki jih davčni zavezanci izločajo po samoupravnih sporazumih oziroma po zakonu;« — besedilo pod zaporedno številko 059 se črta. 3. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan'po objavi v Uradnem listu SRS. Republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r. f 27. Na podlagi tretjega odstavka 23. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 31/76) izdaja republiška sekretarka za linance PRAVILNIK o spremembah pravilnika n poslovnih knjigah zavezancev davkov iz obrtnih dejavnosti in iz intelektualnih storitev 1. člen V 6. členu pravilnika o poslovnih knjigah zavezancev davkov iz obrtnih dejavnosti in iz intelektualnih storitev (Uradni list SRS, št. 40-230/70, 10-114/72 in 1-2/75) se v 1. in 2. točki znesek »150.000 din« nadomesti z zneskom »250.000 din«. V 2. točki se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Ne glede na višino davčne osnove vodijo avtoprevozniki poslovne knjige po 1. točki tega člena;« 2. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977. St. 401-4/76 Ljubljana, dne 17. decembra 1976. Republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r. 28. Na podlagi 8. člena zakona o štipendijah in posojilih za izobraževanje (Uradni list SRS, št. 26-215/67) izdaja republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun PRAVILNIK o štipendiranju 1. člen Ta pravilnik določa pogoje za podeljevanje, prejemanje in prenehanje štipendij pri republiškem sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun fv nadaljnjem besedilu: republiški sekretariat) -za študente, ki se štipendirajo za potrebe pravosodnih organov, odvetništva, druge pravne pomoči in organov za prekrške. 2. člen Štipendija se lahko podeli za smeri in področja v skladu s potrebami pravosodnih organov, odvetništva, druge pravne pomoči in organov za prekrške. Višina štipendije se določi v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. 3. člen Sredstva za štipendije se zagotovijo v republiškem proračunu, in sicer v predračunu republiškega sekretariata, na osnovi programa potreb' po kadrih. 4. člen Za pridobitev štipendije mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — da je pri izpitih v zadnjem šolskem letu dosegel poprečno oceno 7,5; — da izkaže ustrezno družbenopolitično angažiranost; — da se obveže, da bo po končanem študiju, po razporedu republiškega sekretariata, opravil pripravniško prakso v pravosodnih organih ter se zaposlil v skladu s pogodbo o štipendiranju v enem od pravosodnih organov (pri sodiščih, pri javnem tožilstvu, organih za kaznovanje prekrškov) ali v odvetništvu in ostal na delu v teh organih oziroma v odvetništvu najmanj toliko časa, kot je prejemal štipendijo. Ob enakem izpolnjevanju navedenih pogojev se šteje, da ima prednost za pridobitev štipendije kandidat, ki živi v slabšem materialnem stanju 5. člen Štipendija se podeli na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v sredstvih javnega obveščanja po potrebi letno, najkasneje do 31. maja. Razpis obsega: — vrsto fakultete oziroma šole. za katero se daje štipendija. — število razpisanih štipendij, x — rok, v katerem je treba vložiti prijave, — pogoje za pridobitev štipendije. 6. člen Razpis za štipendije in izbiro kandidatov opravi komisija za štipendiranje za potrebe pravosodnih organov pri republiškem sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun (v nadaljnjem besedilu komisija). Predsednika in člane komisije imenuje republiški sekretar za pravpsodje. organizaruo uprave in proračun fv nadaljnjem besedilu- republiški sekretar) izmed predstavnikov Vrhovnega sodišča SRS, Javnega tožilstva SRS, Republiškega sekretariata. Republiškega senata za prekrške. Odvetniške zbornice Slovenije. V komisiji sodelujeta tudi dva predstavnika štipendistov. Strokovne naloge za komisijo opravlja republiški sekretariat. 7. člen Prošnji za štipendijo, ki sc napiše na predpisanem obrazcu, je treba priložiti: — dokazilo o učnem uspehu, — dokazilo o vpisu v tekoči semester, — podatke o materialnem položaju, — mnenje ZSMS ali druge politične organizacije, v kateri deluje, o družbeni angažiranosti oziroma o politični naravnanosti kandidata. 8. člen O izbiri kandidata za štipendije mora komisija pismeno obvestiti vse prosilce. Prosilec, ki z odločitvijo ni zadovoljen, lahko vloži'; v 8 dneh od prejema obvestila ugovor na republiškega sekretarja, ki dokončno odloči o zadevi. Prosilec ima pravico do vpogleda v dokumentacijo. 9. člen Medsebojna razmerja med republiškim sekretariatom in štipendistom se uredijo s pismeno pogodbo. Za republiški sekretariat podpiše pogodbo republiški sekretar, oziroma po njegovem pooblastilu drug delavec sekretariata. •t V pogodbi se določijo pravice in obveznosti štipendista v skladu s tem pravilnikom in sodno območje, kjer je dolžan štipendist opravljati pripravniško prakso ter se zaposliti. 10. člen Štipendija se izplačuje mesečno vnaprej za vsak mesec do konca študija v skladu z določili zakona in statuta ustrezne fakultete oziroma šole o trajanju šolanja. Ce štipendist konča šolanje pred rokom, določenim v statutu šole mu republiški sekretariat Izplača nagrado v višini štipendije za vsak mesec pred rokom opravljenega šolanja in sicer v enkratnem znesku. 11. člen Štipendist je dolžan na začetku vsakega šolskega leta predložiti republiškemu sekretariatu potrdilo o vpisu v naslednji letnik in sporočilo o opravljenih izpitih in drugih študijskih obveznostih preteklega šolskega leta. . 12. člen Če štipendist ne opravi pravočasno študijskih obveznosti, mu komisija lahko izplačevanje štipendije začasno ustavi in določi rok, v katerem mora opraviti študijske obveznosti. Če štipendist v določenem roku izpolni obveznosti, se mu izplačevanje štipendije nadaljuje, če pa obveznosti ne izpolni, izgubi pravico do štipendije. V primeru, da je štipendistu dovoljen ponoven vpis v isti letnik, štipendist ne izgubi pravice do štipendije, vendar se mu štipendija za čas, ko ponavlja letnik, ne izplačuje. 13. člen Štipendist izgubi pravico do nadaljnjega prejemanja štipendije in mora vrniti vse izplačane dosedanje zneske: — če ne dokonča študija v roku, ki je predpisan za dokončanje študija, oziroma v podaljšanem roku, ki mu ga določi komisija na podlagi prejšnjega člena, — če opusti pravni študiji oziroma če je izključen iz" fakultete oziroma šole, kjer je bil vpisan ob sklenitvi pogodbe, — če med prejemanjem štipendije po tem pravilniku dobi štipendijo še pri drugem štipenditorju, ali če se redno zaposli, — če republiški sekretariat ugotovi, da 'štipendist s svojim delom in obnašanjem na fakulteti oziroma šoli ali zunaj nje kaže, da ne bi bil primeren za delo v Pravosodnih organih oziroma drugih organih iz 1. člena tega pravilnika, — če med študijem sporoči republiškemu sekre- tariatu, da ni pripravljen nastopiti dela v pravosodnih organih oziroma službah v skladu s pogodbo o štipendiranju. s Štipendist mora vrniti vse izplačane zneske, ki jih je dobil ,kot štipendijo, če po končanem študiju ne nastopi dela kot pripravnik oziroma se ne zaposli v skladu s pogodbo o štipendiranju. Če štipendist po opravljeni pripravniški praksi ne •Ostane na delu toliko časa, kot je prejemal štipendijo foora povrniti sorazmeren del zneska prejete štipendije. 14. člen V primerih iz 1. odstavka prejšnjega člena, mora štipendist vrniti prejeto štipendijo, in sicer v roku 30 dni od roka, ki ga določi republiški sekretariat. Komisija lahko izjemoma dovoli štipendistu obročno odplačevanje dolžnega zneska s tem, da posamezen obrok vračila ne more biti manjši, kot je bila višina štipendije v zadnjem letu štipendiranja. Ce štipendist pogodbenih obveznosti ne more izpolniti iz objektivnih razlogov (bolezen, invalidnost, težke socialne razmere), ga štipenditor lahko delno ali v celoti oprosti vračila štipendije. 15. člen Štipendist je dolžan pismeno obvestiti republiški sekretariat, da je končal študij, in sicer najkasneje 15 dni po opravljeni diplomi. Republiški sekretariat v nadaljnjih 15 dneh določi rok, v katerem mora štipendist nastopiti delo oziroma pripravniški staž; ta rok ne sme biti daljši od 15 dni. Če republiški sekretariat v navedenem roku ne določi nastopa dela oziroma pripravniškega staža, si lahko štipendist sam izbere delo. Če republiški sekretariat nima na razpolago prostih delovnih mest v pravosodnih organih na območju, določenem v pogodbi, je štipendist dolžan nastopiti delo pri upravnem organu družbenopolitične skupnosti v štipendijski pogodbi določenega območja, ki ga določi republiški sekretariat. 16. člen Štipendist ima zoper vsako odločitev komisije pravico ugovora na republiškega sekretarja v roku 8 dni od vročitve pismenega odpravka. . 17. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. P 67-2/75 Ljubljana, dne 15. oktobra 1976. Republiška sekretarka za pravosodje, organizacijo uprave in proračun Eva Naiglič 1. r. 29. Na podlagi 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76) in na podlagi 4. člena zakona o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 in 1976 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76 in 23/76) so sklenili Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Republiški svet zveze sindikatov Slovenije DRUŽBENI DOGOVOR o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve 1. člen i ' Besedilo 2. člena družbenega dogovora o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75) se spremeni in se glasi: J »Letni osebni dohodek iz 1. člena tega dogovora se glede na doseženi dohodek iz dejavnosti (celotni dohodek, zmanjšan za stroške) zviša takole: Ce doseženi letni dohodek iz Se osepni dejavnosti presega osebni dohodek dohodek iz 1. člena tega dogovora (v din) zviša za •/• do 10.000 7 nad 10.000 do 20.000 9 nad 20.000 do 30.000 11 nad 30.000 do 40.000 14 nad 40.000 do 50.000 17 nad 50.000 do 60.000 19 nad 60.000 do 80.000 21 nad 80.000 do 100.000 23 nad 100.000 do 120.000 25 nad 120.000 do 150.000 27 nad 150.000 do 200.000 28 nad 200.000 do 250.000 29 nad 250.000 do 300.000 30 nad 300.000 do 350.000 31 nad 350.000 32« 2. člen V zadnji vrsti prvega odstavka 3. člena se beseda »zniža« nadomesti z besedami »ostane nespremenjen«. V 1. alinei 3. člena se v zadnji vrsti odstotek »10« zviša na »20«. V 2. alinei se v zadnji vrsti besedilo »se osebni ' dohodek ne spremeni« nadomesti z besedilom »se osebni dohodek zviša za 10 °/o«. V 3. alinei se v zadnji vrsti besedilo »se osebni dohodek zniža za 10 Vo« nadomesti z besedilom »se osebni dohodek ne spremeni«. 3. člen V zadnjem odstavku 4. člena se pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo: »odvetnikom, ki usposabljajo odvetniške pripravnike. pa za vsakega pripravnika še nadaljnjih 10 V# s tem, da celotno zvišanje po tem odstavku ne sme presegati 40 %>. 4. člen 5. člen se spremeni in glasi: »Občanom, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske. obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve, se na njihovo zahtevo osebni dohodek iz 1. člena tega dogovora zviša, če samostojno opravljajo dejavnost: — nad 5 do 10 let za 4 °/o — nad 10 do 15 let za 5°/o — nad 15 do 20 let za 6 °/o — nad 20 do 25 let za 7«/o — nad 25 do 30 let za 8°/i. — nad 30 let za 10 »/o 5. člen Besedilo sedanjega. 6. člena se črta. / 6. člen Doda se. nov 6. člen, ki se glasi: »Udeleženci tega družbenega dogovora si bodo prizadevali, da bodo osebni dohodki po tem dogovoru os- nova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti.« 7. člen Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljajo pa se že za obračun prispevkov in odmero davkov za leto 1976. Št. 313-47/73 Ljubljana, dne 20. januarja 1977. Skupščina SR Slovenije Izvršni svet Pomočnik republiškega sekretarju za industrijo Ivan Kogovšek 1. r. ' Republiški svet zveze sindikatov Slovenije Predsednik republiškega odbora sindikata obrtnih delavcev Slovenije Branko Višič 1. r. Gospodarska zbornica Slovenije Predsednik republiškega zbora samostojnih obrtnikov Matko Kavtičnik 1. r. Odvetniška zbornica Slovenije Predsednik Ivan Japelj 1. r. 30. ' Skladno z določili resolucije o družbenoekonom-ki politiki in razvoju SR Slovenije ter o neposrednih nalogah v letu 1976, upoštevaje določila družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976, dogovora o temeljih plana razvoja SR Slovenije za obdobje 1976—1980, zakona o zagotovitvi dela sredstev za gradnjo domov za učence in študente v letu 1976 in programa gradnje domov za učence in študente v SR Sloveniji v obdobju od 1976—1980 (Informacije izobraževalne skupnosti Slovenije, št. 1/76), sklepajo — Gospodarska zbornica Slovenije — Izobraževalna skupnost Slovenije — Zveza stanovanjskih skupnosti Sloven — Izvršni svet Skupščine SR Slovenije — Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije — Zveza sindikatov Slovenije — Zveza socialistične mladine Slovenije — Zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji — Raziskovalna skupnost Slovenije — Telesno kulturna skupnost Slovenije — Skupnost socialnega skrbstva Slovenije — Zveza skupnosti otroškega varstva DRUŽBENI DOGOVOR o nalogah podpisnikov pri združevanju sredstev za gradnjo domov za učence ln Studente v obdobju 1976—1980 1. člen Za zagotovitev potreb združenega dela po kadrih in da bi omogočili sposobnin) učencem in študentom nadaljnje izobraževanje v centrih usmerjenega izobraževanja, se udeleženci tega dogovora zavezujejo, da se bodo vsak na svojem področju, skladno s svojo družbeno funkcijo, prizadevali za združevanje sredstev in realizacijo programa izgradnje domov za učence in študente v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980, ki ga je sprejela skupščina izobraževalne skupnosti Slovenije dne 26. decembra 1975. 2. člen Udeleženci tega dogovora' ugotavljajo, da se za izpopolnitev programa iz 1. člena združujejo sredstva iz naslednjih virov: — najmanj 0,345% od bruto osebnih dohodkov za gradnjo domov za učence in študente v letih 1977 do 1980 iz sredstev, ki jih s samoupravnimi sporazumi delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela izločajo v sklad skupne porabe v višini 6 % bruto osebnih dohodkov — na podlagi samoupravnega sporazuma o kriterijih za delitev, načinu pogojih in namenu združevanja ter upravljanja prenešenih sredstev in pravic ter obveznosti odpravljenega sklada SR Slovenije za zidanje stanovanjskih hiš — na podlagi sklenjenih občinskih družbenih dogovorov o razporejanju clohodka v letu 1976 najmanj v višini 6 % od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko izgradnjo, v tem pa 0,3 % za graditev domov za učence in študente — na podlagi zakona o zagotovitvi dela sredstev za izgradnjo domov za učence in Študente v letu 1976 — na podlagi samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev za gradnjo domov sklenjenih na osnovi družbenega dogovora o nalogah pri samoupravnem sporazumevanju in združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente v letu 1975 — iz sredstev, ki jih za gradnjo domov namenijo izobraževalne skupnosti, raziskovalne skupnosti, zdravstvene skupnosti, telesnokulturne skupnosti ter druge samoupravne skupnosti in združenja — iz sredstev tistih OZD in družbenopolitičnih skupnosti; ki so glede na svoje kadrovske potrebe še posebej zainteresirane za zagotovitev nastanitvenih kapacitet v domovih za učence in študente. 3. člen Udeleženci dogovora se zavezujejo, da bodo v samoupravnih sporazumih oz. drugih ustreznih aktih, opredelili obveznost posameznih nosilcev o združevanju sredstev iz 2. člena tega dogovora. Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije se obvezuje, da bo zagotovila v samoupravnih sporazumih o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko gradnjo v času od 1977—1980 določilo o združevanju sredstev 0,345% od bruto osebnih dohodkov za gradnjo domov za učence in študente. Izobraževalna skupnost Slovenije in Zveza stanovanjskih skupnosti sta zadolženi, da se sredstva, ki se formirajo na nivoju občin združujejo pri občinskih izobraževalnih skupnostih, sredstva, ki se formirajo na nivoju republike, pa pri Izobraževalni skupnosti Slovenije. S samoupravnim sporazumom o usmeritvi določenih sredstev za izgradnjo domov za učence in študente sklenjenim med občinskimi izobraževalnimi skupnostmi in Izobraževalno skupnostjo Slovenije, se sredstva zbrana na nivoju občin usmerjajo na račun, ki ga posebej v ta namen odpre Izobraževalna skupnost Slovenije. 4. člen Gospodarska zbornica Slovenije se bo zavzemala za dosledno realizacijo sprejetega programa gradnje domov za učence in študente in bo prek svojih medobčinskih odborov sodelovala v gradbenih odborih. Prav tako bo Gospodarska zbornica Slovenije dajala pobude za dodatno združevanje sredstev tistih OZD, kjer realizacija programa izgradnje domov ne zagotavlja v celoti njihovih potreb po kadrih. 5. člen Družbenopolitične organizacije (SZDL, ZSS, ZSMS) v občini in republiki bodo svojo aktivnost namenile predvsem: — v demokratičnost in pravočasnost postopka pri dogovarjanju in sporazumevanju za realizacijo programa gradnje domov — v sprotno spremljanje in preverjanje v teh dokumentih sprejete obveznosti nosilcev nalog — v dodatno združevanje sredstev v tistih organizacijah združenega dela, kjer realizacija programa izgradnje domov ne zagotavlja v celoti potreb združenega dela po kadrih — v ustrezno in pravočasno kadrovanje v gradbene odbore. ZSS bo pobudnik in nosilec akcije, 'da bo določilo opredeljeno v samoupravnih sporazumih o izločanju sredstev v sklad skupne porabe v višini 6 % bruto osebnih dohodkov, od tega najmanj 0.345 % od bruto osebnih dohodkov za gradnjo domov za učence in študente, vnešene v sindikalno listo. . ZSMS bo organizirala delovne akcije pri urejanju zunanje ureditve domov. 6. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo: — poročal Skupščini SR Slovenije o izvajanju zakona o zagotovitvi dela sredstev za izgradnjo domov za učence in študente v letu 1976 — poročal Skupščini SR Slovenije o učinkovanju zakona o dopolnitvah zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj na realizaciji progra- . ma izgradnje domov — spremljal in poročal Skupščini SR Slovenije izvajanje 'določil dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 197G—198U> ki nalagajo izobraževalni skupnosti Slovenije spodbujanje hitrejše gradnje domov za učence in študente ter družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 — preko izvršnih svetov skupščin občin zavzemal in priporočal zagotovitev komunalno urejenih zemljišč. 7. člen Posebne izobraževalne skupnosti, Zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji, Raziskovalna skupnost Slo- venije, Telesnokullurna skupnost Slovenije, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije in Zveza skupnosti otroškega varstva bodo v srednjeročnem obdobju opredelile svoje obveznosti do konkretnega doma in neposredno sodelovale v gradbenem odboru. 8. člen Skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije usmerja združena sredstva v okviru prioritetnega reda kot je opredeljen v programu gradenj v soglasju z odborom udeležencev tega družbenega dogovora. Skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije bo v okviru sprejetega programa izgradnje domov sprejela usmeritev sredstev za gradnjo v naslednjem letu praviloma do 31. oktobra, najkasneje pa do 31. decembra tekočega leta. Pri vsakoletnem usmerjanju sredstev bo skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije izločila iz prioritete gradnjo tistih domov, za katere ne bodo ustvarjeni pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Izobraževalna skupnost Slovenije bo februarja vsakega leta poročala odboru udeležencev tega dogovora o realizaciji programa v preteklem letu. 9. člen Izobraževalna skupnost Slovenije bo preverjala skladnost projektov gradnje z veljavnimi Normativi za graditev in opremo domov in z vidika najvišje dopustne cene investicij, ki izhaja iz normativov, svetovala pri projektiranju in nudila drugo potrebno strokovno pomoč. Izobraževalna skupnost Slovenije bo sklenila z vsako posamezno družbenopolitično skupnostjo, na območju katere se bo gradil dom, dogdVor o pogojih in načinu zagotovitve komunalno opremljenega zemljišča. Izobraževalna skupnost Slovenije bo zavrnila predloge za gradnjo, ki ne bodo usklajeni z veljavnimi normativi in v okviru najvišje dopustne cene investicij, ki izhaja iz normativov. 