OCENE IN POROČILA – REVIEWS AND REPORTS 205 knjig, časopisov, spletnih medijev idr., ki podrobneje osvetljujejo Kučanov čas in okoliščine, v katerih je deloval predvsem kot politik. Avtorizirana biografija za- jema obdobje od predsednikovega otro- štva do danes. Vse do oddaje rokopisa in še med uredniško pripravo knjige je avtor sistematično zbiral gradivo ter se pogovarjal s Kučanom in njegovimi so- delavci.« Obsežna knjiga Milan Kučan, prvi predsednik vsebuje tudi bogato slikovno gradivo in dele Kučanovega dnevnika. Gre za prvo resno mono- grafsko književno delo o »Kučanovem političnem življenju, o njegovem delu, pogledih, prepričanjih, vlogi. Knjiga se poskuša izogibati vrednotenju politi- kovih potez, a že kronološki pogled in izbira tem, s katerimi se je Kučan ukvar- jal, dokazujeta, da gre, prvič, za vrhun- skega politika, ‘ki je poskušal delati v dobro skupnosti’, in da je, drugič, avtor knjige v maniri marljivega zgodovinarja z zbiranjem virov in s pogovori s Kuča- novimi sopotniki poskušal ponuditi čim natančnejši opis duha časa in človeka, ki je ta čas in to državo sooblikoval.« Najbrž k temu ni kaj dodati, knjigo je preprosto treba vzeti v roke, jo najprej prelistati, nato pa jo v miru prebrati in analizirati, šele nato pa tudi komentira- ti in ocenjevati. Monografija o Milanu Kučanu je povsem spodobno in berljivo ter razum ljivo napisano zajetno delo, ki nam v mnogih pogledih osvetljuje in tudi dokumentira prelomni čas slo- venske demokratizacije konec 80. let minulega stoletja in obdobje sloven- skega osamosvajanja po letu 1990. Med vrsticami pa nam prinaša tudi drago- cena sporočila o prepotrebni strpnosti, resnični dialoškosti, pragmatičnosti in razumnosti v politiki. Marjan Toš SLOVENSKI PRAVIČNI MED NARODI. Uredila Irena Šumi in Oto Luthar, založba ZRC SAZU (glavni urednik Aleš Pogačnik, recenzenta Ana Hofman in Martin Pogačar), Ljubljana 2016, 167 str. Slovensko zgodovinopisje je bogatejše za novo knjigo z naslovom Slovenski pravični med narodi. Pri založbi ZRC SAZU sta izšli slovenska in angleška različica, obe pa sta uredila Irena Šu- mi in Oto Luthar. Knjiga je zagledala luč sveta po daljših pripravah in na po- budo številnih raziskovalcev judovske zgodovine na Slovenskem. Njena odli- ka je, da v zelo razumljivem jeziku, a še vedno dovolj historično poglobljeno, prinaša temeljne informacije o ljudeh, ki so pomagali Judom med drugo sve- tovno vojno. To je bilo izjemno tvegano dejanje, saj je vsem, ki bi jih pri tem od- krili, grozila smrt. Slovenska strokovna in siceršnja javnost to tematiko pozna iz številnih publicističnih zapisov, o njej so potekale tudi mnoge okrogle mize in javne tribune. Zdaj je vsebina zbrana na enem mestu, pregledno in z dodano bibliografijo, ki jo bodo lahko s pridom uporabljali vsi, ki jih ta tema- tika bolj zanima. Predgovor h knjigi je napisala ena najboljših poznavalk holokavsta v Ju- goslaviji Miriam Steiner Aviezer. Opo- zporila je, da se mora »vsaj nekaj Judov za svoje preživetje zahvaliti sočutnim in nenavadno pogumnim ženskam in moškim, ki so ogrozili lastna življenja, da so posamezne Jude rešili zanesljive smrti. Ta knjiga je posvečena prav ta- kim slovenskim ženskam in