GEOGRAFSKI OBZORNIK KENIJA - DRŽAVA NASPROTIJ Mateja Vahčič UDK 916.762 KENIJA - DRŽAVA NASPROTIJ Mateja Vahčič, OS Prežihovega Voranca Jesenice, Tom- šičeva 5, 4273 Jesenice, Slovenija Država ob vzhodni obali Afrike je zaradi pokrajinskih značil- nosti in raznolikosti ter pisanosti živalskega in rastlinskega sve- ta ena najbolj obiskanih v Afriki. Članek predstavlja njen zgo- dovinski razvoj ter temeljne geografske značilnosti, posebno- sti rastlinstva in živalstva ter dva izmed 52 narodnih parkov. Kenija ¡e dežela s stoterimi obrazi. Prvi, ki ga zaz- naš, je radoveden, črn obraz s sijočimi očmi, ki se za- zro vate in te prepoznajo kot bogatega bvvano gos- poda. Takoj nato te vroče sonce še enkrat opomni, da si bel. In vsa dežela te neprestano opozarja, da je tre- ba o njej pač nekaj vedeti, če hočeš tu preživeti. Kajti 5 8 2 . 6 4 6 km2 velika Kenija je pokrita tako s puščavo kot s savano, pragozdovi in celo zaledene- limi gorami. Razteza se ob vzhodni obali Afrike. Na severu meji z Etiopijo in Somalijo, na jugu s Tanza- nijo in na zahodu z Ugando. Ekvator jo razdeli na skoraj enaki polovici. Dvajset gorskih vrhov je višjih od 2 0 0 0 m in pet velikih masivov se dviguje nad 3 0 0 0 m. Vzpenjajoč se od morske obale do najviš- je gore Mt. Kenije (5199 m) je ta dežela polna vi- sokih planot, ki se dvigujejo kot stopnice in ponekod ustvarjajo vtis prostranih ravnic. Dejansko lahko ločimo tri območja (12): • k N izk i Keniji prištevamo redko naseljeno, z gr- mičevjem poraslo suho ravnino na vzhodu ter ne- rodovitno vulkansko nižino, vključno z jezerom Tur- kana in nekaj osamljenimi gorami na severoza- hodu, • k Visoki Keniji spada jugozahodni del, kjer je sr- ce dežele in kjer ž ivi 85 % vsega prebivalstva; ta del obkroža centralni masiv s snegom pokri- te Mt. Kenije in Aberdarov (3994 m); na zahodu, na meji z Ugando se dviguje še vulkanski Mt. El- gon (4321 m), • ostali del jugozahodne Kenije predstavlja visoka planota ( 2 5 0 0 - 3 0 0 0 m), razrezana s skoraj nav- pičnimi stenami Velikega tektonskega jarka, ki od jezera Turkana poteka skozi Deželo Masajev. Dno jarka je še vedno nad 1000 m visoko ter razdrob- ljeno v kotline z manjšimi jezeri in vmesne vulkan- ske vzpetine. UDC 916.762 KENIJA - THE LAND OF CONTRAST Mateja Vahčič, Osnovna Šola Prežihovega Voranca Jese- nice, Tomšičeva 5, 4273 Jesenice, Slovenia The country on the Africa's east coast is due to its picturesque landscape and numerous animal and plant species one of the best visited in Africa. This article represents its historical development and basic geographical characteristics, parti- cularity of flora and fauna and two of its 52 national parks. V Keniji so največja zemeljska tektonska premi- kanja potekala z vmesnimi prekinitvami v srednjem miocenu in poznem pliocenu (med 12 in 5 milijoni let), sledeč seriji starejših premikov v obdobju jure (pred 45 milijoni let). V obdobju miocena so obsežni izbruhi lave prekrili področja Kapiti, Simbara, Sam- buru in Kericho. V zadnjem milijonu let je v osrednjem delu jarka nastalo še manjše omrežje prelomnic. Da so tektonske sile še vedno dejavne, dokazu- je izbruh vulkana Teleko ob južnem robu Turkanske- ga jezera. V zadnjih 6 0 0 letih je prišlo do večjih iz- bruhov tudi na področju ognjenikov Menengai in Lon- gonot ter Chyulu gričev (1 2). Tla so tu še vedno iz hrapave zrnate lave in le po dežju požene nežna trava. Takrat je pogled nanjo čudovit, kajti trava ustvari videz zelenega plašča, ki prekriva goličavo. Voda tu ponikne in se pod pokro- vom lave združi z vodo, ki priteka izpod 100 km od- daljenega Kilimandžara. Na dan prihaja kot izvir i Slika 1: Chyulu Hills. Zavzemajo površino 471 km2, se- gajo do 80 km daleč, so eno najmlajših pogorij na svetu, starost lave cenijo na 400 do 500 let. (Foto: M. Vahčič.) 