10. člen Z združenimi sredstvi se v okviru programa financira izdelava projektne dokumentacije, vsa gradbena in obrtniška dela, vključno z notranjimi instalacijami, zunanja ureditev in prikjučki, oprema ter gradbeni nadzor. Cena gradbenih del se letno valorizira na podlagi cen, ki jih ugotovi Zavod za cene 'SR Slovenije. 11. člen Priprave in potek gradnje posameznega doma vodi gradbeni odbor. Pobudo za imenovanje gradbenega odbora da investitor (dom za učence in študente) pristojni skupščini občine. V gradbene odbore so obvezno vključeni delegati: občinske izobraževalne skupnosti, občinske stanovanjske skupnosti, medobčinskih odborov GZS in tistih organizacij združenega dela ter samoupravnih interesnih skupnosti, ki dodatno združujejo sredstva. 12. člen Naloge gradbenega odbora so zlasti: ______ sodeluje pri zagotovitvi projektne dokumentacije in spremlja izvajanje gradenj skladno z 9. členom tega dogovora in redno obravnava poročila nadzornih organov ter daje smernice za njihovo delo —: daje predhodna soglasja k pogodbam z izvajalci del — je soodgovoren, skrbi in predlaga ustrezne ukrepe za racionalno porabo sredstev — daje poročila odboru podpisnikov tega družbenega dogovora o poteku gradnje. 13. člen ' Za urejanje vseh vprašanj v zvezi s tem družbenim dogovorom ter njegovim uresničevanjem bodo udeleženci ustanovili odbor, v katerega bo vsak imenoval svojega predstavnika. Sedež odbora je pri Izobraževalni skupnosti Slovenije. Odbor udeležencev družbenega dogovora izvoli na svoji prvi seji izmed sebe predsednika. Mandat predsednika traja do izteka veljavnosti tega družbenega dogovora. 14. člen Izobraževalna skupnost Slovenije opravlja v svojem delokrogu strokovne in administrativne posle za potrebe odbora udeležencev družbenega dogovora in skrbi za izvajanje njegovih sklepov PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 15. člen Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščenci vseh udeležencev. 16. člen Pobudo za spremembo in dopolnitev tega dogovora lahko poda vsak udeleženec. Spremembe in dopolnitve se sprejemajo na način in po postopku, ki je predviden za njegovo sklenitev. 17. člen K temu družbenemu dogovoru lahko pristopijo pod enakimi pogoji in postopku tudi drugi udeleženci. 18. člen V primeru izstopa, podpisniku nci prenehajo obveznosti opredeljene v tem dogovoru, oziroma obveznosti, ki jih je sprejel kot udeleženec pri realizaciji programa izgradnje domov. 19. člen Z dnem, ko začne veljati ta družbeni dogovor, preneha veljati družbeni dogovor o nalogah pri samoupravnem sporazumevanju in združevanju sredstev za gradnjo domov za tičencc in študente (Uradni list SRS, št. 23/75). 20. člen Dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Podpisniki: Gospodarska zbornica Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Zveza socialistične mla- dine Slovenije, Zdravstvena skupnost v SR Sloveniji, Raziskovalna skupnost Slovenije, Telesno kulturna skupnost Slovenije, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Zveza skupnosti otroškega varstva. Izvirnik družbenega dogovora s podpisi in pečati vseh navedenih udeležencev se hrani v arhivu Izobraževalne skupnosti Slovenije. Tajnik Izobraževalne skupnosti Slovenije Ivan Bitenc 1. r. 31. Skupščina Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije je na svojem 6. rednem zasedanju dne 23. decembra 1976 ugotovila, da je samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980 podpisan z večino, ki jo določa 37. člen navedenega sporazuma. Predsednik skupščine ISE Janez šter 1. r. Uporabniki in proizvajalci električne energije ter Proizvajalci primarne energije za potrebe elektrogospodarstva, združeni v Samoupravni interesni skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije, ob dejstvu,' da je elektrogospodarstvo dejavnost posebnega družbenega Pomena s posebno pomembno funkcijo pri ustvarjanju Pogojev za celoten materialni in družbeni razvoj, ter z namenom, zagotoviti normalne pogoje za poslovanje in razvoj elektrogospodarstva in pridobiti zadostne količine kvalitetne električni energije ob skupnem odločanju o vlaganju sredstev, namenjenih za financiranje razširjene reprodukcije elektrogospodarstva, ter da bi v celotnem družbenem in materialnem razvoju organizirali usklajeno razširjeno reprodukcijo v letih 1976 do 1980, sklepajo po določilih 9. in 76. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) ter 7- člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980 1. člen Ta sporazum sprejmejo: a) delavci TOZD in enovitih delovnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: OZD), ki so uporabniki elck-ricne energije na visoki napetosti; . delavci OZD gospodarstva, ki so 1 uporabniki c eklrične energije na nizki napetosti; c) delavci OZD v elektrogospodarstvu; ^ ^^vci OZD, ki pridobivajo primarno energijo Pretežno za potrebe elektrogospodarstva (v nadaljnjem besedilu: podpisniki) 2. člen Podpisniki ugotavljajo: — da bo na podlagi srednjeročne prognoze poraba električne energije v letih 1976 do 1980 skupaj 39.255 GWh, Tabela II — Prognoza razvoja porabe električne energije v SR Sloveniji — je sestavni del tega sporazuma; — da bo poraba električne energije v letih 1981 do 1985 na podlagi prognoz skupaj 53.410 GWh; — da se z obstoječimi proizvodnimi zmogljivostmi in z možnostmi nakupa električne energije izven SR Slovenije pokrivajo potrebe po električni energiji v višini 30.790 GWh; — da bo znašal primanjkljaj električne energije brez novih objektov v letih 1976—1980 7.465 GWh; —,da se bo s proizvodnjo električne energije iz objektov, ki se že gradijo skupaj z ustreznimi objekti električnega omrežja po sprejetem programu Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ISE), ki je sestavni del tega sporazuma in ki bodo zgrajeni do leta 1980, zagotovilo v letih 1976—1980 dodatnih 8.441 GWh električne energije. V program so vključeni tudi objekti, ki proizvajajo primarno energijp pretežno za potrebe elektrogospodarstva. 3. člen Nadalje podpisniki ugotavljajo, da je potrebno zaradi kontinuirane preskrbe z električno energijo po letu 1980 pričeti še pred letom 1980 z graditvijo proizvodnih objektov z močjo okoli 1000 MW ter z istočasno graditvijo ustreznega električnega omrežja. Optimizacijo teh objektov je tfeba izvesti do 30. junija 1977 in pri tem upoštevati v kontinuiteti graditve elektroenergetskih objektov kombinirane toplotno-energetske objekte ter hidroenergetske objekte, katerim se daje prioriteta. 4. člen Vsi objekti iz zadnje alineje 2. člena tega sporazuma se gradijo po programu, ki ga je sprejela skupščina ISE in ki je sestavni del tega sporazuma; objekte iz 3. člena tega sporazuma bo skupščina ISE sprejela po izvedeni optimizaciji (v nadaljnjem besedilu: program ISE). Podpisniki tega sporazuma soglašajo, da skupščina ISE, v skladu s svojimi pristojnostmi po samoupravnem sporazumu o ustanovitvi ISE, lahko glede na elektroenergetsko stanje, ob sprejemanju letnih planov spremeni prioriteto graditve posameznih objektov, če to ne zahteva dodatnega združevanja sredstev. i 5. člen 1. Predračunska vrednost objektov, ki se že gradijo po programu ISE in objektov iz 3, člena tega sporazuma znaša: din — pccenah iz leta 1975 od tega ocenjena vrednost za kontinuiteto izgradnje proizvodnih objektov — ocenjene podražitve v letih 1976 do 1980 — celotna predračunska vrednost objektov z ocenjenimi podražitvami 21.252.059.000 1.207.750.000 6.450.197.000 2.7.702.256.000 Tabela I — Zbirni pregled predračunskih vrednosti in dinamikp potrebnih sredstev v letih 1976—1980 po eskaliranih vrednostih — je sestavni del sporazu- ma. 2. Porabljena sredstva na dan 31. 12. 1975 znašajo od tega — energetska sredstva — inozemski krediti — lastna in druga domača sredstva 3. Skupna potrebna sredstva v letih 1976—1980 znašajo po programu ISE od tega po že sklenjenih pogodbah in po pogodbah, ki bodo predvidoma še sklenjene za financiranje tega programa zagotovljeno * od tega — z inozemskimi krediti (že zagotovljeno) — predvideno dodatno angažiranje inozemskih kreditov — iz lastnih in drugih domačih sredstev din 4.238.468.000 1.952.150.000 2.143.930.000 142.388.000 23.463,788.000 8.536.197.000 6.559.873.000 1.500,000.000 476.324.000 4. V letih 1976-—1980 je za financiranje tega programa s tem sporazumom potrebno zagotoviti šS 14.927,591.000 7. člen Delavci OZD elektrogospodarstva s področja distribucije električne energije so s posebnim samoupravnim sporazumom zagotovili združevanje amorti-* zaci j e v višini 100 odstotkov za financiranje graditve objektov po sprejetih planih po skupnostih preskrbovalnih območij. Delavci OZD iz prvega odstavka tega člena zagotavljajo za financiranje programa iz prvega odstavka tega člena tudi združevanje dela dohodka, ki ostane po pokritju zakonskih in pogodbenih obveznosti, osebnih dohodkov, izplačil za skupno porabo po samoupravnem Sporazumu o osnovah in merilih za ugotavljanje in delitev dohodka in osebnih dohodkov V OZD elektrogospodarstva in drugih obveznosti, ki se pokrijejo po veljavnih predpisih iz dohodka ter po pokritju primanjkljaja med doseženo realizacijo in internimi obračunskimi cenami za električno energijo. Z združenimi sredstvi po prvem in drugem odstavku tega člena upravljajo skupnosti preskrbovalnih območij po določilih posebnega samoupravnega sporazuma iz prvega odstavka tega člena v okviru globalnih načrtov preskrbovalnih območij, ki jih sprejema skupščina ISE. 8. člen Ta sredstva se bodo zagotovila po virih iz Tabele III — Izračun sredstev za združevanje in prispevka na nizki napetosti z eskalacijo, ki je sestavni del tega sporazuma. • . 6. člen Delavci OZD elektrogospodarstva s področja proizvodnje ter ‘proizvodnje in prenosa in delavci, ki pridobivajo primarno energijo za potrebe elektrogospodarstva, so s posebnim sporazumom zagotovili združevanje obračunane amortizacije za financiranje programa ISE in sicer: — delavci OZD elektrogospodarstva s področja proizvodnje ter proizvodnje in prenosa v višini 80 odstotkov, — delavci OZD, ki pridobivajo primarno energijo za potrebe elektrogospodarstva v višini 50 odstotkov; Od združene amortizacije iz prvega odstavka tega člena se odštejejo v letih 1976 do 1980 zapa'dle obveznosti za odplačila tujih in drugih komercialnih kreditov, odobrenih za graditev objektov: — po sprejetem programu ISE, — navedene v pogodbi, sklenjeni med SR Slovenijo in Kreditno, banko in hranilnico Ljubljana, katere pravna naslednica je Ljubljanska banka Ljubljana, — za katere so bile sklenjene pogodbe do 30. decembra 1965. Delavci OZD iz prvega odstavka tega člena zagotavljajo za financiranje graditve objektov po programu ISE tudi združevanje dela dohodka, ki ostane po pokritju zakonskih in pogodbenih obveznosti ter obveznosti po samoupravnih sporazumih, osebnih dohodkov, izplačil za skupno porabo po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za ugotavljanje in delitev dohodka in osebnih dohodkov v OZD elektrogospodarstva in drugih obveznosti, ki se pokrijejo po veljavnih predpisih iz dohodka ter po pokritju primanjkljaja med doseženo realizacijo in internimi obračunskimi cenami za električno energijo. Delavci OZD iz prvega odstavka tega člena bode izdelali poseben program o uporabi amortizacije, ki je ne združujejo po določbah prvega odstavka tega člena. Uporabniki električne energije OZD gospodarstva se obvezujejo, da bodo združevali srerdstva po 4. točki 5. člena tega sporazuma po naslednjih merilih: 1. od zneska vsakega izplačila za investicijska vlaganja na območju SR Slovenije 4,8 odstotka, 2. odjemalci na visoki napetosti, kot je določeno po tarifnem sistemu zn prodajo električne energije, 24 odstotkov od fakturiranega zneska za porabljene električno energijo, 3. OZD. katerih porabniki izpolnjujejo pogoje o posebnem odjemu, 10 odstotkov od fakturiranega zneska za porabljeno električno energijo v elektrokemičnih in elektrometalurških pečeh, ki se posebej meri. Za ostali odjem velja besedilo 2 točke. 4. odjemalci tarifne skupine ostali »odjem« na nizki napetosti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, 48 odstotkov od fakturiranega zneska za porabljeno električno energijo, 5. OZD, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in so zavezanci za davek iz dohodka TOZD po zakonu o davku iz dohodka TOZD v letih 1976—1980. 3,5 odstotka od osnove, od katere se plačuje davek iz dohodka TOZD (glej priložene tabele!). 9. člen Da se omogoči delno pokrivanje neskladja v dinamiki med potrebnimi sredstvi za financiranje graditve energetskih objektov in predvidenimi sredstvi za financiranje, se podpisniki sporazumejo, da se vplačevanje sredstev po 8. členu poveča od 1. julija 1976 do 31. decembra 1977 za 50 odstotkov. Sredstva, vplačana po prvem odstavku tega člena, so brezobrestno posojilo in jih bodo plačniki obračunali pri vplačevanju združenih sredstev v letih 1979 in 1980. 10. člen OZD iz 3. točke 8. člena bodo za povečanje sedanje priključne moči v elektrokemičnih in elektrometalurških pečeh sklenile v okviru ISE posebno pogodbo n zagotovitvi sredstev za tako povečanje, preden se jim izda soglasje za dobavo električne energije. Vplačana sredstva, ki so jih OZD združile po 1. in 3. točki 8. člena, se pri zagotovitvi sredstev za povečanje sedanje priključne moči upoštevajo v celotnem znesku. 11. člen Uporabniki električne energije — OZD gospodarstva — ne združujejo sredstev po 1. točki 8. člena tega sporazuma za — investicije v elektroenergetske objekte, ki so v programu graditve ISE, — investicije v objekte za pridobivanje primarne energije za potrebe elektrogospodarstva, ki so v programu graditve ISE, — investicije v objekte za proizvodnjo in distribucijo nafte ter plina, ki so v programu ISNAP, — investicije v industrijske elektrarne in toplarne, ki so sestavni del industrijskih toplarn in ne zahtevajo nadomestila električne energije iz javnega orr^režja, — investicije v kotlarne za ogrevanje strnjenih naseljih kapacitete 50 in več Gcal/h (brez toplovodnega omrežja), — investicije v primarno kmetijsko proizvodnjo, v kmetijska in gozdna zemljišča ter vodne regulacije in melioracije zemljišč. — investicije na področju graditve in rekonstrukcije javnega cčstnega omrežja, — investicije v plovne objekte, ki niso priključeni na električno omrežje, — investicije v luški akvatorij operativne obale in za pridobitev operativnih zemljišč, — investicije na področju graditve in rekonstrukcije javnega železniškega omrežja, — investicije v lastne transformatorje v industriji, — investicije na področju izobraževanja, kulture, znanosti, zdravstva, socialnega zavarovanja, socialnega varstva, otroškega varstva in fizkulturnih objektov, — investicijo v stanovanjsko graditev in vzdrževanje stanovanjskih hiš, — investicije, ki se najmanj 60 odstotkov financi-ra.io iz krajevnega samoprispevka, — investicije v naprave za zaščito okolja za obsto-ieče industrijske in druge objekte. 12. člen Podpisniki tega sporazuma vplačujejo sredstva po R- členu, ki jih združujejo po tem sporazumu, na posebni račun ISE. Z zbranimi sredstvi upravlja skupščina ISE, ki •iih lahko usmerja samo v naložbe po programu ISE in sprejema vsako leto letni načrt graditve in financi-Vanja. Načrt lahko vsebuje samo objekte, za katere je Predložena dokumentacija v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi investicijskih objektov. V primeru, da s ceno električne energije v posa-|P6znem letu ne bi mogli pokriti v celoti amortizaci-ie, ki je element strukture cene, lahko skupščina ISE izjemoma nameni del sredstev tudi za kritje dela amortizacije. V primeru, da bi zaradi take odločitve skup-s6'.ne ISE nastal primanjkljaj, ki bi zavri financiranje sprejetega programa, začne skupščina ISE postopek v smislu 29. člena tega sporazuma za zbiranje manj-xajočega dela sredstev. - 13. člen Za financiranje posameznih objektov, ki so pred-* videni v programu ISE. po letni dinamiki pa jih ni mogoče uvrstiti v letni plan graditve, lahko skupščina ISE — na predlog skupnosti preskrbovalnega območja — odobri predčasno financiranje iz dodatnih virov posameznega preskrbovalnega območja in sprejme obvezo, da bodo ta sredstva vrnjena v naslednjih letih, vendar ne prej, kot je v programu ISE predvideno 14. člen Podpisniki tega sporazuma soglašajo, da ISE sklene s poslovno banko posebno pogodbo za opravljanje bančnih poslov. 15. člen Podpisniki tega sporazuma pooblaščajo Službo družbenega knjigovodstva, da preverja izvrševanje obveznosti sestavljanja obračuna, pravilnost obračuna in vplačevanja sredstev za združevanje. 16. člen Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije sc zavezujejo, da bodo dogovorjene Investicije izvedene v sprejetih rokih in s predvidenimi sredstvi po letnih planih, ki jih sprejme skupščina ISE ter da bodo uporabnikom zagotovila dobavo električne energije v predvidenem času. V pogodbah z investitorji morajo Združena elek1-t.rogospodarska podjetja Slovenije določiti sankcije za prekoračitev rokov izgradnje. O Izvajanju investicij odgovarjajo in poročajo Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije skupščini ISE tromesečno. Podpisniki tega sporazuma iz 1. člena pod c in d bodo zagotovili mdžnpst kontrole racionalne porabe in gospodarjenja s sredstvi, združenimi po tem sporazumu. 17. člen Podpisniki spremljajo uresničevanje tega sporazuma po svojih delegatih v skupščini ISE. Dosledno uresničevanje In nadzor nad izvajanjem tega sporazuma izvršuje poslovni odbor ISE za investicije v elektrogospodarstvu. Skupščina ISE določi delovne naloge poslovnega odbora v zvezi z izvrševanjem tega sporazuma. Poslovni odbor ISE za investicije v elektrogospodarstvu dvakrat letno poroča o izvajanju tega sporazuma in predlaga ukrepe skupščini ISE. Podpisniki se sporazumejo, da se za vsak pomembnejši investicijski objekt oblikuje poslovni odbor po veljavnih določilih statuta ISE. V teh poslovnih odborih naj bodo zastopani uporabniki električne energije do 2/3 članov in predstavniki elektrogospodarstva z najmanj 1/3 članov. 18. člen Podpisniki se sporazumejo, da se organizira ali pooblasti v okviru ISI) posebno službo, ki bo stalno spremljala in nadzirala racionalno uporabo sredstev ter učinkovito in pravočasno izvajanje investicijske dejavnosti po sprejetem programu ISE. Ta služba mesečno poroča o svojem delu in rezultatih dela poslovnemu odboru ISE za investicije v elektrogospodarstvu. 19. člen Podpisniki tega sporazuma se dogovorijo, da se sredstva, ki so vplačana kot prispevek uporabnikov električne energije nn nizki napetosti do 31. 12. 1975, prenesejo na OZD gospodarstva. Sredstva, ki jih bodo vplačevali uporabniki električne energije na nizki napetosti po zakonu od 1. januarja 1976 dalje, se bodo tudi prenesla vsako leto po stanju 31. 12. na OZD gospodarstva. 20. člen Podpisniki tega sporazuma soglašajo, da se sredstva, ki so po 2. členu Zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za ihvesticije. v gospodarstvu na določene TOZD (Uradni list SRS, št. 13/74 in 2/75) prenesena na OZD — porabnike električne energije — po poravnavi obveznosti iz 3. člena navedenega zakona, združujejo za financiranje programa ISE po tem sporazumu. 21. člen Sredstva iz 19. ih 20. člena tega sporazuma združujejo podpisniki kot trajno združena sredstva za financiranje programa ISE, ključ za razdelitev sredstev določi skupščina ISE. 22. člen Z namenom, da se zmanjšajo stroški za proizvodnjo električne energije in da se omogoči združevanje amortizacije elektrogospodarskih OZD v večjem obsegu, združujejo podpisniki tega sporazuma sredstva, ki so bila vplačana kot obvezni depoziti in obvezna posojila po zakonih o zbiranju sredstev za financiranje graditve energetskih objektov, veljavnih v obdobju od leta 1965 do podpisa tega sporazuma, kot trajno združena sredstva. 