moškim, od katerih večina med vojno sicer ni ži- vela na slovenskem ozemlju, so pa izvi- rali iz Slovenije. Prvi del knjige opisuje 206 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2016/1–2 pogumna dejanja tistih, ki so za svojo požrtvovalnost že prejeli častni naslov pravični med narodi, ki ga podeljuje izraelski Jad Vašem. Drugi del knjige pa opisuje nesebična dejanja tistih, ki bodo morda, četudi posthum no, prido- bili ta prestižni naslov«. Tematsko uvodno besedilo sta napi- sala Irena Šumi in Oto Luthar, nato pa si sledijo prispevki o že razglašenih slo- venskih pravičnih, ki jih je predstavila Miriam Steiner Aviezer. To so: Uroš Žun, Andrej Tumpej, Zora Pičulin, Ivan Breskvar, Ljubica in Ivan Župančič ter Olga Rajšek Neuman,Vera in Lud- vik Valentinčič, Rudi Roter in Martina Levec Markovič ter Franjo Punčuh, o katerem piše Boris Hajdinjak. Naj ob tem opozorim, da so nekateri med nji- mi vodeni tudi na seznamih hrvaških oz. srbskih in makedonskih pravičnih). Objavljen je še seznam bodočih pravič- nih. Renato Podbersič objavlja zapis o Andreju Vendraminu, Ivo Jevnikar o Cirilu Kotniku, Irena Šumi o Elizabeti Savici Rožanc Horvat, Boris Hajdinjak opisuje vlogo Ludvika Cigüta in dejav- nost prekmurskih družin Žilavec in Fartelj, Jasna Kontler Salamon pa piše o Juliju Kontlerju. Po teh predstavitvah je v knjigi objavljen še pregled zgodovine holokavsta na Slovenskem izpod pere- sa Marjana Toša in Irene Šumi. Knjigo (skupaj z ostalo že izdano literaturo o zgodovini holokavsta in preganjanju slovenskih Judov med drugo svetov- no vojno) toplo priporočam v uporabo učiteljem in profesorjem na osnovnih in srednjih šolah. Prepričan sem, da bodo po njej radi posegli tudi osta- li bralci. Ker je izšla še njena angleš- ka različica, je to dragoceni prispevek k ozaveščanju o tej tematiki v okviru Mednarodne zveze za spomin in učenje o holokavstu (IHRA), katere članica je tudi Slovenija. Marjan Toš PRIŠO JE GLAS – PREKMURCI V VOJNI 1914–1918 Dokumentarna razstava v Pomur- skem muzeju v Murski Soboti 2015 s katalogom avtorice Metke Fujs s sodelavci V Pomurskem muzeju v Murski Sobo- ti, ki praznuje 60-letnico ustvarjalne- ga delovanja v pokrajini ob Muri, so postavili na ogled izjemno zanimivo in sporočilno bogato razstavo, ki je rezultat obsežnega raziskovanja vse od leta 2013. Sodelavci muzeja so pod vodstvom Metke Fujs, ki je avtorica razstave in hkrati tudi njena oblikoval- ka, namreč ocenili, da je prva svetovna vojna pustila tudi v Prekmurju trajne in globoke sledi, ki pa doslej niso bili podrobneje raziskani in pojasnjeni. Ne samo za strokovno, ampak tudi za širšo javnost. Zelo malo je pisnega gradiva o teh časih, pa tudi muzejskih predme- tov iz tega obdobja v muzeju nimajo veliko. Ker so soboški muzealci želeli celovito predstaviti vojno dogajanje ob stoletnici začetka tega velikega vo- jaškega spopada v Evropi, so se odločili za poglobljeno raziskavo in se pridru- žili ostalim slovenskim muzejem, ki so leta 2014 postregli z novimi spoznanji o prvi svetovni vojni in njenih odmevih (ter predvsem posledicah) za sloven- ski prostor in Slovence. V raziskavi so sodelovali Pomurski muzej iz Murske Sobote (Metka Fujs), Pokrajinski arhiv