23. člen ISE je dolžna izdati vsakemu podpisniku tega sporazuma ustrezen dokument za knjiženje o trajno združenih sredstvih po 19., 20. in 22. členu tega sporazuma, prav tako pa je dolžna vsako leto izdati ustrezen dokument o trajno združenih sredstvih po tem sporazumu. 24. člen ,Sredstva iz 1. točke 8. člena vplačujejo investitorji tromesečno, po 2., 3. in 4. točki pri vplačilu vsakokratne fakture, sredstva po 5. točki pa se plačujejo tromesečno od 1/4 letne davčne osnove. Pri predložitvi obračuna davka iz dohodka TOZD za vsako leto se akontacije obračunajo in poračunajo ustrezno davčni osnovi za preteklo leto. 25. člen Podrobnejša navodila o vplačevanju vseh sredstev po tem sporazumu sprejme skupščina ISE. 26. člen Podpisniki tega sporazuma' združujejo sredstva po tem sporazumu kot trajno združena sredstva in plačujejo dobavljeno električno energijo po tarifi, ki temelji na stroških enostavne reprodukcije. V tarifnem sistemu boda določena tudi merila, ki bodo stimulirala varčevanje in racionalnost porabe električne energije. 27. člen Podpisniki tega sporazuma bodo prednostno upoštevani pri preskrbi z električno energijo v času trajanja omejitev njene porabe oziroma v času nezanesljive dobave električne energije v smislu družbenega dogovora o izvajanju omejevanja porabe električne energije v SR Sloveniji in nadomeščanju nastale škode. 28. člen Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije bodo podpisnikom tega sporazuma izdajala elektroenergetska soglasja, s katerimi jim bodo zagotovila razvoj porabe električne energije v skladu s prognozo porabe električne energije po tem sporazumu. 29. člen Ta sporazum se Spremeni ali dopolni, po postopku, kot -je bil sprejet. Pri tem ima pravico pobude vsak član ISE, ki je podpisnik tega sporazuma. Osnutek spremembe ali dopolnila sprejme in poda v razpravo skupščina ISE, ki po zaključeni razpravi oblikuje končni predlog. 30. člen . Ko skupščina ISE sprejme osnutek ali predlog sprememb ali dopolnil samoupravnega sporazuma, mora določiti tudi rok za javno razpravo, rok za usklajevanje pripomb in predlogov, oziroma za oblikovanje predlogov, rok za sprejem samoupravnega sporazuma v OZD po objavi njegovega predloga in rok za podpis, 31i člen Pravice in obveznosti po tem sporazumu pridobi podpisnik z dnem podpisa samoupravnega sporazuma. K sporazumu lahko vsak čas pristopi nova OZD pri čemer pravice in obveznosti iz tega sporazuma prevzame z dnem podpisa. 32: člen Spore, ki izvirajo iz tega sporazuma, .rešuje arbitraža ISE po postopku, ki ga določajo samoupravni akti ISE. 33. člen Podpisnik lahko odstopi od tega sporazuma, ko bo z ISE sklenil posebno pogodbo, ki bo določala njegove pravice in obveznosti glede združevanja sredstev za financiranje graditve energetskih objektov. 34. člen Podpisnik lahko odstopi od tega sporazuma kadar 'je tak sklep sprejel po postopku, ki ga določajo njegovi samoupravni akti, pri čemer velja odstop po preteku 6 mesecev od dneva, ko je bila odpoved dostavljena udeležencem sporazuma na podlagi sklopa skupščine ISE. 35. člen Izvajanje določil tega sporazuma spremlja skupščina ISE in sprejema ustrezne ukrepe. 36. člen Originalno besedilo tega sporazuma z vsemi sklepi o pristopu se hrani v arhivu ISE. 37. člen Ta sporazum začne veljati, ko ga podpiše najman.1 50 odstotkov uporabnikov iz 1. člena tega sporazuma, katerih poraba električne energije predstavlja najmanj 60 odstotkov električno energije, ki je predvidena za odjem teh uporabnikov po elektroenergetski bilanci za leto 1976 in velja do 31. 12. 1980, uporablja pa se od 1. 7. 1976. Tu .o ■ H ti ■5 f* M y h v? C/j » H S c s tig £ a S M „E s > z s -i; at F3 m «! o y Z te 0 ti ti _ M O S* ti o »8 « T g3 0 cđ Q ti. ti* 01 a ti a o « ti ra Z E ti 3 to a 10 c cn CN (M* SSg I 03 O O m'g Si: o1" •N ”0 SI £2g X3 -O fH K u B O g S § t-H °? 1 I {>: »-J co io ••r' L- CN 0 o O) CD CD. ir) tO *—t •—» CN CD CO ^ L- r-H CN o-H ^ i-H O CN CO rti CN tO C- 00* OO CD ^ C) CO CN t- 03 lO^CN^.CO^ 03 rti CN* CN* -«*r I rti* , ^ i l2 ^ * rf rji rh CN CN 03 03 lO IO ^ | ^ £ £ co co CN CN CO 00 I CD CO CO CO I I I to O Irt O rji rji i p m to O 1 O o o o t> M CN ^ m to to cn rti rti C- rf CN p I lO p C— rti t> • Cr" ! O 03 O Oi O} CO D- rti C- C— CO CO 03 03 03 CO CO CO O | O L- CN p rti rti CN CO ^3 rji rji C- rti CO O O O O O O co m co rtJcoc^ L— O L— rji CO.^ O O O O rji rh 03 | C3 IO Lf3 IO IO CN lO l> rti rti rh t*" rti I> t> rti CO O r> i t> co os co CO | CO rti 03 rti l CN CO o) 03 IO Irt o 00 I CO CO 1 CO CD m p I 03 p p O S [2 rji rji t> I tr~ (D I co’ CN I CN co I CO p O 03 03 rji rji CO O CO O O t> CO co p I co 03 co co o • o 2 i 2 o o O O P | P co 1 co co 1 co CN CN | rti T-ti o O co co rti r-ti m TJ1 r-i i t-ti rji i rji rji * rji" cd • CO CD CO 03 03 o o o o to in o o CN CN p O CO | CD - - o o 03 03 p co cd | cd o o o o o o o p. p 03* rti O O O O OO g to o p -j pop rh CO o 03 co m O 03 O CO 03 CO p rti p 1 03 rti rti cd cd r-i rti cd in rh CN p j O CN rH o c« i> m it> cn co co co in 'co 03 p p p p p p -ji in rh co in os -h rh OO o C~* O CO — p p rh 00 p p " I in co co r-i m co CO rji cn co cn co p p in p co p cd cd cn ob oo cd 03 CN CN t> Irt M 03 CN CO rti Irt 03 CO CN 03 rti O m CO 03 rr O CN p p O p p p cn cn in rji o in CN l'- 03 O CO to p Cp CN^ P CO p t> C-i" in rti CN g s,2= S g S S5S s s in p p pop p p _ _ ... _ d ^ ti T cd in cn m’ cn r- t-’ | c~-’ rji i rji 03 cd o" cd cd cn cd | cd S?s 92g 5 1 5 s 1 8 SSS S3E£ 5?'?? 0, “>^2 --J ■ ■ ' ' “ -* ra S Oi jr n' . • a> O 2^2 Sfs S-S-S" 03 rti o O^Orti rti 03 O L- CN O p p co rh o m i rh o in 03 CO t— j Cb CO L -PP^P ; CN p o rh rti cd' rp rti cd* rji rh co r—i m co gig rh rh 03^ rji CN cd CO co co co o co in F- rti co rh rh CO rti CN co CN O CN CO CO rti CO o rh rh in

5. tli o I CN rti rti rti rti n n rti rti S “ co co CO rti CN 1 1 1 1 1 1 418.692 39.062 457.754 1 1 1 1 1 1 2,094.538 2,143.930 4,238.468 2,094.538 2,143.930 4,238.468 1,497.565 1,497.565 1,584.074 1,584.074 3,678.637 379.520 4,058.157 1,313.875 558.609 1,872.484 366.542 366.542 18,168.301 8.671.033 26,839.334 18,168.301 8,671.033 26,839.334 1 1 1 1 1 1 377.442 377.442 1 1 1 1 1 1 830.152 32.770 862,922 830.152 32.770 862.922 1 1 1 1 1 1 548.456 548.456 224.285 224.285 1 1 1 888.479 888.479 888.479 888.479 1,497.565 1,497.565 1,584.074 1,584.074 4,056.079 379.520 4,435.599 1.313.875 558.609 1,872.484 366.542 366.542 18,998.453 8,703.803 27,702.256 18,998.453 8,703.803 27,702.256 QH w QHW 0 H te Q H te QHW QEim QBte Prenosni objekti v pripravi Objekti distribucije 110 kV Objekti primar. energije (rudniki) Proizvodni objekti za kontinuiteto Drugi objekti ti < P* D M te SKUPAJ Z OBRATNIMI SREDSTVI 1 cd ti o IO 00 Tabela II • (k 2. členu sporazuma) / Prognoza razvoja porabe električne energije v SR Sip veni ji A — poraba iz javnega omrežja v (GWh) > 1976 1977 1978 1979 1980 1901 1982 1983 1984 1985 1. Skupaj distribucija 4.363 4.803 5.272 5.678 6.108 6.566 7.053 7.570 8.118 8.699 2. Izgube v distribuc. omrežju (9,5 "/o) 413 456 501 539 580 624 670 719 771 826 3. Poraba v distribuciji (1 — 2) 3.950 4,.347 4.771 5.139 5.528 5.942 0.333 6.851 7.347 7.873 4. Posebni odjemalci 1.966 2.075 2.190 2.312 2.440 2.550 2.665 2.784 2.910 3.040 5. Skupaj (1+4) 6 329 6.878 7.462 7.990 8.548 9.116 9.718 10.354 11.028 11.379 C. Izgube prenosa 183 193 209 224 239 255 272 290 309 329 7. Skupaj brez posebnih odjem. (8 — 4) 4.546 4.996 5.481 5.902 0.347 6.821 7.325 7.360 8.427 9.028 8. Skupaj poraba (5 + 6) 6.512 7.071 7.671 8.214 8.787 9.371 9.990 10.644 11.337 12.068 B — prognoza proizvodnje industrijskih elektrarn iv GWh) 9. Elektrarne splošne industrije 254 362 377 397 412 427 442 457 472 487 10. Elektrarne posebnih odjemalcev 66 ' 65 65 60 60 60 60 60 60 6(1 11. Skupaj industrijske elektrarne 320 427 442 457 472 487 502 517 532 547 C — skupaj potrebe po električni energiji (v GWh) 12. Poraba v distrib. z ind. elektrar. splošne industrije (3 + 9) 4.617 4:Tj)9 5.148 5.536 5.940 6.369 6.825 7.303 7.819 8.360 13. Poraba posebnih odjemalcev (4 + 1(1) 2.032 2.l40 2.255 2.372 2.500 2.610 2.725 2.844 2.970 3.100 14. Izgube v omrežju (distribucija in prenos — 2 + 6) 597 649 710 763 819 879 942 1.009 1.080 1.155 15. Skupaj potrebe po električni energiji (12 t 13 + 14) 7,24.6 7.498 8.113 8.671 9.259 9.858 10.492 11.161 11.869 12.615 D — potrebna moč iz javnega omrežja (v MW) 16. Skupaj distribucija in izgube brez posebnih odjemalcev (5500 obr. ur) 827 908 997 1.073 1.154 1.241 1.332 1.430 1.533 1.642 17. Posebni odjemalci (7300 obrat, ur) 269 284 300 317 344 349 365 381 399 416 18. Posebni odjemalci X 0,95 255 270 285 301 317 332 347 362 379 395 19. Skupaj (16 + 18) 1.082 1.178 1.282 1.374 1.471 1.573 1.679 1.792 1.912 2.03-7 Leto 1976 po elektroenergetski bilanci Tabela III (k 4. točki 5. člena sporazuma) . Izračun sredstev za združevanje in prispevka na nizki napetosti z, eskalacijo Osnova za združevanje in prispevna stopnja 1976 1977 1978 1079 1900 1970—1980 1. od investicij — 4,8 % — osnova v 10* din 12.822 13.286 14.312 16.960 21.514 78.894 — za združ. v 10:1 din 615.456 637.728 686.976 814.080 1.032.672 3.786.912 2. od osnove za davek — 3,5 % — osnova v 10“ din 14.500 17.000 19.500 22.600 26.100 99.700 — za združevanje v 103 din 507.500 595.000 682.500 791.000 913.500 3.489.500 3. posebni odjem — 10% — osnova v 103 din 512.567 628.570 718.832 819.162 924.909 3.604.040 — za združevanje v 10:1 din 51.257 62.857 71.883 81.916 92.491 300.404 4. visoka napetost — 24 % — osnova v 103 din 1.047.266 1.370.597 1.660.368 1.948.129 2.270.445 8.296.805 — za 'združevanje v 10:l din 251.344 328.943 398.488 467.551 544.907 1.991.233 5. ostalo na 0,4 kV — 48 % — osnova v 103 din 481.215 596.487 696.612 , 808.767 919.047 3.502.128 — za združevanje v 103 din 230.983 286.31,4 334.374 388.208 441.143 1.681.022 6. gospodinjstvo — 60 % — osnova v 103 din 704.221 864.395 1.024.120 1.179.786 1.341.269 5.113.791 — prispevek v 103 din 422.532 518.637 614.472 707.872 804.761 3.068.274 Skupaj: 2.079.072 2.429.479 2.788.693 (3.250.627 3.829.474 14.377.345 7. združ. sr. AM EGS v 10:’ din 335.531 364.119 208.313 ■ 285.493 330.351 1.523.807 8. zdr. sr. AM — nepl. 71-75 v 10» din — 68.342 — — — 68.342 9. združ. sr. REK Velenje v 10’ din 11.975 23.675 6.250 5.000 5.000 51.900 Skopaj: 2.426.578 2.885.615 3.003.256 3.541.120 4.104.825 16.021.394 10. rez. sred. za nadomešč. AM 335.531 — \ — 335.531 11. rez. sred. za skraj. roka od plač. dr. kap. — 136.860 136.860 136.870 - — 410.590 Vse skupaj v 103 din: 2.091.047 2.748.755 2.866.396 3.404. 250 4.164.825 15.275.273 Opomba1 povečanje cen (verižno) za invest. za 1. 1976 — 13 °/o, za 1977 — 11 %. za 1978 — 9 %. za 1979 — 8% za 1980 — 7 %, povečanje davčne osnove in cen el. energije za 1977 — 11 %, za 1978 — 9 %, za 1979 — 8 %, za 1980 — 7 %. 32. Na podlagi 58. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter 12. in 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) občinske zdravstvene skupnosti na območju ljubljanske regije sklenemo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne interesne zdravstvene skupnosti kot regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana I.'TEMELJNA NAČELA 1. člen Občinske zdravstvene skupnosti za območje občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polj e, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje se za uresničevanje skupnih interesov in nalog, za zagotovitev enakih pravic in obveznosti iz enotnosti sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter za zagotovitev rizične sposobnosti in svobodne menjave dela ha širšem območju v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu združujemo v regionalno zdravstveno skupnost (v nadaljnjem besedilu: regionalna skupnost, ali pa zgolj skupnost). Regionalna zdravstvena skupnost je pravna oseba. Ime skupnosti se glasi: Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana; njen sedež jc v Ljubljani, Miklošičeva 24. Regionalna zdravstvena skupnost ima svoj pečat okrogle oblike normalnega in zmanjšanega formata v skladu s predpisi o pečatih v SR Sloveniji; v krogu pečata je navedeno besedilo »Regionalna zdravstvena skupnost«, sredi pečata pa »Ljubljana«. Za strokovna ppravila se lahko uporabljajo podolgovate štampiljke z navedbo imena skupnosti ter ustreznih pristavkov glede na naravo zadevnega poslovanja oziroma rabe. 2. člen Delovni ljudje in občani kot uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: uporabniki oziroma izvajalci) se prek občinskih zdravstvenih skupnosti, združenih v regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana, združijo z drugimi občinskimi in regionalnimi zdravstvenimi skupnostmi na podlagi ustreznega samoupravnega sporazuma v zdravstveno skupnost Slovenije. V zdravstveni skupnosti Slovenije delovni ljudje in občani usklajujejo politiko na področju zdravstvenega varstva za uresničevanje skupnih interesov in za izvrševanje tistih nalog, ki pomenijo splošni interes prebivalstva Socialistične republike Slovenije na področju zdravstvenega varstva, ter opravljajo naloge, ki terjajo širšo solidarnost za hitrejši razvoj zdravstvenega varstva. 3. člen V uresničevanju svobodne menjave dela ter združevanju dela in sredstev za zagotavljanje zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti ob odločanju o vr- / stah in obsegu pravic iz zdravstvenega zavarovanja, določanju politike razvoja in pospeševanja zdravstvene dejavnosti, usklajujoč razvoj teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij in zagotavljajoč možnosti za raziskovalno delo ter za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev, občinske zdravstvene skupnosti v tej regionalni skupnosti zlasti: — določajo s samoupravnim sporazumom enake pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva za območje regije in v- ta namen združujejo svoja sredstva; — oblikujejo enotna merila za uresničevanje svobodne menjave dela na območju regije; — usklajujejo svoje programe zdravstvenega varstva in sprejemajo programe zdravstvenega varstva za območje regije; — skrbijo za delitev dela med zdravstvenimi organizacijami v skladu s potrebami delovnih ljudi in občanov, z učinkovitostjo zdravstvenega varstva in z gospodarnim izkoriščanjem zdravstvenih zmogljivosti in materialnih možnosti območja; — uresničujejo skupne družbene interese na področju zdravstvenega varstva, o katerih so se sporazumele v zdravstveni skupnosti Slovenijo; — zagotavljajo "kladen razvoj teritorialne razporejenosti zdravstvenih, zmogljivosti; — zagotavljajo možnosti za napredek zdravstvene dejavnosti ter za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih kadrov; — spodbujajo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje v okviru regije ter sklepajo samoupravne sporazume in družbene dogovore za območje regije; — sklepajo z zdravstvenimi organizacijami samoupravne sporazume o izvajanju zdravstvenega varstva; — sodelujejo z družbenopolitičnimi in samoupravnimi skupnostmi; —' .opravljajo še druge naloge s področja zdravstvenega zavarovanja, ki so skupnega pomena za regijo. 4. člen Skupščina regionalne skupnosti sprejema v soglasju s skupščinami občin v regiji in mesta Ljubljane odločitve, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov, združenih v skupnosti, ter so določene z zakonom o zdravstvenem varstvu ali z drugim zakonom oziroma z odlokom občinske skupščine ali Skupščine mesta Ljubljane. Pred odločitvijo o soglasju delegati pristojnih zborov skupščine družbenopolitične skupnosti in delegati skupščine regionalne skupnosti razpravljajo in usklajujejo stališča. Usklajevanje razvojne politike in programov zdravstvenega varstva s cilji 'ekonomskega in družbenega razvoja občin in mesta oziroma republike, določenimi v družbenih planih občin in mesta oziroma republike, se zagotavlja z družbenim dogovarjanjem. 5. člen Predlog programa zdravstvenega varstva za območje regije pripravi regionalna skupnost. Temeljiti pa mora na analizi zdravstvenega stanja prebivalstva ter izhajati iz potreb prebivalstva po celovitem zdravstvenem varstvu, kot tudi upoštevati kadrovske in druge zmogljivosti ob zagotavljanju funkcionalne integracije in smotrne delitve dela. Program zdravstvenega varstva je sprejet, ko ga sprejme skupščina regionalne skupnosti na podlagi enakopravnega odločanja skupščin zdravstvenih skupnosti s pristojnimi zbori družbenopolitičnih skupnosti v regiji. 6. člen če regionalna skupnost ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno delo in bi zaradi tega nastala občutna škoda, skupščine občin v regiji in mesta Ljubljane na predlog njihovega izvršnega sveta s svojo odločitvijo začasno uredijo tako vprašanje — vsaka za svoje območje. Skupščine družbenopolitičnih skupnosti v regiji same določijo način za enotno oziroma usklajeno ukrepanje. Izvršni • sveti skupščin družbenopolitičnih skupnosti v regiji spremljajo delo regionalne skupnosti ter ji posredujejo svoja stališča, predloge, mnenja in pripombe. Skupnost daje izvršnim svetom skupščin družbenopolitičnih skupnosti podatke, informacije in poročila glede izvajanja odlokov in politike ter siceršnje problematike zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, zagotovljene z zdravstvenim zavarovanjem, zlasti z gledišča zadevnega območja in njihovega področja dela. 7. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti v medsebojnih. razmerjih občinskih zdravstvenih skupnosti oziroma Uporabnikov in izvajalcev znotraj te regionalne skupnosti, kot tudi v oblikah njenega združevanja ali povezovanja, urejamo s samoupravnimi sporazumi, s statutom in drugimi samoupravnimi akti, ki jih sklenemo oziroma sprejmemo v njenih okvirih. Nadaljnje samoupravne sporazume ter statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti bomo dosledno usklajevali s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi. 8. 'člen Delovni ljudje in občarii v svojih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in krajevnih skupnosti oziroma drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ali društvih neposredno in v okviru svoje občinske zdravstvene skupnosti na način, ki je določen v njihovih samoupravnih splošnih aktih in v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti ter natančneje opredeljen še v statutu1 občinske oziroma regionalne skupnosti; — odločajo o sklenitvi samoupravnih sporazumov glede obsega pravic do zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti ter s tem tudi- o združevanju sredstev oziroma zagotovitvi ustreznega deleža za zdravstveno varstvo v delitvi družbenega proizvoda skladno s pomenom zdravstvenega varstva v družbeni reprodukciji in z ekonomskimi možnostmi družbe; -— obravnavajo predloge za program zdravstvenega varstva v regiji in republiki, kot tudi poročila o izvajanju sprejetega programa zdravstvenega varstva ter o delu oziroma stanju in problemih regionalne zdravstvene skupnosti. Delovni ljudje In občani, združeni v regionalni zdravstveni skupnosti, imajo pravico biti seznanjeni s stanjem in problemi skupnosti. Regionalna skupnost jih o tem obvešča praviloma po delegatih v njeni skupščini in s tem tudi po delegatih v skupščini posamezne občinske zdravstvene skupnosti. 9. člen Uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva uresničujejo svoje pravice do samoupravnega odločanja v tej regionalni skupnosti prek delegatov, ki jih delegirajo skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti v regiji skladno s številom delegatskih mest po lem samoupravnem sporazumu. Delegati uporabnikov in izvajalcev so med seboj enakopravni. 10. člen Skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti delegirajo v skupščino regionalne skupnosti določeno število delegatov. V medsebojnih razmerjih znotraj regionalne skupnosti se šteje za delegata posamezne občinske zdravstvene skupnosti tisti, ki je že bil delegiran, dokler skupščina zadevne občinske zdravstvene skupnosti ne pošlje drugega delegata. Občinska zdravstvena skupnost, katero delegat je izvoljen za stalno funkcijo v organu regionalne skupnosti, ima pravico pošiljati na zasedanja skupščine oziroma seje zbora regionalne skupnosti drugega delegat:!. Delegat občinske zdravstvene skupnosti, ki je izveijen za stalno funkcijo, v tem primeru nima pravice glasovati v skupščini regionalne skupnosti. 11. člen Regionalna skupnost v skladu z zakonom in s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi ter o vrstah in obsegu pravic do neposrednega zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja uredi s statutom zlasti: — načela delegiranja oziroma odpoklica in razrešitve delegatov skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti v skupščini regionalne skupnosti; — organizacijo skupnosti, njene organe ter njihove naltoge, pristojnosti in odgovornosti; — organizacijo, naloge in pristojnosti samoupravne kontrole; — pogoje za pridobitev lastnosti zavarovanca ali družinskega člana zavarovanca; — pogoje za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja; — organe in postopek za uveljavljanje" pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, zagotavljajoč odločanje o pravicah na dveh stopnjah; — organizacijo in način obveščanja delovnih ljudi in občanov, združenih v tej skupnosti oziroma v občinskih zdravstvenih skupnostih na območju regije, o delu regionalne skupnosti in njene strokovne službe, kot tudi način zagotovitve siceršnje javnosti dela skupnosti; — način opravljanja strokovnih nalog skupnosti ter zadevne naloge in obveznosti strokovne službe; • — druge določbe o uveljavljanju pravic in obveznosti regionalne skupnosti, njenih ustanoviteljev in članov ter o zadevnih pooblastilih. 1 II. ORGANI REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 12. člen Regionalno skupnost upravlja skupščina skupnosti. Skupščina ima dva zbora: zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbor uporabnikov sestavljajo delegati skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti iz vrst delegatov delavcev organizacij združenega dela in delovnih ljudi samoupravnih organizacij in skupnosti ter delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, kot tudi delovnih ljudi v društvih, ki so podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti. Zbor izvajalcev sestavljajo delegati skupščin ob-! činskih zdravstvenih skupnosti iz vrst delegatov delavcev v zdravstvenih organizacijah ter v drugih za opravljanje zdravstvene dejavnosti pooblaščenih organizacijah in društvih, kot so združeni v občinskih zdravstvenih skupnostih. 13. člen Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti ima 61 delegatskih mest v zboru uporabnikov ter 42 delegatskih mest v zboru izvajalcev. 14. člen Delegate delegirajo skupščine posameznih občinskih zdravstvenih skupnosti v skupščino regionalne skupnosti v naslednjem številu: Občinska zdravstvena skupnost 1. Ljubljana Bežigrad 2. Ljubljana Center 3. Ljubljana Moste-Poljc 4. Ljubljana Šiška 5. Ljubljana Vič-Rudnik 6. Cerknica 7. Domžale 8. Grosuplje 9. Hrastnik 10. Idrija I 11. Kamnik 12. Kočevje 13. Litija 14. Logatec 15. Ribnica 16. Trbovlje 17. Vrhnika 18. Zagorje 15. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev se konstituira na prvi seji po ustanovitvi regionalne skupnosti oziroma po izteku mandatne dobe delegacij za delegiranje delegatov v skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti v regiji. Vsak zbor izvoli izmed sebe predsednika zbora in njegovega namestnika. Zbor uporabnikov in izvajalcev takoj po konstituiranju enakopravno izvolita predsednika in dva Podpredsednika skupščine regionalne skupnosti iz vrst delegatov občinskih zdravstvenih skupnosti. Predsednik in podpredsednika skupščine ter predsednika zborov in njuna namestnika se volijo na štiri 'eta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen za isto dolžnost. 16. člen Skupščina skupnosti odloča na seji svojih zborov. P vprašanjih, ki so bistvenega pomena za skupnost in se zanje zahteva s tem samoupravnim sporazumom odločitev obeh zborov, odločata zbora enakopravno. Odločitev velja, če je sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu. Za odločitev zbora je vselej potrebno, da glasuje za sprejetje večina delegatov, ki ga sestavljajo. Za sklepčnost seje slehernega zbora je potrebna navzočnost več kot polovice delegatov, ki ga sestavljajo. 17. Člen Če odločitev o vprašanju, o katerem odločata zbora enakopravno, ni sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih skupščine skupnosti, se prične usklajevalni postopek med zboroma. Kadar tudi v usklajevalnem postopku med zboroma skupščine regionalne skupnosti ni doseženo soglasje, lahko začasno uredijo občinske skupščine v regiji tako vprašanje na način, ki., ga same določijo. Začasna ureditev velja, dokler sc ne doseže soglasje med Zboroma, vendar največ eno leto. 18. člen S statutom skupnosti oziroma s poslovnikom njene skupščine se v skladu s tem samoupravnim sporazumom določi, o katerih zadevah odloča posamezni zbor delegatov samostojno. Vsak zbor o zadevah iz lastne pristojnosti lahko organizira javno razpravo svojih delegatov v okvirih občinskih zdravstvenih skupnosti, ki so jih delegirale. 19. člen Zbora uporabnikov in izvajalcev odločata enakopravno predvsem o: 1. sprejetju statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov regionalne skupnosti, 2. o vsebini ih izvedbi samoupravnega sporazumevanja o enotnosti pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva za območje regije ter o združevanju sredstev v ta namen, 3. oblikovanju enotnih meril za uresničevanje svobodne menjave dela na območju regije, 4. oblikovanju in sprejemanju programov zdravstvenega varstva za območje regije ter usklajevanju programov zdravstvenega varstva v občinah oziroma za mesto Ljubljana, 5. uresničevanju skupnih družbenih interesov na področju zdravstvenega varstva, o katerih so se občinske zdravstvene skupnosti sporazumele v zdravstveni skupnosti Slovenije, 6. finančnem načrtu, zaključnem računu regionalne skupnosti ter o njenem letnem poročilu, 7. spodbujanju samoupraVnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja v okviru regije ter sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov za območje regije, 8. delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami v skladu s potrebami delovnih ljudi in • občanov, z učinkovitostjo zdravstvenega varstva in z gospodarnim izkoriščanjem zdravstvenih zmogljivosti in materialnih možnosti območja, 9. zagotavljanju skladnega razvoja teritorialne razporejenosti zdravstvenih zmogljivosti, 10. zagotavljanju možnosti za napredek zdravstvene dejavnosti ter za vzgojo in izobraževanje kadrov, 11. sklepanju samoupravnih sporazumov z zdravstvenimi organizacijami o izvajanju zdravstvenega varstva, 12. sprejetju splošnih in posamičnih aktov glede razširjene reprodukcije v okvirih regionalne skupnosti, , Za zbor uporabnikov 4 4 4 4 4 2 3 2 2 3 3 3 2 2 2 3 2 2 Za zbor izvajalcev 2 4 3 3 2 2 2 2 2 3 2 2 2 2 3 2 2 13. izvolitvi in odpoklicu ali razrešitvi organov regionalne skupnosti ter imenovanju in odpoklicu ali razrešitvi delegatov te skupnosti v zvezi z njenim združenjem ali povezovanjem, 14. načinu in vsebini sodelovanja in ustreznega soodločanja z družbenopolitičnimi in samoupravnimi skupnostmi, organi in organizacijami o stvareh, ki so skupnega pomena in so bistvene za regijo, oziroma o vprašanjih s področja zdravstvenega varstva, za katera je tako določeno na podlagi ustave in zakona o zdravstvenem varstvu. 20. člen Zbor uporabnikov skupščine regionalne zdravstvene skupnosti samostojno na podlagi in v okvirih splošnih aktov skupnosti ter skupnih odločitev obeh zborov: — odloča o pravicah v izvajanju oblik socialne varnosti, zagotovljenih z zdravstvenim zavarovanjem; — odloča o upravljanju in uporabi združenih sredstev za uresničevanje pravic, ki izhajajo iz neposrednega zdravstvenega varstva, oziroma pomenijo uresničevanje siceršnjih oblik socialne varnosti, zagotovljenih z zdravstvenim zavarovanjem; — razpravlja in odloča o predlogih in pripombah občinskih zdravstvenih skupnosti, enot in organov ter opravlja še druge posle, ki so mu s statutom skupnosti dani v pristojnost. 21. člen Zbor izvajalcev skupščine regionalne zdravstvene skupnosti samostojno na podlagi in v okvirih splošnih aktov skupnosti ter skupnih odločitev obeh zborov: — odloča o organizaciji neposrednega zdravstvenega varstva; — obravnava razvoj teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij oziroma zdravstvenih zmogljivosti; — razpravlja in odloča o predlogih in pripombah Občinskih zdravstvenih skupnosti, enot in organov s področja neposrednega zdravstvenega varstva; — obravnava probleme vzgoje in izobraževanja zdravstvenih delavcev; — opravlja še druge posle, ki so mu s statutom skupnosti dani v pristojnost. 22. člen Samoupravni delavski nadzor nad izvajanjem v skupnosti sprejete politike, nad uveljavljanjem pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov, združenih v tej regionalni zdravstveni skupnosti, nad uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in njene strokovne službe uveljavljamo občinske zdravstvene skupnosti prek odbora samoupravne kontrole. Odbor samoupravne kontrole sestavljajo njegov predsednik in predsedniki odborov samoupravne kontrole občinskih zdravstvenih skupnosti v regiji kot njegovi člani. V utemeljenih primerih, da se zagotovi članstvo v odboru, skupščina občinske zdravstvene skupnosti lahko določi drugega delegata v odbor samoupravne kontrole regionalne skupnosti iz vrst članov zadevnega odbora v okvirih občinske skupnosti. Ob konstituiranju si odbor samoupravne kontrolo izvoli predsednika ter določi način njegovega nado-mestovanja. Tedaj, ali pa pozneje med delovanjem, odbor lahko oblikuje ustrezne delovne skupine iz svojih vrst zaradi uspešnejšega delovanja in izvajanja samoupravnega delavskega nadzora. V statutu skupnosti se natančneje opredelijo: konstituiranje, način dela, pravice, dolžnosti in odgovornost odbora. Konstituiranje in način dela odbora sta lahko urejena tudi s poslovnikom skupščine oziroma z drugim splošnim aktom skupnosti. 23. člen Skupščina skupnosti poveri določene izvršilne funkcije izvršilnemu odboru, za katerega sama izvoli predsednika in člane. Mandat za izvršilni odbor traja dve leti; nihče ne more biti izvoljen v izvršilni odbor več kot dvakrat zaporedoma. Izvršilni odbor ima predsednika in 18 članov; slednje v enakem številu izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev. Člani izvršilnega odbora sami izvolijo izmed sebe namestnika predsednika. 24. člen Izvršilni odbor skupščine regionalne zdravstvene skupnosti opravlja zlasti tele naloge: — skrbi z odločitvami in ukrepi za pravočasno in pravilno izvajanje ter izvrševanje sklepov skupščine skupnosti oziroma njenih zborov; — z odločitvami in ukrepi skrbi za pravilno uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva oziroma drugih oblik socialne varnosti, zagotovljenih z zdravstvenim zavarovanjem; — predlaga skupščini skupnosti program zdravstvenega varstva, finančni načrt in zaključni račun ter druge splošne in posamične akte skupnosti; — obravnava samoupravne sporazume o programiranju in financiranju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter druge samoupravne sporazume in jih predlaga skupščini skupnosti v obravnavo oziroma sprejetje v okvirih načina odločanja njenih zborov ter samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja; — daje pobude za sklicevanje skupščine oziroma zborov glede na njihovo pristojnost in način odločanja. 25. člen Za posamezna vprašanja s svojega področja lahko skupščina regionalne zdravstvene skupnosti izvoli stalne in občasne komisije oziroma imenuje ustrezna strokovna delovna telesa. Stalne komisije so vselej sestavljene iz vrst delegatov uporabnikov in izvajalcev, medtem ko sodelovanje v občasni komisiji ali v strokovnem delovnem telesu ni vezano na funkcijo delegata in prav tako ne na obojestransko sestavo. Za zadeve s področja združevanja sredstev in Vlaganj združenih sredstev v razširitev in siceršnjo izpopolnitev zdravstvenih zmogljivosti oblikuje skupščina skupnosti stalno skupno komisijo. V tp komisijo posebej imenujejo delegate skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti v regiji. Komisija lahko po potrebi pritegne k ugotavljanju strokovne oziroma tehnične in ekonomske utemeljenosti vlaganj ustrezne izvedence ne glede na delegatsko razmerje. Za ugotavljanje zdravstvenega stanja in zmožnosti za delo določi regionalna skupnost izvedenske organe kot zdravniške komisije in podobno ter jim opredeli njihovo delovno področje. Za oblikovanje takih organov je potrebna poprejšnja uskladitev stališč s skupščinami občinskih zdravstvenih skupnosti v regiji. 26. člen Skupščina skupnosti po potrebi imenuje delegate v skupne komisije v okvirih zdravstvene skupnosti Slovenije in drugih samoupravnih skupnosti. Za izvolitev oziroma imenovanje delegatov v skupne komisije se upoštevajo zadevne okoliščine glede na širše naloge, zaradi katerih je taka komisija oblikovana. 27. člen Skupščina regionalne skupnosti imenuje in razrešuje sekretarja skupnosti hkrati kot vodjo strokovne službe skupnosti v soglasju s skupščinami družbenopolitičnih skupnosti v regiji z nalogami in pooblastili, kot se natančneje določijo s, statutom regionalne skupnosti. Imenuje ga po javnem razpisu z mandatno dobo štirih let, nakar je lahko vnovič imenovan. 28. člen Sekretar skupnosti organizira in usklajuje poslovanje regionalne zdravstvene skupnosti ter izvršuje sklepe skupščine, odbora samoupravne kontrole in izvršilnega odbora. Pri delu je samostojen in odgovoren skupščini regionalne skupnosti. Za opravljanje določenih nalog za organe upravljanja regionalne skupnosti ter zadevno koordinacijo 2 organi občinskih zdravstvenih skupnosti, ima sekretar. skupnosti namestnika sekretarja, ki ga imenuje 'n razrešuje skupščina skupnosti. IH. MEDSEBOJNA RAZMERJA UPORABNIKOV IN IZVAJALCEV 29. člen Svobodna menjava dela med uporabniki in izvajalci v okvirih skupnosti se manifestira zlasti kot: — enakopravno odločanje pri oblikovanju in sprejemanju oziroma predlaganju ptpgrama zdravstvene-6a varstva in zdravstvene dejavnosti, pri določanju Politike razvoja in pospeševanja zdravstvenih dejavnosti ter usmerjanju in namenski porabi združenih sredstev za izvajanje programa zdravstvenega varstva; — skupno zbiranje potrebnih sredstev za razširjeno reprodukcijo v zdravstveni dejavnosti ter odlo-čanjo o združevanju in skupnih vlaganjih na območju regije; — samoupravno sporazumevanje pri reševanju yseh nadaljnjih vprašanj, ki so v skupnem interesu *n pomembna za uresničevanje skupnih programskih nalog na območju regije in republike. 30. člen Delovni ljudje zagotavljajo sebi in svojim družinskim članom v tej regionalni skupnosti pravico do zdravstvenega varstva in druge pravice, s katerimi si zagotovijo socialno varnost v primeru bolezni, poškodbe, poroda ali smrti. Regionalna skupnost zagotavlja pravico do neposrednega zdravstvenega varstva vsem delovnim ljudem in občanom, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z zakonom ali z ratificiranimi mednarodni-rn* sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja. Vrste in obseg pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja sc določijo s bamouprav-n'm sporazumom v skladu z zakonom. Pogoji in na- čin njihovega uresničevanja in uveljavljanja pa se določijo s statutom skupnosti v skladu z zakonom in ob upoštevanju razmejitve zadevnih nalog med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v rešili in regionalno skupnostjo. 31. člen Zdravstveno varstvo si delovni ljudje, združehi v regionalni skupnosti, zagotavljajo v sodelovanju z družbenopolitičnimi skupnostmi ter organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami oziroma skupnostmi. Regionalna skupnost in družbenopolitične skupnosti v regiji ustvarjajo v mejah svojih pravic in dolžnosti kar najugodnejše možnosti za zdravstveno varstvo, skrbijo za organiziranje in uspešno funkcioniranje zdravstvene dejavnosti na svojem območju ter zagotavljajo nadzorstvo glede zakonitosti in strokovnosti dela zdravstvenih organizacij in zdravstvenih delavcev. Organizacije združenega dela in druge organizacije oziroma skupnosti ustvarjajo v skladu s posebnimi predpisi kar najugodnejše možnosti za razvoj zdravstvenega varstva delavcev pri delu. 32. člen V okvirih te regionalne skupnosti in s tem tudi občinskih zdravstvenih skupnosti, ki so v njej združene, morajo biti zagotovljene delovnim ljudem in občanom vsaj tiste pravice do zdravstvenega varstva in vsaj v tistem obsegu, ki je določen z zakonom o zdravstvenem varstvu kot najmanjši obvezni obseg zdravstvenega varstva ter z drugimi zakoni in z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi. Natančnejši obseg pravic v okvirih najmanjšega obveznega obsega zdravstvenega varstva na podlagi zakona se enotno uredi za vso Socialistično republiko Slovenijo. Zdravstvene organizacije opravljajo svoje naloge in delo po delovnih in finančnih načrtih ter programih za delo in razvoj na podlagi vsakokratnega programa zdravstvenega varstva za to območje. 33. člen Na podlagi izhodišč, opredeljenih v tem samoupravnem sporazumu, zagotavlja regionalna skupnost, ob združevanju občinskih zdravstvenih skupnosti v zdravstveni skupnosti Slovenije, delovnim ljudem in občanom enakopraven položaj pri enotnosti sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter enotnosti najmanjšega obsega zdravstvenega varstva in solidarnosti med zdravstvenimi skupnostmi ob pospeševanju izenačevanja pogojev za pravice iz zdravstvenega varstva. Uporabnikom zdravstvenega varstva je v skupnosti zagotovljeno odločanje o zbiranju in višini sredstev, potrebnih za uresničevanje programa zdravstvenega varstva oziroma za uveljavljanje zdravstvenega varstva in izvajanje zdravstvenega zavarovanja. Izvajalcem zdravstvenega varstva pa zagotavlja enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v drugih organizacijah združenega dela. 34. člen Delovni ljudje in občani v regionalni skupnosti uresničujejo načela svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci s samoupravnimi sporazumi ali pogodbami o izvajanju menjave dela. Osnbve in merila za ugotavljanje količine, kakovosti in uspešnosti opravljenega dela se določijo enotno s sklepom skupščine zdravstvene skupnosti Slove-hije v soglasju s Skupščino Socialistične republike Slovenije. 35. člen Regionalna zdravstvena skupnost sodeluje na ustrezen način po zakonu in samoupravnih aktih v zadevah posebnega družbenega pomena pri upravljanju zdravstvenih organizacij. Za delegiranje delegatov je odločilna opredelitev ustanovitelja zadevne organizacije. Skupnost zagotavlja tudi strokovno nadzorstvo nad delom zdravstvenih organizacij in zdravstvenih delavcev skladno z zakonom o zdravstvenem varstvu. Strokovno nadzorstvo ima namen, da se izboljša strokovnost dela zdravstvenih organizacij in zdravstvenih delavcev, da se odredijo ustrezni ukrepi in da se odpravijo ugotovljene nepravilnosti. IV. ZDRUŽEVANJE IN UPORABA SREDSTEV 36. člen ' Sredstva za zdravstveno varstvo in druge oblike socialne varnosti, zagotovljene z zdravstvenim zavarovanjem, združujejo uporabniki v okvirih te regionalne skupnosti sporazumno po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Združevanje sredstev bodo uporabniki in izvajalci usklajevali na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s programi Zdravstvenega varstva ter z vrsto in obsegom pravic do neposrednega zdravstvenega varstva .in s siceršnjimi oblikami socialne varnosti ob enakosti pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva za območje regije. 37. člen Sredstva za zagotovitev zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja se združujejo v postopku, kot ga zakon določa: s prispevki iz osebnega dohodka zavarovancev; s prispevki iz dohodka organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter zasebnih delodajalcev; s prispevki skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja; s prispevki skupnosti za zaposlovanje; s prispevki organov in organizacij za uživalce stalpih priznavalnih ter družbenih preživnin; s prispevki zavarovancev, ki so sklenili v tujini delovno razmerje oziroma se v tujini strokovno izpopolnjujejo, ali pa uživajo pravice od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim hi zagotovljeno zdravstveno varstvo na stroške tujega nosilca zavarovanja, ter izseljencev — povratnikov; s povračili po ratificiranih mednarodnih sporazumih; s prispevki uporabnikov k stroškom neposrednega zdravstvenega varstva: z namensko prispevnimi sredstvi družbenopolitičnih skupnosti in z drugimi dohodki. Stopnja prispevka za zagotovitev sredstev za temeljne naloge zdravstvenega varstva se določi z enakopravno odločitvijo skupščine skupnosti in pristojnih zborov družbenopolitičnih skupnosti na 'območju regije. S samoupravnim sporazumom in s pogodbami pa se delovni ljudje lahko dogovorijo za dodatne prispevke iz dela osebnih dohodkov za financiranje posameznih nalog nad družbeno opredeljenimi in dogovorjenimi okviri. 38. člen Skupnost s svojim finančnim načrtom, ki ga sprejme na podlagi programa zdravstvenega varstva, namensko razporedi združena sredstva za pokrivanje stroškov zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja, za razširjeno reprodukcijo v zdravstveni dejavnosti, za strokovno izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih kadrov, za zhan-stveno-raziskovalno dejavnost, za rezervo ter za pokritje stroškov za opravljanje drugih svojih nalog. Sredstva, ki jih skupnost zagotovi za razvoj zdravstvenega varstva in svoje strokovne službe, se na podlagi kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih programov razvoja razporejajo zlasti za: razširitev in modernizacijo obstoječih ter gradnjo novih zmogljivosti ; modernizacijo obstoječe in nabavo nove tehnične opreme zdravstvenih organizacij in strokovnih služb; uveljavljanje boljšega in smotrnejšega programa organizacije dela; strokovno izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev; znanstveno raziskovalno delo na področju zdravstvenega varstva. 39. člen Zdravstvene organizacije in druge organizacije združenega dela, ki izvajajo zdravstveno varstvo, pridobivajo dohodek na podlagi samoupravnih sporazumov ali pogodb o izvajanju menjave lela. Temeljno merilo za opravljeno deio je zdravstvena storitev. Cena zdravstvene storitve je osnova za oblikovanje dohodka zdravstvene organizacije z upoštevanjem: cene materiala, osnovne reprodukcije (amortizacija), osebnih dohodkov in skladov po samoupravnih sporazumih, pogodbeno ter zakonsko in samoupravno opredeljenih obveznosti v dejanski višini O sredstvih za razširitev zdravstvene dejavnosti se uporabniki in izvajalci posebej dogovorijo skladno s programi razvoja in zadevno namensko opredelitvijo združenih sredstev. V. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI 40. člen Regionalna skupnost orgahizira svojo strokovno službo, ki mora zagotavljati uspešno, strokovno in racionalno uresničevanje nalog skupnosti z uporabo sodobnih metod in tehnologije dela. Strokovna služba skupnosti je pooblaščena za vodenje pripravljalnega postopka v zvezi z uveljavljanjem pravic zavarovancev. V postopku za uveljavljanje pravic mora zagotoviti vse potrebne podatke organu, ki odloča o pravici, in je za to odgovorna skupnosti. Na strokovno službo se ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti regionalne skupnosti. 41. člen ' Strokovna služba regionalne skupnosti opravlja ustrezne naloge tudi za občinske zdravstvene skupnosti na območju regije. Pooblaščena je zlasti za vodenje pripravljalnega postopka v zvezi z uveljavljanjem pravic zavarovancev ter mora v postopku za uveljavljanje pravic zagotoviti vse potrebne podatke organu, ki odloča o pravici. Način opravljanja strokovnih nalog in zadevne obveznosti strokovne službe regionalne skupnosti na račun občinske zdravstvene skupnosti se natančneje uredijo v statutu občinske skupnosti skladno z določbami tega samoupravnega sporazuma. 42. člen Delavci, ki opravljajo dela za regionalno skupnost, oblikujejo delovno skupnost, katere sestav in naloge se opredelijo z ustanovitvenim sklepom skupščine regionalne skupnosti v skladu z njenim statutom; organizacija službe se natančneje določi s posebnim splošnim aktom skupnosti. Medsebojna razmerja med regionalno skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe se uredijo s samoupravnim sporazumom oziroma z ustreznim samoupravnim aktom v skladu z zakonom. Vodja strokovne službe je sekretar skupnosti, ki ga imenuje skupščina regionalne skupnosti v soglasju s skupščinami družbenopolitičnih skupnosti v regiji. VI. JAVNOST DELA 43. člen Delo regionalne skupnosti in njenih organov je javno. Skupščina skupnosti in njeni izvršilni organi so dolžni obveščati delovne ljudi in občane, združene v zdravstveni skupnosti, kot tudi skupščine občin in Skupščino mesta Ljubljane ter družbenopolitične dejavnike v regiji o stanju in problemih regionalne zdravstvene skupnosti zlasti, z gledišča uresničevanja Programa zdravstvenega varstva in uporabe združenih sredstev ter zagotovitve zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti z ozirom na sredstva za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje po zadevnem sarpounrnvnem sporazumu. Obveščanje delovnih ljudi in občanov se opravi praviloma po delegatih v skupščini regionalne zdravstvene skupnosti in hkrati po njihovih delegatih v skupščinah občinskih zdravstvenih skupnosti v regiji. Poti in oblike obveščanja so: zbori delovnih ljudi in občanov, posebna poročila, objave v glasilih regionalnega pomena in druga sredstva javnega obveščanja. Splošni samoupravni akti skupnosti se objavljajo v Uradnem listu SR Slovenije. VIL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 44. člen S konstituiranjem - organov regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana prenehajo delati organi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubr Ijana. Premoženje in sredstva začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana prevzame regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana, vključu-.ioč tudi ustrezni del obveznosti, terjatev in premo-ženjav kot bi ga morale prevzeti prejšnje skupnosti zdravstvenega zavarovanja oziroma bi šle komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje. 45. člen Regionalna skupnost mora sprejeti samoupravne splošne tikte, ki jih določa zakon o zdravstvenem varstvu oziroma so potrebni za izdvajanje zakona in delovanje skupnosti, v šestih mesecih po 'uveljavitvi zakona. Do sprejema statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov se za območje regionalne skupnosti za-čisno uporabljajo statutarne določbe in splošni akti začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana v skladu z določbami tega samoupravnega sporazuma ter s statutarnimi in drugimi začasnimi sklepi, ki so potrebni za izvedbo ustanovitve in konstituiranja te regionalne zdravstvene skupnosti. 46. člen V času izvajanja določb zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva na podlagi 180. člena zakona o zdravstvenem varstvu, zlasti z ozirom . na samoupravni sporazum med ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi skladno s 150. čldnom zakona o zdravstvenem varstvu, ki ga je potrebno še skleniti, veljata za območje te regionalne zdravstvene skupnosti dosedanja organiziranost in izvajanje zdravstvenega varstva študentov na podlagi obstoječega sporazuma in pravil zadevnega sklada. S statutom skupnosti se uredijo podrobnosti zavoljo usklajevanja samoupravnih splošnih aktov z nadaljnjimi od!6čilnimi okoliščinami. 47. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ■ ko ga sprejmejo skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti v regiji ter. ga podpišejo njihovi pooblaščeni organi, kakor skupščine odločijo. Samoupravni sporazum začne veljati, ko ga potrdijo občinske skupščine v regiji na način, ki ga same določijo. Sklenitev samoupravnega sporazuma in njegovo uveljavitev objavi začasna skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana v sodelovanju z družbenopolitičnimi skupnostmi, ki so dolžne izpeljati postopek za pravočasno ustanovitev regionalne zdravstvene skupnosti. Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije. St. 022-2/75 Datum, dne 31. januarja 1975. 1. Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Bežigrad Predsednik: Jože Baraga L r. 2. Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Center Predsednik: Niko Isajevič 1. r 3. Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Mo-ste-PoIje Predsednik: Marija Miloradovič 1. r. 4. Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Siska Predsednik: Janko Heberle 1. r. 5. Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Vič-Rudnik Predsednik: Anton Dolničar 1. r. 6. Občinska zdravstvena skupnost Cerknica Predsednik: Danimir Mazi L r. 7. Občinska zdravstvena skupnost Domžale Predsednik: Vladimira Habe 1. r. 8. Občinska zdravstvena skupnost Grosuplje Predsednik: Alojz Škerjanc 1. r. o 9. Občinska 10. Občinska 11. Občinska 12. Občinska 13. Občinska zdravstvena skupnost Hrastnik Predsednik: Ivan Medvešek zdravstvena skupnost Idrija Predsednik: Roman Hieng zdravstvena skupnost Kamnik Predsednik: Ivan Motnikar zdravstvena skupnost Kočevje Predsednik: Herman Struna zdravstvena skupnost Litija Predsednik: Janez Zarnik L r. 14. Občinska 1. r. 15. Občinska 1. r. • 16. Občinska 1. r. 17. Občinska 1. r. 18. Občinska Predsednik: Bogomir Ajdič 1. r. Predsednik: Lado Poljanec 1. r. Predsednik: Milan Janežič 1. r. Predsednik: Alojz Sivka 1. r. Predsednik: Ivan Zore 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 33. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74), dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 13/76), dogovora o splošni porabi v občinah in mestu Ljubljani v letu 1976 ter 51. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) jc Skupščina mesta Ljubljane na 28. seji zbora združenega dela dne 30. decembra 1976 in na 29. seji zbora občin dne 30. decembra 1976 sprejela 3. člen V četrtem členu se črta znesek 199.494.000 dinarjev in se nadomesti z zneskom 242,069.000 dinarjev, odstotek odstopljenih sredstev se spremeni tako, da glasi: Ljubljana Bežigrad •/« 49,2 Ljubljana Center 70,0 Ljubljana Mostc-Poljc 25,1 Ljubljana Šiška 36,2 Ljubljana Vič-Rudnik ■X 30,1 O 1) I, O K 4. člen o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1976 1. člen V odloku o proračunu mesta Ljubljano za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 10-409/76) se prvi člen spremeni tako, da se glasi: Skupni dohodki mestnega proračuna din za leto 1976 znašajo 242,069.000 Neporabljena sredstva dovoljeno porabe Iz leta 1975 521.373 Skupaj 242,590.373 Od tega za razporeditev po posebnem delu proračuna 242,590.373 — za skupne mestne zadeve 185,249.474 Osemnajsti člen sc spremeni, tako da glasi: Sestavni del prorččung je posebni račun, ki ob- dohodke v znesku 19.538.000 in razporeditev v znesku 19.538.000 5. člen Tretji odstavek' dvaindvajsetega člena se dopolni tako, da glasi: Sredstva realizirana nad kalkulativni-mi dohodki se v skladu z 39. členom dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 13/76) namenijo za dodatne, obveznosti družbenopolitičnih skupnosti do Sklada za gradnjo šol in vzgojno varstvenih zavodov ter za uskladitev osebnih dohodkov delavcev v državnih organih in družbenopolitičnih organizacijah mesta Ljubljane. — za obveznost proračunov do samoprispevka I. 39,858.000 — za vzajemno prelivanje med občinami v SR Sloveniji po končanen izračunu v SR Sloveniji 17,482.899 6. člen Odlok velja po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa sc do 31. januarja 1977. St. 400-2/77 2. člen Tretji člen se spremeni tako, da glasi: Od zneska 185,249.474 din je znesek 21,714.000 di-nnriev namenjenih za financiranje programa ljudske obrambe. Ljubljana, dne 30. decembra 1976. Predsednik Slcupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. Pregled In razporeditev dohodkov proračuna mesta Ljubljaoie za leto 1976 dohodkov Dohodki Skupaj din namen1 Razpored dohodkov Skupaj din 7 Prispevki iz proračunov 01 Dejavnost družbenopolitičnih družbenopolitičnih skupnosti skupnosti 95,401.373 Občina Bežigrad 40,036.000 02 Ljudska obramba 21,714.000 Občina Center 120,649.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih Občina Moste-Polje 14,703.000 organizacij 8,054.101 Občina Šiška 37,627.000 04 Negospodarske investicije 18,786.000 Občina Vič-Rudnik 29,054.000 05 Zdravstveno varstvo 130.000 06 Znanstvena dejavnost 3,268.000 Skupaj 242,069.000 10 Komunalna dejavnost 35,970.000 14 Odstopljeni dohodki 57,340.899 17 Tekoča rezerva in obveznosti iz preteklih let 106.000 9 Prenesena sredstva 521.373 18 Sredstva rezerve (rezervni sklad) 1,820.000 Skupaj dohodki 242,590.373 Skupaj razpored dohodkov 242,590.373 34. Na podlagi 16., 23., 26. in 31. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopo-titičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) ter Sl- in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 28. seji zbora združenega dela dne 30. decembra 1976 in na 29. seji zbora občin dne 30. decembra 1976 sprejela » ODLOK 0 začasnem financiranju proračuna mesta Ljubljane v I. trimesečju 1977 1. člen Do sprejetja proračuna mesta Ljubljane za leto 1977 se bodo začasno, vendar najdlje do 31. marca 1977, financirale naloge, ki so skupnega pomena za ntesto na podlagi trimesečnega načrta dohodkov ter njihove razporeditve v skladu z določbami odloka o Proračunu mesta Ljubljane za leto 1976. 2. člen Razporeditev dohodka proračuna iz 1. člena tega °dloka ne sme preseči 25 "/o vseh sredstev, razporejenih v Ietu 1976. Višina trimesečnega načrta posebnega računa se oblikuje v odvisnosti od predvidenih d oh od-kov in obveznosti, ki izvirajo iz. pogodb in sprejetih sklepov. \ 3. člen Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi Za začasno financiranje dela državnih organov mesta •Ljubljane. 4. člen Bilančni pregled dohodkov in razporeditev sredstev iz tega odloka je sestavni del proračuna mesta Ljubljane za leto 1977. 5. člen Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane je poobla-■čen. da lahko v primeru neenakomernega mesečnega uotoka sredstev proračuna najame posojilo iz sredstev rezerv Skupščine mesta Ljubljane. 6. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati od 1. januarja 1977. St. 400-1/77 Ljubljana, dne 30. decembra 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 35. Na podlagi 148. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13-293/74) je Skupščina mesta Ljubljane sprejela na 9. skupni seji vseh zborov dne 30. decembra 1976 j SKLEP o izvolitvi čla-ncv Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Za člane Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane so bili izvoljeni: 1. Milan B r a č i k a 2. Jože Erjavec 3. Tone Florjančič 4. Alojz B o s t i č 5. Rudi Lampret 6. Ivan M a r k o 1 i 7. Anton Matjašič 8. Marko Rainer 9. Franc Sladič St. 111-6/77 Ljubljana, dne 30. decembra 1976. 36. Skupščina mesta Ljubljane je sprejela na podlagi 148. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) in na predlog Mestne konference socialistične zveze delovnega ljudstva na 9. skupni seji vseh zborov dne 30. decembra 1976 SKLEP o izvolitvi podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Za podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane je izvoljen Borut Miklavčič St. 111-6/77 Ljubljana, dne 30. decembra 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 37. Skupščina mesta Ljubljane je sprejela na podlagi 148. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) in na predlog Mesine konference socialistične zveze delovnega ljudstva na ,9. skupni seji vseh zborov dne 30. decembra 1976 SKLEP o izvolitvi podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Za podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane je izvoljen Viktor Leskovšek St. 111-6/77 Ljubljana, dne 30. decembra 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 38. Na podlagi 57. člena zalcona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 18/74), na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in na podlagi 146 člena statuta Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko je Skupščina mesta Ljubljane na 28. seji zbora združenega dela dne 30. decembra 1976, na 29. seji zbora občin dne 30. decembra 1976 in na 28. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. decembra 1976 sprejela SKLEP o razrešitvi ravnatelja Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko Dolžnosti ravnatelja Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko se razreši Niko Benkovič St. 111-5/77 Ljubljana, dne 30. decembra 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone »Kovič, dipl. inž. 1. r. 39. Na podlagi 57. člena zakonu o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 18/74). na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in na podlagi 140. člena statuta Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko je Skupščina mesta Ljubljane na 28. seji zbora združenega dela dne 30. decembra .1976, na 29. seji zbora občin dne 30. decembra 1976 in na 28. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. decembra 1976 . sprejela / SKLEP o imenova-n.iu vršilca dolžnosti ravnatelja Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko Za vršilca dolžnosti ravnatelja Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko jc "imenovan Oton Jurko St. 111-5/77 Ljubljana, dne 30. decembra 1976. . Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. ji. r. 40. Na podlagi 24. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SFRJ, št. 7/65) ter 128. in 177. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 28. seji zbora združenega dela dne 30. decembra 1976, na 29. seji zbora občin dne 30. decembra 1976 in na 28. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. decembra 1976 sprejela SKLEP o soglasju k razrešitvi namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani Skupščina mesta Ljubljane soglaša, da se razreši namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani Primoža Cunder St. 111-1/77 \ Ljubljana, dne 30. decembra 1976. 41. Na podlagi 24. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SFRJ. št. 7/65) ter 128. in 177. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 28. seji zbora združenega dela dne 30. decembra 1976, na 29. seji zbora občin dne 30. decembra 1976 in na 28. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. decembra 1976 sprejela SKLEP 0 soglasju k razrešitvi občinskega javnega tožilca v Ljubljani Skupščina mesta Ljubljane soglaša, da se dolžnosti občinskega javnega tožilca v Ljubljani razreši Ciril Rom St. 111-1/77 Ljubljana, dne 30. decembra 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 42. Na podlagi 24. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SFRJ, št. 7/65) ter 128. in 177. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 28. seji zbora združenega dela dne 30. decembra 1976, na 29. seji zbora ob-oin dne 30. decembra 1976 in na 28. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. decembra 1976 sprejela SKLEP " soglasju k imenovanju občinskega javnega tožilca v Ljubljani Skupščina mesta Ljubljane soglaša, da se zn občinskega javnega tožilca v Ljubljani postavi Božo J a n h u b a St. 111-1/77 Ljubljana, dne 30. decembra 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 43. Na podlagi 11. člena zakona o javnem pravobra-^lstvu (Uradni list SRS, št. 19/76) in na podlagi 182. člena statuta niesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. /74) je Skupščina mesta Ljubljane na 28. seji zbo-r® združenega dela dne 30. decembra 1976, na 29. seji z o ra občin dne 30. decembra 1976 in na 28. Seji druž-ooopolitičnega zbora dne 30. decembra 1976 sprejela SKLEP imenovanju namestnika mestnega ja-vnega pravo-branilea v Ljubljani Za namestnika mestnega javnega pravobranilci v Ljubljani je imenovana Slava Ziherl St. 111-2/77 Ljubljana, dne 30. decembra 1976. Predsednik « Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 44. Na podlagi določb zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74), zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74), samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana (Uradni list SRS, št. 29/75) je skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana na 7. rednem zasedanju dne 23. novembra 1976 sprejela PRAVILNIK o zamenjavi stanovanj I. SPLOSNE DOLOČBE ' 1. člen S tem pravilnikom se določijo pogoji in postopek za zamenjavo stanovanj. Namen tega pravilnika je omogočiti imetnikom stanovanjske pravice in lastnikom stanovanj kot posameznih delov stavb — etažnim lastnikom (v nadaljnjem besedilu: interesenti za zamenjavo), da glede na svoj socialni in materialni položaj pridobijo pravico uporabe na stanovanjih, ki ustrezajo, njihovim potrebam. 2. člen Predmet zamenjave so stanovanja v družbeni lastnini, stanovanja v družinskih stanovanjskih hišah in stanovanja kot posamezni deli stavb v lasti občanov. 3. člen Z zamenjavo stanovanj pridobi imetnik stanovanjske pravice na stanovanju, ki ga je dobil z zamenjavo, stanovanjsko pravico. 4. člen Zamenjava stanovanj ni dovoljena: — če je katero od stanovanj, ki se naj zamenjava v hiši, ki se mora po odločbi pristojnega organa podreti, — če je tako stanovanje v hiši, za katero je vložena zahteva za razlastitev, — če je imetniku stanovanjske pravice odpovedana stanovanjska pogodba, dokler ni odpoved utemeljena ali pa zavrnjena s pravnomočno sodno odločbo, — če je stanovanje dodeljeno na uporabo za določen čas, — če gre za navidezno zamenjavo. Za navidezno zamenjavo stanovanj se šteje zlasti, če eden izmed imetnikov stanovahjske pravice dejansko ne izvrši zamenjave, če po izvršeni zamenjavi brez upravičenih razlogov ne uporablja stanovanja najmanj eno leto, če eden izmed imetnikov stanovanjske pravice, ki zamenjuje to stanovanje, gradi hišo ali ima sklenjeno kupno pogodbo za stanovanje. Uporabniki stanovanj lahko nasprotujejo zamenjavi, če bi se z njo bistveno poslabšale njihove stanovanjske razmere. Za uporabnika stanovanja se štejejo imetnik stanovanjske pravice in naslednje osebe, ki z njim stalno stanujejo: zakonec, otroci, posvojenci, starši imetnika stanovanjske pravice in njegovega zakonca, tisti, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in tisti, ki najmanj dve leti živijo z imetnikom stanovanjske pravice v ekonomski skupnosti. 5. člen V zamenjavo stanovanj so lahko vključena le stanovanja od I do V. kategorije, ocenjena na osnovi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja ki je sestavni del odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanskih hiš in stanovanj na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 7/73), s točkami: I. kategorija II. kategorija III. kategorija IV. kategorija V. kategorija nad 155 točk od 136—155 točk od 106—135 točk od 76—105 točk od' 51—75 točk ustreznimi dokazili pri Biroju za zamenjavo stanovanj. Imetnik stanovanjske pravice mora v vlogi navesti: — natančne osebne podatke, — podatke o stanodajalcu, — natančen opis stanovanja z lokacijo, — opis želj enega stanovanja. Vlogi mora priložiti stanovanjsko pogodbo in odločbo stanodajalca ter zapisnik o točkovanju stanovanja. Etažni lastnik mora v vlogi navesti: — natančne osebne podatke, — natančen opis stanovanja z lokacijo, — opis želj enega stanovanja. Vlogi mora priložiti dokazilo o lastništvu. 12. člen Biro za zamenjavo preveri resničnost podatkov iz prejšnjega člena. Če da interesent neresnične podatke, Biro za zamenjavo stanovanj vlogo zavrne. 13. člen Preverjeno vlogo uvrsti Biro za zamenjavo stanovanj v evidenco interesentov, dokler ne dobi ustrezne vloge drugega interesenta za primemo stanovanje. Hišniška stanovanja niso predmet zamenjave. 2. Ogled predlaganih stanovanj za zamenjavo 6. člen Območje zamenjave stanovanj je lokalno in medkrajevno. Pri medkrajevni zamenjavi bo interesent predložil še dodatna dokazila o resničnosti podatkov stanovanja, ki jih je navedel v svoji vlogi in ki bo predmet zamenjave. 7. člen Vsak interesent je dolžan ob zamenjavi zapustiti stanovanje v takem stanju, kot ga je prejel, upoštevajoč normalno obrabo. 8. člen O premičninah v stanovanju, ki so ostala ob zamenjavi v stanovanju se stranki dogovorita o načinu in višini plačila odškodnine. 9. člen V primerih zamenjave stanovanj dveh etažnih lastnikov, se taka zamenjava izvrši po veljavnih predpisih o prodaji nepremičnin. 10. člen Strokovna opravila v zvezi z zamenjavo stanovanj po tem pravilniku opravlja Biro za zamenjavo stanovanj. II. POGOJI ZA ZAMENJAVO STANOVANJ IN POSTOPEK ZAMENJAVE 1. Vloga 11. člen Imetnik stanovanjske pravice oziroma etažni lastnik, ki želi zamenjati stanovanje, vloži svojo vlogo z 14. člen Biro za zamenjavo stanovanj izbere izmed evidentiranih stanovanj primerna stanovanja za zamenjavo in o tem pismeno obvesti interesente. 15. člen Interesenti si skupno s predstavniki Biroja za zamenjavo stanovanj ogledajo predlagana stanovanja. 16. člen v Ko dva izmed interesentov soglašata z zamenjavo, se sestavi zapisnik, ki vsebuje: — datum ogleda stanovanja, — osebne podatke obeh interesentov, — eventualne pripombe glede zamenjave, — dogovorjen datum sklenitve pogodbe o zamenjavi. Zapisnik podpišeta oba interesenta in predstavnik Biroja za zamenjavo stanovanj. 17. člen Interesenta, ki odkloni zamenjavo vseh predlaganih stanovanj, uvrsti Biro za zamenjavo stanovanj v evidenco interesentov do druge primerne zamenjave in se mu po roku 1 meseca ponovno išče ustrezno zamenjavo. 3. Soglasje stanodajalca 18. člen Imetnik stanovanjske pravice mora do sklenitve pogodbe o zamenjavi pridobiti soglasje stanodajalca- Stanodajalec je pravna ali fizična oseba, ki je z nakupom ali na drugačen način pridobila pravico uporabe na stanovanju in oddaja to stanovanje v uporabo delovnim ljudem in občanom. \ 19. člen Imetnik stanovanjske pravice lahko pridobi soglasje stanodajalca sam, ali za to pooblasti Biro za zamenjavo stanovanj. Za stanovanje, katerega stanodajalec je etažni lastnik, mora pridobiti soglasje imetnik stanovanjske pravice sam, za stanovanja, katerih stanodajalci so samoupravne stanovanjske skupnosti ljubljanskih občin, pridobi soglasje Biro za zamenjavo stanovanj prek ustreznih organov samoupravne stanovanjske skupnosti. 20. člen Soglasje za zamenjavo stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, daje odbor za družbeno pomoč stanovanjske skupnosti občine. Za podpis sklepa o zamenjavi stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči, je pooblaščen predsednik izvršilnega odbora stanovanjske skupnosti občine. 21. člen Stanodajalec mora zavrniti soglasje iz razlogov, ki so našteti v 4. členu tega pravilnika. Za stanovanjc v družbeni lastnini sme stanodajalec zavrniti soglasje za zamenjavo stanovanj tudi tedaj, če je stanovanje namenjeno izključno le za osebe, določene s splošnim aktom stanodajalca o oddajanju stanovanj, imetnik stanovanjske pravice, ki naj bi se z zamenjavo v 'to stanovanje vselil, pa ne spada med take osebe. 22. člen Soglasje za zamenjavo stanovanj ali zavrnitev soglasja mora biti pismeno, zavrnitev soglasja za zamenjavo stanovanja v družbeni lastnini mora biti obrazložena. Tisti, kateremu stanodajalec' v 15 dneh od dneva, ko mu je bila predložena zahteva za soglasje, ne izda soglasja ali ga zavrne, lahko zahtevka v petnajstih dneh od dneva zavrnitve oziroma od preteka roka za izdajo'soglasja pri občinskem sodišču, naj v nepravdnem postopku ugotovi, da ima predlagatelj pravico do zamenjave stanovanj. 4. Pogodba o zamenjavi stanovanj 23. člen Ko so izpolnjeni vsi pogoji za Zamenjavo stanovanj , skleneta interesenta pogodbo o zamenjavi stanovanj. Pogodba o zamenjavi stanovanj se sklene v pismeni obliki. Pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, ni veljavna. Interesenta dostavita en izvod pogodbe o zamenjavi stanovanj Biroju za zamenjavo stanovanj. Imetnik stanovanjske pravice dostavi en izvod stanodajalcu in en izvod samoupravni stanovanjski skupnosti, če je stanovanje v družbeni lastnini. Po sklenitvi pogodbe o zamenjavi stanovanj, morata stranki skleniti stanovanjsko pogodbo s pristojno stanovanjsko skupnostjo. 24. člen Tisti, ki misli, da je prizadet v svojih pravicah, ker je zamenjava sklenjena v nasprotju z določbami zakona o stanovanjskih razmerjih in tega pravilnika, lahko pogodbo o zamenjavi izpodbija s tožbo pri pri-. stojnem občinskem sodišču. III. BIRO ZA ZAMENJAVO STANOVANJ 25. člen V postopku zamenjave stanovanj opravlja Biro za zamenjavo stanovanj strokovna opravila: — evidentira interesente, — preverja resničnost podatkov, ki jih interesenti navedejo v vlogi, — sodeluje pri ogledu stanovanj in pri sestavi zapisnika, — pridobiva soglasja stanodajalcev v primeru, da je stanodajalec samoupravna stanovanjska skupnost, ali če ga za to pooblasti imetnik stanovanjske pravice, — sestavi pogodbo o zamenjavi stanovanj, — sestavi obračun stroškov, — opravlja druga opravila, kot so večkratni razgovori in dopisovanje z interesenti, — poroča skupnostim o zamenjavi stanovanj ter o problematiki v zvezi z zamenjavo s predlogi dopolnjevanja, mnenja o izboljševanju stanovanjskih pogojev občanov. 26. člen Vsak interesent za zamenjavo stanovanja se obvezuje, da bo poravnal vse stroške postopka zamenjave, ki ga je zanj opravil biro za zamenjavo. Ob predložitvi vloge za zamenjavo vplača interesent 40°/t poprečnih stroškov postopka zamenjave stanovanja. Poprečni 'stroški zamenjave stanovanja so izračunani na podlagi opravil iz 25. člena tega pravilnika. 27. člen Stroškovnik zamenjave stanovanj predloži Biro za zamenjavo vsako leto v potrditev Odboru za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. V primeru, da nastopijo občutne razlike v stroških predlaga dopolnitev stroškovnika že med letom. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 28. člen Z namenom, da bi zagotovile občanom primerne pogoje bivanja, stanovanjske skupnosti zagotavljajo s progVamom iz dela tistih stanovanj, nad katerimi imajo razpolagalno pravico primerna stanovanja raznih velikosti in kvalitete kot osnovo za normalno izvajanje zamenjav stanovanj. 29. člen Ta pravilnik začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmejo samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane ih ga potrdi skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. Pravilnik se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 23. novembra 1976. * 45. Na podlagi določil 2. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72), na podlagi določil 13. člena odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju ljubljanskih občin ter 4. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in izvajanju družbene pomoči na območju ljubljanskih občin je skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana na 7. rednem, zasedanju dne 23. novembra 1976 sprejela PRAVILNIK o načinu izplačevanja delne nadomestitve stanarine upravičencem do delne na-domestitve stanarine na območju ljubljanskih občin I. SPLOŠNE določbe 1. člen S tem pravilnikom se določa vir financiranja za delno nadomestitev stanarine ter postopek za uveljavitev pravice do delne nadomestitve stanarine. II. VIR FINANCIRANJA \ 2. člen Vir financiranja za delno nadomestitev stanarine nosilcem stanovanjske pravice so sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki jih na podlagi samoupravnega sporazuma stanovanjske skupnosti občin Ljubljane združujejo pri samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana in so z letnim finančnim načrtom namenjena za delno nadomestitev stanarine. III. POSTOPEK UVELJAVLJANJA PRAVICE DO DELNE NADOMESTITVE STANARINE 3. člen Nosilec stanovanjske pravice uveljavlja pravico do delne nadomestitve stanarine z zahtevkom, ki ga vloži pri odboru za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti občine, na katere območju stanuje. Zahtevo za delno nadomestitev stanarine mora nosilec stanovanjske pravice, ki izpolnjuje pogoje 5., 6., 7. in 8. člena odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 25/1975) vložiti vsako leto do 31. januarja za tekoče leto oziroma v roku 30 dni po preselitvi v drugo stanovanje. Nosilec stanovanjske pravice mora zahtevku priložiti : — potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za/ preteklo koledarsko leto na enotnem obrazcu — potrdilo o številu članov gospodinjstva, ki gd izda uprava za notranje zadeve Skupščine mesta Ljubljane — veljavno stanovanjsko pogodbo — zapisnik o ocenitvi stanovanja — pismeno izjavo nosilca stanovanjske pravicd, da stanovanja ali dela stanovanja noben član gospodinjstva ne uporablja za poslovne prostore, da noben član gospodinjstva ni lastnik vseljivega stanovanja, da noben član gospodinjstva ni lastnik počitniške hiše ter da noben član gospodinjstva ni lastnik avtomobila. 4. člen Odbor za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti občine, pri kateri je bil zahtevek vložen, prouči vloge posameznih prosilcev ter pripravi predlog za odobritev ali zavrnitev zahtevka, ki ga potrjuje izvršilni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti občine. 5. člen Samoupravna stanovanjska skupnost pristojne občine seznani pred obravnavanjem zahtevka za delno nadomestitev stanarine tudi svet pristojne krajevne skupnosti o zahtevi njihovega krajana — nosilca stanovanjske pravice za delno nadomestitev stanarine. Svet pristojne krajevne skupnosti izda glede posamezne vloge potrdilno ali zavrnilno mnenje. 6. člen O sklepu izvršilnega odbora glede zahteve občana — nosilca stanovanjske pravice — za delno nadomestitev stanarine se izda odločba. Po en izvod odločbe prejmejo tudi »Staninvest« v evidenco in finančno likvidacijo, samoupravna stanovanjska skupnost pristojne občine, pristojna krajevna skupnost, kjer ima nosilec stanovanjske pravice stalno bivališče ter hišni svet stavbe, v kateri nosilec stanovanjske pravice stanuje. 7. člen Eventuelno pritožbo zoper sklep izvršilnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti pristojne občine se vloži v roku 15 dni po prejemu odločbe na izvršilni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. 8. člen Delna nadomestitev stanarine se odobrava za dobo enega leta, šteto od prvega dne v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva. Nosilec stanovanjske pravice mora po preteku enega leta ponovno vložiti zahtevek za delno nadomestitev stanarine kolikor smatra, da tudi po preteku enega leta izpolnjuje pogoje 5., 6., 7. in 8. člena odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskenrt gospodarstvu na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 5/75) ter tega pravilnika. Samoupravna stanovanjska skupnost pristojne občine lahko tudi med letom zahteva od občana, ki mu je bila priznana pravica do delne nadomestitve stanarine, vsa potrebna potrdila iz katerih je razvidno, da je družbena pomoč pri delni nadomestitvi' stanarine upravičena oziroma neupravičena zaradi naknadne spremembe premoženjskih in drugih pogojev. Kolikor občan v odrejenem roku ne predloži zahtevanih dokumentov, pravica do delne nadomestitve stanarine ugasne. IV. NAČIN IZPLAČEVANJA DELNE NADOMESTITVE STANARINE 9. člen Ko postane odločba o delni nadomestitvi stanarine pravnomočna, nakaže samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana na žiro račun samoupravne stanovanjske skupnosti pristojne občine sredstva za delno nadomestitev stanarine, enoletni znesek subvencije, Stan-invest pa po pooblastilu obremenjuje občana za stanarino, zmanjšano za subvencijo. V. OBVEŠČANJE JAVNOSTI O UPRAVIČENCIH DO DELNE NADOMESTITVE STANARINE 10. člen Lista upravičencev do subvencije sc javno objavlja na ^otjlasni deski krajevne skupnosti kjer upravičenec stanuje. VI. KONČNA DOLOČBA 11. člen Ta pravilnik- začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmejo stanovanjske skupnosti občin Ljubljane in ga potrdi skupščina samoupravne stanovanjske skupnost’ Ljubljana. Pravilnik se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 23. novembra 1976, Prcdsednjk skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Tone Kolar 1. r. BREŽICE 46. Izvršni svet Skupščine občine Brežice je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 70. seji dne 28. septembra 1976 sprejel SKLEP 0 javni razgrnitvi predloga coninga in zazidalnega načrta zdraviliško-rekreativnega centra Catcške Toplice 1 Na javni vpogled se za trideset (30) dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS, razgrne predlog coninga in zazidalnega načrta zdraviliško-rekre-ativnega-centra Cateške Toplice. , Predlog coninga in zazidalnega načrta jc na pod-bigi že sprejetega urbanističnega načrta za Cateške Toplice (Uradni list SRS, št. 24/66), Izdelal Projektivni biro Region Brežice v juliju 1976 pod št. 840/A2-1976. 2 V času razgrnitve lahko k osnutku poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, in na oddelku za gospodarsko upravne zadeve Sob Brežice ter na krajevnem uradu Čatež. 3 Javna razgrnitev bo na oddelku za gospodarsko upravne zadeve Sob Brežice vsak delovni dan od 7. do 15. ure in na krajevnem uradu Čatež vsako sredo od 7. do 15. ure. St. 350-1/77-4/5 Brežice, dne 12. januarja 1977. Predsednik IS Skupščine občine Brežice Stane Ilič 1. r. CELJE 47. Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 2. členu odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 14-386/73, 26-737/74, 31-917/ 74 in 16-752/75) na seji dne 10. januarja 1977 sprejel odredbo' o najvišji tlrobnoprodajni ceni za pasterizirano konzumno mleko 1 , Določijo se najvišje drobnoprodajne cene za pasterizirano konzumno mleko in sicer: din za liter — pasterizirano mleko s 3.2 °/» tolšče, v litrski, polietilenski ali stekleni embalaži 5,80 — pasterizirano mleko s 3,2 "/o tolšče v litrski tetrapak embalaži 6,10 — pasterizirano mleko s 3,6 °/o tolšče v litrski, polietilenski ali stekleni embalaži 6,25 — pasterizirano mleko z 1.6 Vo tolšče v litrski tetrapak embalaži 5,40 — pasterizirano mleko s 3.2 °/o Jolšče v pollitrski oolietilenski ali stekleni eipbalaži 6,10 — pasterizirano mleko s 3.2 "/o tolšče v četrtlitrski1 tetrapak embalaži 7,40 — pasterizirano mleko s 3.6 °/o tolšče v pollitrski polietilenski ali stekleni embalaži 6,50 2 Cene veljajo od dneva, ko je začel veljati republiški odlok o minimalni odkupni ceni mleka (10. januar 1977). 3 Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-1/197 Celje, dne 10. januarja 1977. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašie 1. r. 48.' Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na seji dne 12. januarja 1977 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka sprememb zazidalnega načrta Levi breg Voglajne v Celju 1 Javno se razgrne osnutek sprememb zazidalnega načrta Levi breg Voglajne v Celju (v nadaljnjem besedilu: zazidalni načrt). Osnutek zazidalnega načrta je grafično ponazorjen ». LD 139/74, ki jo jc izdelal zavod za napredek gospodarstva v Celju, v marcu 1974. 2 Osnutek zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih sveta za pospeševanje gospodarskega razvoja in družbeno planiranje občine Celje In v prostorih krajevne skupnosti Aljažev hrib. 3 \ Pripombe k zazidalnemu načrtu lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. Rok za pripomlje je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa. St. 351-571/76-8 Celje, dne 12. januarja 1977. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r. Občinska volilna komisija v Celju objavlja v skladu z 10. členom zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) POROČILO o izidu referenduma v občini Celje dne 16. januarja 1977 I Na referendumu v občini Celje 16. januarja 1977 so bili ugotovljeni naslednji rezultati: Pravicd glasovanja je imelo 42.491 delovnih ljudi in občanov. Glasovalo je 39.823 delovnih ljudi in občanov ali 93,72 %>. Za uvedbo samoprispevka sc jc izreklo 33.550 delovnih ljudi in občanov ali 78,96 °/o. Proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 5.753 delovnih ljudi in občanov ali 13,54 “/o. Neveljavnih glasovnic je bilo 4520 ali 1,22 "/o. II Na podlagi rezultatov glasovanja občinska volilna k^-nisiia ugotavlja, da je bila v skladu z 9. členom z k~na o samoprispevku na referendumu v občini Celic sprejeta odločitev, da se uvede samoprispevek v 'denarju za sofinanciranje izgradnje objektov na področju otroškega varstva, osnovnega šolstva, zdravstva, kulture in socialnega skrbstva. St. 014-1/1976-9 Celje, dne 17. januarja 1977. Predsednik ohginske volilne komisije Zdenko Pavlina 1. r. GROSUPLJE 50. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74), družbenega dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 13/76) ter 22. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1976 sprejela ODLOK a spremembah odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1976 1. člen V odloku o spremembah odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1976 se spremeni 1. člen tako, da se glasi: Proračun občine Grosuplje zri leto 1976 obsega: din — dohodke v znesku 23,857.000 od tega: — razporejene dohodke v znesku 23,620.000 — nerazporejene dohodke v znesku 237.000 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976. St. 400-22/76 Grosuplje, dne 6. januarja 1977. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 51. Na podlagi .26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih'potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SFRJ, št. 39/74) ter 21. in 183. člena statuta občine Grosuplje je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 2G. decembra 1976 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Grosuplje v I. trimesečju 1977 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Grosuplje za leto 1977 se bodo začasno, najdlje pa do 31. marca 1977 financirale proračunske potrebe občine Grosuplje na podlagi trimesečnega načrta proračunskih dohodkov in njihove razporeditve. 2. člen Trimesečni načrt razporeditve sredstev ne sme Presegati ene četrtine razporejenih dohodkov po proračunu občine za leto 1976. 3. člen Doseženi dohodki in razporejena sredstva po tem odloku bodo sestavni del dohodkov in njihovega razporeda v proračunu občine Grosuplje za leto 1977. 4. člen Splošne določbe proračuna občine Grosuplje za leto 1976 se bodo smiselno uporabljale tudi v I. trimesečju 1977 pri izvrševanju trimesečnega načrta. 5. člen Izvršni svet SO Grosuplje je pooblaščen, da v Primeru neenakomernega dotoka dohodkov najame za nemoteno financiranje proračunskih potreb ustrezno višino posojila iz sredstev rezervnega sklada proračuna. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977. Št. 400-4/76 Grosuplje, dne 21. decembra 1976. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 52. Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov 'Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76 /in 10/76) in 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni |ist SRS, št. 2/73) ter 183. člena statuta občine Grosup-'ie (Uradni list SRS. št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora zdrvženega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. decembra i976 sprejela ODLOK n P^rditvi zaključnega računa davkov in prispevkov canov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov ob-anov in zaključni račun prispevka za starostno žalovanje kmetov za leto 1975. 2. člen co ‘^ak*''u^na računa obsegata: bilanco, bruto bilan-1 Pregled' skupno doseženega prometa ter pregled o Sov in preplačil zavezancev. 3. člen Zaključna računa izkazujeta za leto 1975 naslednji Promet: Zaostanek iz leta 1974 Zaključni račun davkov In prispevkov din 4,411.262,30 Zaključni račun pris. za star. zavarov. din 1,459.205,55 Predpis po odmeri 15,761.464,05 2,663.431,75 Predpis obresti in stroškov prisilne izterjave 87.093,35 16.066,40 Odpisi 1,920.009,05 729.414,95 Plačila 15,511.344,50 2,183.541,90 Zaostanek na dan 31. 12. 1975 2,828.466,15 1,225.746,85 Ta odlok se objavi 4. člen v Uradnem listu SRS. St. 400-10/75 Grosuplje, dne 6. januarja 1977. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 53. Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. decembra 1976 sprejela ODLOK o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Grosuplje 1. člen S tem odlokom se določa poprečna gradbena, cena in poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča na območju občine Grosuplje za čas od uveljavitve tega odloka do 30. 9. 1977. 2. člen Poprečna gradbena cena za 1 m2 uporabne stanovanjske površine na območju občine Grosuplje znaša 4.200 din. Poprečni stčoški komunalnega urejanja zemljišča znašajo 30 %>.- gradbene vrednosti zgradbe. Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 4 "/o od vrednosti zgradbe, če veljavni predpisi ne določajo drugače. 3. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 22/75, popravek št. 24/75). * 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-13/76 Grosuplje, dne 6. januarja 1977. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 54. Na podlagi 163. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 179. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76), 7. točke odloka zveznega izvršnega sveta o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivjno RBK zaščito pred vojnimi akcijami (Uradni list SFRJ, št. 51/75), 88. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, St. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. decembra 1976 sprejela ODLOK o določitvi roka. do katerega morajo občani, organizacije združenega dela in druge organizacije ter državni organi nabaviti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred radiacijskimi, biološkimi in kemičnimi bojnimi sredstvi 1. člen S tem odlokom se določa, da morajo občani, organizacije združenega dela in druge organizacije ter državni organi (v nadaljevanju besedila organi in organizacije) nabaviti osebna in kolektivna zaščitna sredstva za zaščito pred radiacijskimi, biološkimi in kemičnimi bojnimi napadalnimi sredstvi (v nadaljnjem besedilu RBK) do 31. decembra 1980. 2. člen Sredstva za RBK zaščito morajo biti v skladu z določili odloka zveznega izvršnega sveta o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno RBK zaščito pred vojnimi akcijami (Uradni list SFRJ. št. 51/ 75) pripravljena v obliki kompletov z naslednjo vsebino: 1. Za delovne ljudi in občane: zaščitna maska (civilna maska MC-1, otroška maska DM-1 ali priročna maska), prvi zavoj, zaščitni plašč ter komplet za osebno dezinfekcijo in dekontaminacijo, ki vsebuje: 100 g tnila. 25 g sode bikarbone, 20 g praška za dekontaminacijo, 50 g pralnega sredstva, 100 ml alkohola, 50 g vate, 1 zavitek papirnih robčkov in 1 sireto atropina. 2. Za organe in organizacije: na vsakih 50 zaposlenih eno priročno lekarno, ena nosila/ in komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo ljudi, na vsakih 10 zaposlenih po en komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo stvari, ki vsebuje: 100 p koparija ali klorovega apna na mz površine in 10 g pralnega praška na m5 strojne površine. Vsak organ in organizacija mora imeti čitalec osebnega dozimetra, radiološki detektor, kemijski detektor in en osebni radiološki dozimeter. 3. člen Organ in organizacije, ki upravljajo stanovanjske hiše, so dolžni preskrbeti sredstva za kolektivno RBK zaščito stanovalcev v stanovanjskih hišah, ki vsebuje: na vsakih 20 stanovalcev ena nosila in eno priročno lekarno, za vsako stanovanje po en komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo, in sicer: 250 g koparita za stanovanje oziroma 1 kg koparita za individualno hišo. 4. člen Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka in evidenco nabavljenih sredstev RBK zaščite vodi štab za civilno zaščito občine Grosuplje in štabi za civilno zaščito krajevnih skupnosti ter organizacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 8-1/77 Grosuplje, dne 6. januarja 1977. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 55. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67 in 27/72) in 206. člena statuta občine Grosuplje Uradni list SRS. št. 10/74) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na seji dne 13. januarja 1977 sprejel S K I. E P o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za za-zazidalni otok P2 v Šmarju-Sap I Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SR Slovenije razgrne predlog zazidalnega načrta za zazidalni otok P2 v Smarju-Sap, ki ga je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova- 9 pod št. 2079 v decembru 1976. II V času razgrnitve lahko k predlogu poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirano delovna ali druga organizacija. III Predlog zazidalnega načrta za zazidalni otok P2 v Smarju-Sap bo na vpogled na oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve SO Grosuplje in nostorih krajevne skupnosti Šmarje. IV Ta sklop se objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/77 Grosuplje, dne 18. januarja 1977. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1: r. IDRIJA 56. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 230. člena statuta občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/74) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega delo in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1976 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvah odloka o proračunu občine Idrija za leto 1976 1. ijien V odloku o proračunu občine Idrija za leto 1976 (Uradni list SRS, št 11/76) se 1. člen spremeni in dopolni tako, da se glasi: Proračun občine Idrija za leto 1976 obsega: din — dohodke v znesku 18,981.100 — razporejene dohodke proračuna 18,931.100 — nerazporejene dohodke — tekoča rezerva 50.000 2. člen Od dohodkov iz 1. člena odloka zmanjšanih za dohodke prenesene iz leta 1975 pripada 1 °/o rezervnemu skladu. 3. člen I Iz razporejenih dohodkov v določenih zneskih v Posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na Ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — upravnim organom skupščine občine in občinskemu sodišču — krajevnim skupnostim — družbenopolitičnim organizacijam in društvom — medobčinskim službam Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo vnaprej, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev. \ 4. Člen Upravni organ skupščine občine in občinsko sodile samostojno razpolagata s sredstvi, ki so mu dodeljena za redno dejavnost. Izplačila iz sredstev za delo upravnega organa se izvršujejo na podlagi nalogov predsednika izvršnega sveta. 5. člen V rezervni sklad se vlagajo sredstva po preteku Vsakega meseca, v znesku, ki ne more biti manjši od ' °/e ustvarjenih dohodkov v minulem mesecu. Obveznost vlaganja v rezervni sklad se lahko od-*uži z& čas. ko zaradi zaostajanja v dotoku proračunskih dohodkov, proračun uporablja posojilo 'iz svojega rezervnega sklada. 6. člen O razporeditvi oziroma uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namen-i6ni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih družbenih potreb, odloča izvršni svet in o tem Naknadno poroča občinski skupščini. 9. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976. St. 400-6/76 Idrija, dne 28. decembra 1976. Predsednik Skupščine občine Idrija • Cveto Sulgaj 1. r. 57. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1976 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Idrija za I. trimesečje 1977 1. člen Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1977, se bodo proračunske potrebe občine Idrija financirale na podlagi trimesečnega plana dohodkov in izdatkov po splošnih določbah proračuna občine Idrija za leto 1976. 2. člen Trimesečni plan za I. trimesečje 1977 ne sme presegati četrtine občinskega proračuna za leto 1976. ^ 3. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Idrija za leto 1977. 4. člen Manjkajoča sredstva za proračunske izdatke, ki bodo nastala zaradi neenakomernega dotekanja v razmerju z izdatki, se krijejo z najemom kratkoročnega posojila iz rezervnega sklada občine. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977. St. 400-8/77 Idrija, dne 28. decembra 1976. 7. člen Sredstva oz. uporabniki, ki niso navedeni v 3. čle-nu odloka, se uporabljajo neposredno iz proračuna. Odredbodajalec za njihovo koriščenje je predsed-n'k izvršnega sveta. Izplačila iz sredstev za delo upravnih in drugih 'ornisij se opravijo na podlagi naloga odredbodajalca u 1 na podlagi civilnopravne pogodbe. . Višina plačila, oz. način ugotavljanja višine plaha, mora biti določen v pogodbi. 8. člen ___ Pregled in razpored dohodkov po glavnih namenih seh 'lnnCa sre<^stev’ splošni razpored dohodkov in po-ni del proračuna, so sestavni del tega odloka. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 58. Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1976 sprejela ODLOK o spremembi odloka o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Idrija 1. člen V odloku o naj višji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Idrija (Uradni list SRS, št. 14/75 in 20/76) se 5. člen spremeni tako, da se glasi: »Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva, ko začne veljati Dogovor o politiki stanarin v letu 1975.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-7/75 Idrija, dne 28. decembra 1976. Pj^dsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. 59. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 230. člena statuta občine Idrija sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Idrija na skupni seji obeh zborov dne 28. decembra 1976 sprejela ODLOK o spremembi In dopolnitvi odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje elcktrifikacijskega omrežja za naselja Reka, Police in Laharna 1. člen V odloku o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje elektrifikacijskega omrežja za naselja Reka, Police in Laharna (Uradni list SRS, št. 4/76) se 2. člen spremeni in se glasi: Samoprispevek se uvaja za dobo enega leta in sicer od 1. junija 1976 do 31. maja 1977. 2. člen w V 3. členu se v prvem odstavku za tretjo doda nova četrta alinea, ki se glasi: Občani, ki so zavezanci prispevka iz kmetijstva, plačajo iz tega naslova samoprispevek glede na velikost posestva v naslednjih zneskih: din 1. Mavrič Slavko, Reka 2 1.200 2. Obld Gabrijel. Reka 5 2.200 3. Močnik Peter, Reka 6 2.200 4. Makuc Andrej, Reka 12 1.200 5. Pavšič Ivan, Reka 13 1.200 6. Vončina Viktorija, Reka 11 1.700 7. Vončina Ivan, Reka 15 1.200 8. Močnik Franc, Reka 16 2.200 9. Šturm Rafael, Reka 17 1.100 10. Lahajnar Franc, Reka 26 1.700 11. Šinkovec Albin, Reka 20 1.700 12.* Kacin Peter, Reka 19 1.700 13. Kržišnik Katarina. Reka 24 500 14. Makuc Peter, Reka 9 1.200 15, Šturm Pavla, Reka 27 j 1.200 16. Lapajne Jakob, Šebrelje 9 1.700 17. Lipušček Ignacij, Police 4 2.200 18. Černilogar Olga, Police 5 2.200 19. Makuc Andrej. Police 6 2.200 20. Kržišnik Marija. Police 7 1.200 21. Božič Peter, Police 8 2.200 din 22. Božič Gabrijel, Police 12 2.400 23. Makuc Ferdinand, Police 13 •• 2.200 24. Jereb Maks, Police 14 2.200 25. Kacin Silvester, Police 16 1.700 26. Laharnar Cveto, Police 17 2.200 27. Božič Julija, Police 9 500 28. Sturm Rafael, Police 18 700 29. Černilogar Justina, Police 21 700 30. Pagon Ivan, Police 22 2.200 31. Jereb Jakob, Laharna 65 2.200 32. Mlakar Andrej, Laharna 67 1.700 33. Jeram Franc, Laharna 68 2.200 34. Trpin Anton, Laharna 69 2.200 35. Jeram Alojz, Laharna 70 1.200 36. Mlakar Ivan, Laharna 71 700 37. Brelih Marija, Laharna 72 1.700 38. Bevk Peter, Laharna 73 1.700 39. Lapajne Anton, Reka 8 2.200 40. Fratnik Slavko, Ljubljana, Ul. Pohor. bataljona 47 4.000 41. Peternel Vilma, Police 15 1.700 42. Klavžar Ivanka, Police 3 1.700 43. Bajt Jože, Ljubljana, Povšetova 104 4.000 44. Pirih Anton, Police 20, Idrija, Rozmanova 41 3.200 3. člen Za 7. členom se doda novi 7.a člen, ki se glasi: Davčno upravo Skupščine občine Idrija se pooblasti za odmero in pobiranje samoprispevka po tem odloku. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavj v Uradnem listu SRS. St. 420-23/75 Idrija, dne 28. decembra 1976. Predsednik * Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. 60.' Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1976 sprejela SKLEP o soglasju k statutu samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje o*’xlne Idrija Daje se soglasje k statutu samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Idrija, ki ga je sprejela skupščina skupnosti dne 10. novembra 1970' Št 025-3/77 Idrija, dne 28. decembra 1976. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. 61. Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija j® Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združe- nega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. de-jcembra 1976 sprejela SKLEP o soglasju k statutu občinske zdravstvene skupnosti Daje se soglasje k statutu občinske zdravstvene skupnosti, ki ga je sprejela skupščina skupnosti dne 7. junija 1976. St. 025-1/77 Idrija, dne 28. decembra 1976. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. 62. Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na-skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1976 sprejela SKLEP o soglasju k statutu regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana Daje se soglasje k statutu regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana, ki ga je sprejela skupščina skupnosti dne 17. junija 1976. St. 025-2/77 Idrija, dne 28. decembra 1976. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. LENART 63. Na' podlagi 42., 43., 44., 45. in 46. člena statuta krajevne skupnosti Jurovski dol, 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS; št. 3-8/73) in na Podlagi uspešnega referenduma o podaljšanju krajevnega samoprispevka z dne 19. decembra 1976, po 9. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72) je konferenca krajevne skupnosti Jurovski dol dne 12, januarja 1977 sprejela SKLEP 0 Podaljšanju krajevnega samoprispevka za urejanje *n vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Jurovski dol 1 Za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest se na območju krajevne skupnosti Jurovski dol v naseljih; Jurovski dol. Maina, Varda. Zg. Partinje, Sp. Gasteraj. Sr. Gasteraj Zg Gasteraj in Zitence podaljša krajev-ni samoprispevek (Odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest Ru območni občine Lenart — Ur. list SRS. št. 4-48/721 v 'lotovini. delovni sili in prevozih, ki se pobira v letih 1977, 1978, 1979, 1980 in 1981. 2 'Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Jurovski dol izvzemši občane, za katere veljajo oprostitve "plačila krajevnega samoprispevka. 3 Krajevni samoprispevek se uporabi za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območjih, navedenih v 1. točki tega sklepa. Vrednost del, ki bo financirana iz sredstev krajevnega samoprispevka v gotovini, delovni sili in prevozih v letih 1977—1980 znaša 1,346.725 din, od tega po posameznih vaških odborih: Jurovski dol—Maina 395.440 din, Zg. Partinje—Varda 407.640 din, Sp. Gasteraj 217.845 din, Sr. in Zg. Gasteraj 147.650 din in Zitence 178.150 din. 4 Dela bodo izvršena in financirana po programu krajevne skupnosti na predlog vaških odborov za posamezna območja. Svet krajevne skupnosti predloži letne programe zborom občanov v razpravo in potrditev. 5 Dela, ki se bodo financirala iz sredstev krajevnega samoprispevka, morajo biti zaključena do 1. junija 1982. Za zbiranje sredstev po tem sklepu skrbi svet krajevne skupnosti; za izvajanje del pa vaški odbori. 6 Za financiranje potreb, navedenih v S. členu tega odloka prispevajo občani — zavezanci: a) v gotovini: — 2 °/o od osebnega dohodka kmetijske dejavnosti (katastrskega dohodka) — 1 °/o od čistega dohodka zavezanci davka iz osebnega dohodka nadomesti z »24,910/o« in doda nov 3. odstavek, ki se glasi: »Dohodke, dosežene iz izterjatev davkov (12. člen dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976), ki se določijo na podlagi proračunskih dohodkov občin za leto 1976 in predvidene izterjatve davkov v višini 87 odstotkov., delno združuje Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje v proračunu Skupščine mesta Ljubljane kot to določa aneks k dogovoru o splošni porabi v občinah in mestu Ljubljani v letu 1976.« 3. člen Črtata sc ,5. in 13. člen odloka. 4. člen Pregled in razpored dohodkov po glavnih namenih, bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna, so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored dohodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 5. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976. x Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. Pregled in razpored dohodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje — rebalans za leto 1976 dohod. Dohodki Skupaj i Davki iz osebnega dohodka in na dohodek 27,962.000 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja 28,810.000 3 Takse > 1,460.000 5 Dohodki po posebnih predpisih 533.000 6 Dohodki upravnih organov in drugi dohodki 1,950.000 7 Dohodki od drugih družbeno- političnih skupnosti 112.500 t Skupaj dohodki 60.827.500 Štev. glav. Razpored dohodkov Skupaj namena 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 16,068.700 ■03 Dejavnost družberlopolitičnih organizacij in društev 4,223.000 04 Negospodarske investicije 13,218.700 08 Socialno skrbstvo 1,753.500 09 Zdravstveno varstvo 345.000 10 Komunalna dejavnost 5,730.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 3,516.300 13 Odstopljeni dohodki in dopolnilna sredstva 14,506.000 16 Intervencije v, gospodarstvu 486.000 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 517.100 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 463.200 Skupaj razpored dohodkov 60,827.500 LJUBLJANA VlC-RUDNIK 71. Na podlagi 148. člena, statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS. št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. decembra 1976 sprejela S K L E P o poimenovanju osnovne šole Šentjošt 1 Osnovna šola Šentjošt se poimenuje po učiteljih Mivšek in Nagode ter sc odslej imenuje: Osnovna šola Dolomitski odred Polhov Gradec, Podružnica učiteljev Mivšek m Nagode Šentjošt, 2 Ta sklep velja takoj in sc objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-20 76 Ljubljana, dne 21. decembra 1076. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. LOGATEC \ 72. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbeni potreb v družbenopolitičnih skupnostih tUradni list SRS. št. 39/74 in 31/76). 29. in 135. člena' statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74.) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1976 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Logatec v I. polletju 1977 • • 1. člen Dokler ne-bo sprejet proračun občine Logatec zb leto 1977 se bodo potrebe občine, za katere se zagotavljajo sredstva v občinskem proračunu, v I. polletju 1977 začasno financirale v višini ene polovice sredstev, določenih v občinskem proračunu za leto 1976, Povečanih za 10.8 "V 2. člen Dohodki, ki bodo doseženi v letu 1977 in njihova razporeditev po 1. členu tega odloka, bodo sestavni del dohodkov in njihovega razporeda v proračunu občine za leto 1977. 3. člen Določila odloka o proračunu občine Logatec zn leto 1976 sc smiselno uporabljajo tudi v 1. polletju leta 1977. 4. člpn Izvršni svet Skupščine občine Logatec je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov Proračuna, najame posojilo iz rezervnega sklada občine. Posojilo mora biti vrnjeno do konca leta 1977. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977. St. 010-8/76 Logatec, dne 30. decembra 1976. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r. 73. Na podlagi 3. odstavka 4. člena zakona o vojaških pokopališčih in grobovih (Uradni list SRS. št. 26/73) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih {skupnosti dne 28. decembra 1976 sprejela ODLOK o določitvi grobov, spomenikov in spominskih obeležij borcev NOV. za katere skrbijo krajevne skupnosti 1. člen S tem odlokom se določa za katere grobove, spomenike in spominska obeležja borcev NOV v občini Logatec skrbijo krajevne skupnosti in pod kakšnimi pogoji. 2. člen Varstvo in vzdrževanje se po tem odloku šteje: varstvo pred naravnimi in elementarnimi poškodbami objektov, ohranitev izgleda in stanja objektov, urejanje zemljiško knjižnega stanja, gradnja, popravila, preureditev objektov in urejanja izgleda okolja. 3. člen Za varstvo in vzdrževanje vseh grobov, spomenikov in spominskih obeležij borcev NOV skrbijo tiste •krajevne skupnosti, na katerih območju so navedeni objekti. Določbe prvega odstavka tega člena ne veljajo za spominska obeležja, postavljeni ob ali vzidana na poslovnih stavbah ali poslovnih prostorih ter zgradbah v lastnini občanov. Za spominska obeležja iz drugega odstavka tega člena skrbijo organizacije združenega dela in drugi uporabniki ali upravljale! teh stavb, za spominska obeležja, ki so na zgradbah v lastnini občanov pa pristojna krajevna skupnost. 4. člen Sredstva za varstvo in vzdrževanje grobov, spomenikov in spominskih obeležij ter sredstva za prekop posmrtnih ostankov borcev zagotavlja skupščina občine na predlog občinskega odbora ZZB NOV. Organizacija ZZB NOV, druge družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, OZD, Občinska kulturna skupnost in druge družbehe skupnosti lahko tudi same financirajo urejanje in vzdrževanje posameznih grobov, spomenikov in spominskih obeležij, nad katerimi so v sporazumu s skupščino občine, prevzele neposredno skrb. 5. člen Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju nalog iz prvega odstavka 3. člena tega odloka z vzgojno-izobražcvalnimi zavodi, občinsko kulturno skupnostjo, občinskim odborom in krajevnimi organizacijami ZZB NOV, "krajevnimi konferencami SZDL in krajevnimi konferencami zveze socialistične mladine. 6. člen Pri vzdrževanju in preurejanju objektov iz 3. člena tega odloka morajo krajevne skupnosti upoštevati strokovna mnenja in nasvete pristojnega zavoda za spomeniško varstvo in mnenja občinskega odbora ZZB NOV. 7. člen Spreminjanje grobov, spomenikov in spominskih obeležij ter prekopavanje posmrtnih ostankov borcev NOV je možno samo z odločitvijo skupščine občine, po predhodni pripravi mnenja občinskega odbora ZZB NOV in komisije za zadeve borcev in invalidov skupščine občine. 8. člen Oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine vodi evidenco in hrani dokumentacijo o grobovih. spomenikih in spominskih obeležjih borcev NOV. Zemljiškoknjižno stanje objektov iz prejšnjega odstavka tega člena ureja premoženjskopravna. služba skupščine občine. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 59-6/75 Logatec, dne 28. decembra 1976. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 74. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 6. januarja 1977 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1976 1. člen Spremeni se prvi člen odloka o spremembi odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1970 (Uradni list SRS, št. 10/76 in 23/76) in se glasi: Dohodki proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1976 bodo znašali: 18,493.859 din. in sicer: din # — razporejeni dohodki proračuna 18,328.338 — tekoča proračunska rezerva 116.521 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po Objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-18/76-4 Šentjur pri Celju, dne 6. januarja 1977. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 75. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 1. člena zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS. št. 31/76) in 124 člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zborg dne 6. januarja 1977 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračuna občine Šentjur pri Celju v prvem polletju 1977 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Šentjur pri Celju za leto 1977 se potrebe občinskih upravnih organov in drugih uporabnikov sredstev, občinskega proračuna v prvem polletju 1977 začašno financirajo na podlagi občinskega proračuna za leto 1976. 2. člen V obdobju začasnega financiranja se smejo izdatki občinskega proračuna izvrševati mesečno največ v višini ene dvanajstine izdatkov proračuna za leto 1976, povečanih za 10,8 °/o. Izdatki po tem odloku so sestavni del izdatkov proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1977. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi datf po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje. St. 400-40/76-4 Šentjur pri Celju, dne 6. januarja 1977. Predsednik m Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 76. Na podlagi 1„ 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni li®* SFRJ, št 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/73 in 58/75) in P° 124. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradm list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur Prl Celju na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. januarja 1977 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V tarifi, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 1/76 in 6/76) se. —, v tarifni številki 1 besedilo prvega odstavka dopolni tako, da se na koncu namesto pike postavi podpičje in stavek nadaljuje z besedilom: »razen od prometa z rabljenimi osebnimi in tovornimi avtomobili, kjer znaša stopnja 4 "/o«; — v prvem odstavku besedila 2. točke opombe k isti tarifni številki črta beseda »tudi«; — v tretji alinei 3. točke tarifne številke 5 doda besedi »in elektroinštalacije«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 422-568/75-8 Šentjur pri Celju, dne 6. januarja 1977. , Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 77. Na podlagi četrtega odstavka 147. člena in 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 158. in 159. člena zakona o ljudski obrambi SRS (Uradni list SRS, št. 23/76) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na skupni seji zbora zdmženega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 6. januarja 1977 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o izgradnji in vzdrževanju zakloniš« v občini Šentjur pri Celju 1. člen 1. člen odloka o izgradnji in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list SRS. št. 29/75) se spremeni tako, da se glasi: »Za zaščito prebivalstva pred zračnimi in drugimi bapadl in vojnimi učinki se morajo na območju občine graditi zaklonišča: Graditev zaklonišč ureja zakon o ljudski obrambi 'Uradni list SFRJ, št 22/74), zakon o ljudski obrambi v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. -U76) in ta odlok Zaklonilnike in druge zaščitne objekte, ki se ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni gradijo po načrtu za zaklnninnie prebivalstva se ne uporabljajo določbe tega odloka.« 2. člen 4. člen se spremeni tako. da se glasi: "Zaklonišča sc gradijo v krajih — naseljih v skla- z načrtom graditve zaklonišč. Načrt graditve zaklonišč sprejme svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito. Dokler načrt graditve zaklonišč ni sprejet, se gradijo zaklonišča v krajih — naseljih, ki jih s posebnim sklepom določi svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito. Zaklonišča se grade v skladu s predpisi in tehničnimi normativi za graditev zaklonišč. Upravne zadeve v zvezi z gradnjo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo, ki vodi o tem tudi ustrezne evidence. 3. člen Za 5. členom se doda novi 5a. člen, ki se glasi: Zaradi izvršitve obveznosti po tem odloku si mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja za novo gradnjo oz. adaptacijo pridobiti soglasje občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo. Občinski upravni organ za ljudsko obrambo izda soglasje po pregledu tehnične dokumentacije. Pregled tehnične dokumentacije za graditev zaklonišč opravljajo član občinskega štaba za civilno zaščito odgovoren za zaklonišča ali organizacija združenega dela ah oseba, ki jo določi občinski upravni organ za ljudsko obrambo. Pred izdajo soglasja je treba zlasti ugotoviti ali so vrata, zmogljivost in odgovornost zaklonišča v skladu s predpisi in normativi o graditvi_ zaklonišč. Kolikor za takšno ugotovitev v predloženi tehnični dokumentaciji ni opore, predlaga upravni organ za ljudsko obrambo Investitorju, da tehnično dokumentacijo ustrezno dopolni, sicer pa z odločbo zavrne izdajo soglasja. Inšpekcijo nad gradnjo zaklonišč izvaja organ občinske gradbene inšpekcije. 4. člen 7. člen se spremeni tako, da se glasi: Svet občinske skupščiiie za ljudsko obrambo, varnost in drdžbeno samozaščito lahko za graditev in opremljanje javnih zaklonišč pooblasti organizacijo združenega dela. 5. člen 11. Člen se spremeni tako, da se glasi: Pri stanovanjski izgradnji se grade zaklonišča praviloma v vsakem stanovanjskem objektu. Občinski upravni organ za. ljudsko obrambo lahko izjemoma dovoli graditev skupnega zaklonišča za več stanovanjskih objektov pod pogojem, da ni število stanovalcev v posameznih objektih večje kot 25. 6. člen 19. člen se spremeni tako, da se glasi: Graditev, adaptacije in vzdrževanje javnih zaklonišč se financira iz sredstev posebnega računa, na katerem se plačujejo prispevki za zaklonišča in iz sredstev občinskega proračuna. Graditev, adaptacije in vzdrževanje drugih zaklonišč financirajo investitorji oziroma lastniki. Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi in poslovnimi objekti v družbeni lastnini in organ, ki je pooblaščen za uporabo namenskih sredstev, se lahko s pogodbo dogovorita, da organizacija obdrži del najemnine za tekoče vzdrževanje zaklonišč.« 7. člen 20. člen se spremeni tako, da se glasi: »Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišč, mora plačati prispevek za graditev in vzdrževanje zaklonišč (v nadaljnjem besedilu: prispevek za zaklonišča) v višini 2 °/o od skupne vrednosti cene gradbenega dela stavbe. Organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami, stanovanjskimi in poslovnimi prostori kot posamezni deli stavbe ter drugimi stavbami v družbeni lastnini plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 2 °/o od skupne stanarine oz. najemnine. Imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in poslovnih prostorov ter drugih stavb in prostorov v družbeni lastnini, s katerimi upravljajo plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,03 °/o od nabavne vrednosti oz. osnove za obračun amortizacije. Občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne, počitniške in druge stavbe oziroma prostore kot posamezne dele zgradbe, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,03 %> od osnove, od katere se plačuje davek na posest stavb oziroma bi se plačeval, če ne bi po določbah zakona o davkih občanov bila priznana davčna oprostitev. Za ugotavljanje vrednosti stavb in poslovnih prostorov se uporabljajo merila in postopek, ki je z odlokom občinske skupščine predpisan za odmero davka na posest stavb.« 8. člen 21. člen se spremeni in se glasi: »Zavezancem prispevka za zaklonišča iz četrtega odstavka 20. člena tega odloka ni potrebno vlagati napovedi o vrednosti stavbe oz. poslovnega prostora, če so vložili za to ustrezno napoved v nostopku odmere davka na posest stavb, dolžni pa so vložiti novo napoved. če se vrednost stavbe; oz. poslovne stavbe ali prostora zaradi adaptacije, rekonstrukcije, nadzidave ali dozidave poveča za več kot 20 °/o. Odločbo o obveznosti plačila prispevka izda občinski upravni organ davčne službe hkrati z odmero davka na posest stavb, samostojno pa v primeru, če je zavezanec tega nrisnevka oprb.ščen plačila navedenega davka po 142. členu zakona o davkih občanov. Davčna uprava seznani z višino odmere prispevka upravni organ za ljudsko obrambo. , Prispevek za zaklonišča po 20. „členu tega odloka se plačuje na posebni račun prt pristojni enoti SDK, ki se glasi: Prispevek za graditev, opremljanje in vzdrževanje zaklonišč občine Šentjur pri Celju.« 9. člen V 27. členu se doda noyi drugi odstavek tako, da se glasi: »Načrt graditve zaklonišč mora biti sprejet v enem letu od uveljavitve tega odloka.« 10. člem 28. člen se črta. 11.. člen 29. člen se spremeni tako, da se glasi: »1. Prispevek iz prvega odstavka 20. člena plačujejo investitorji stanovanjskih in poslovnih stavb ob plačilu začasnih mesečnih situacij. 2. Zasebni graditelji plačujejo prispevek v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja. 3. Prispevek za zaklonišča iz 2., 3. in 4. odstavka 20. člena plačujejo: 1. Zavezanci iz drugega odstavka do 30. dne v mesecu za tekoči mesec. 2. Zavezanci iz tretjega odstavka enkrat letno do 30. junija za tekoče leto. 3. Zavezanci iz četrtega odstavka v roku, ki je določen za plačilo davka od stavb. 12. člen 30. člen se črta. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 351-8G2/76-3 Šentjur pri Celju, dne 6. januarja 1977. Predsednik Skupščine občine , Šentjur pri C^lju Vinko Jagodič 1. r. 78. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 12. člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4/67) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. januarja 1977 sprejela ODLOK o plačevanju pavšalne skočnlne za krave in telice na območju občine Šentjur pri Celju 1. člen Na območju občine Šentjur pri Celju se uvede plačevanje pavšalne skočninc. Pavšalno skočnino plačujejo lastniki oz. rejci od vsake krave in nad eno leto stare telice (v nadaljnjem besedilu: plemenice), za prvo in dve dodatni pripustitvi oz. osemenitvi. Četrta osemenitev oz. pripustitev se plača ponovno. 2. člen ' Višino pavšalne skočnine določi za vsako leto vnaprej Veterinarski zavod Celje — Poslovna enota Šentjur pri Celju po predhodni potrditvi kalkulacije cene ene osemenitve Od pristojnega upravnega organa. Veterinarski zavod Celje — Poslovna 'enota Šentjur pri Celju tudi odmerja in pobira pavšalno skočnino. Za odmero pavšalne skočnine je odločilno število ple-menic, ki se ugotavlja na podlagi evidence Veterinarske postaje oz. popisa. 3. člen Pavšalna skočnina mora biti plačana najkasneje do 30. aprila tekočega leta. V primeru, da ima rejec več kakor pet plemenic. lahko poravna preostali del do 30. septembra tekočega leta. 4. člen Pri pobiranju skočnine se mora obvezno izdati potrdilo o plačani skočnini. V primeru, da osemenitev ni bila opravljena iz opravičljivih razlogov (pogin, prodaja, neozdravljiva jalovost) se prenese vnaprej plačani pavšal za naslednje leto ali pa se lastniku plemenice znesek vrne. 5. člen Veterinarski zavod Celje — Poslovna enota Šentjur pri Celju mora voditi evidenco o osemenjenih ple-menicah. Ob priliki osemenitve Aora rejec prejeti potrdilo o osemenitvi na predpisanem obrazcu. Rejci plemenskih bikov morajo voditi evidenco o pripustu in izdajati ustrezna potrdila o pripustu. 6. člen Veterinarska postaja Šentjur osemenjuje plemenice v primerno urejenih osemenjevalnicah po določenem urniku. Urnik je razglašen na krajevno običajen način in nabit na osemenjevalnicah. Skupno s pristojnimi krajevnimi skupnostmi Veterinarske postaje Šentjur pri Celju uredi določeno število osemenjevalnic in skrbi za njihovo vzdrževanje. 7. člen Osemenjevanje na domu sc po želji rejcev lahko vrši pod pogojem, da so dostopni z avtomobilom. Osemenitev na domu morajo rejci plemenic prijaviti veterinarski postaji najkasneje do 9. ure, da se osemenitev opravi še isti dan. V tem primeru je lastnik dolžan plačati tudi prevozne stroške. 8. člen Veterinarska postaja skrbi za osemenjevanje na ustrezni strokovni ravni, zdravi motnje, pri masov-nejših pojavih plodnostnih motenj pa v posameznih hlevih opravi^ sistematski pregled in odpravlja vzroke jalovosti. Veterinarska postaja skrbi, da ima na zalogi seme Plemenjakov take genetske vrednosti, ki odgovarja rejskim ciljem posameznih proizvajalcev. Za plemenjake v prirodnem pripustu skrbi Veterinarska postaja Šentjur. Biki so na razpolago rejcem plemenic po urniku, ki je razglašen na krajevno običajen način. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 322-1/77-4/8 Šentjur pri Celju, dne 6. januarja 1977. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Žalec za leto 1976 1. člen Spremeni se prvi, drugi in tretji člen odloka o proračunu občine Žalec za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 11/76). 2. člen Prvi člen se spremeni tako, da se glasi: din »Skupni dohodki proračuna za leto 1976 znašajo 36,312.000 od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 33,492.652 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 2,819.34i8