3 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Izviri Mzima - vir čiste, sveže vode do 500 milijonov litrov na dan. Od tu je bil do Mombase leta 1890 zgrajen 150 km dolg vodovod, ki poteka čez suho področje Zahodnega Tsawa. Da bi nadzorovali in zaščitili izvir, so Britanci zgradili utrdbo. Izvir je tudi življenjsko okolje za številne ribe, krokodile in povodne konje. (Foto: M. Vahčič.) Mzima v zahodnem delu narodnega parka Zahod- ni Tsavvo. Izviri vseh kenijskih rek so v velikih gorovjih osred- njega dela Kenije. Toda razen Nzoia, Yala, Mare, Galane in Tane vse reke in pritoki presahnejo. Več- letno pomanjkanje vode ostaja eden od velikih ke- nijskih problemov. Med vsemi rekami sta plovni sa- mo spodnja tokova Tane in Sabakija. Glede padavinskega režima so v Keniji velike raz- like, kajti v severovzhodnih predelih pade manj kot 250 mm dežja, medtem ko v visokih gorah količina preseže 2000 mm. Ločimo dve deževni obdobji: prvo, daljše od kon- ca marca do maja, in drugo, krajše od novembra do sredine decembra. Količina padavin se povečuje v vi- šinah nad 1600 m. V višinah, zlasti med 2 5 0 0 in 3000 m, nastaja plast oblakov. Zaradi oblačnosti je večja vlažnost in meglenost. Nad 3100 m se ko- ličina padavin začne zmanjševati, saj je kondenza- cijska plast nižje. Na 2800 m jih pade 1000 mm let- no in nad 4 0 0 0 m le 5 3 0 mm (13). Snežna meja v tropskih gorah je na višini okoli 5 3 0 0 m (Kiliman- džaro). Nizka vzhodna Kenija je zelo suha in vroča, (tem- perature med 24 in 28 °C); le južno obrobje v oko- lici Mombase dobiva več padavin (1 300 mm). Zrak je tu zato nasičen z vlago in pogoste so kratkotraj- ne plohe. Ozračje rahlo ohladi monsun, imenovan kaskazi, ki s severovzhoda piha od novembra do mar- ca. Ostali del leta pa z jugovzhodne smeri piha ve- ter, imenovan kusi. Visoka Kenija ima ugodnejše podnebne razme- . re. Srednje mesečne temperature so pod 20 °C, let- na količina padavin pa se giblje okoli 1000 mm. V Nairobiju je na nadmorski višini 1670 m in v od- daljenosti 500 km od morja podnevi prijetno toplo, ponoči pa je zrak osvežilen. Kenija je raj za ljubitelje rastlin in živali, saj tu ži- vijo številne rastlinske in živalske vrste. Vlažna obrežna območja so porasla s palmami in velikimi akacija- 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK mi, obronki gora so pokriti z gozdovi, ravnine so po- sejane s kruhovci (baobabi) in trnovci. Poleg dreves je veliko grmičevja, praproti, orhidej, lian, gliv in lišajev. Prvoten gozd prekriva območja ob rekah in pobočjih Mt. Kenije, Aberdarov ter go- rovij Shimba in Nandi. Gozd v Keniji lahko razdelimo na: • nižinski gozd, ki prekriva obalne griče - Taita Hills, Mt. Kasigan, • nad 300 m je mešan zimzeleni gozd (prevladuje Afzelia), • od 800 do 1600 m prevladujeta Ocotea in New- tonia, • največje predele prekriva gozd na planotah med 1300 in 2000 m nadmorske višine, kjer je količina padavin med 850 in 1000 mm; sem spadata tu- di glavno mesto Nairobi in bližnja planota Ngong; ker je podnebje hladnejše, prevladuje Croton, • nad 2000 m uspevajo Ocotea, brin in bambus, • ob obali, zlasti ob izlivu reke Tane, so obsežna ob- močja mangrov. Mangrove igrajo pomembno vlogo kot filter za sno- vi, ki jih v morje prinašajo reke, hkrati pa služijo kot življenjski prostor za razne oblike morskih organizmov. Pomembna je tudi njihova tržna vrednost, saj jih upo- rabljajo v gradbeništvu, za oglje in pri strojenju usnja. Obalna območja so poraščena tudi s kokosovi- mi palmami. Domovina kokosa je neznana. Neka- teri trdijo, da je to Polinezija, drugi spet, da je to Juž- na Amerika in da je pred tisočletji potoval proti za- hodu in prek Pacifika prispel do afriške obale (12). Kokosova palma oskrbuje ljudi z vsem, kar po- trebujejo za preživetje. Kokos uporabljajo za hrano in pijačo, ličje pa za pletenje vrvi ter izdelovanje pred- pražnikov in žimnic. Iz lupine izdelujejo oglje, iz de- bel gradijo hiše. Najpomembnejši del pa predstav- lja posušeno jedro - kopra, ki je visokoproteinsko. Kokos je tudi pomemben izvozni pridelek. Tu je ze- lo razširjena tudi datljeva palma, ki so jo sem zane- sli arabski popotniki. Kljub temu da je možen vir pre- hrane v sušnejših delih, jo premalo izkoriščajo. Razen z eksotičnimi akacijami se Kenija ponaša še z več kot 40 vrstami akacij. Znana je Thorn acacia, ki ima izjemno trd les, primeren za gradnjo mostov. Sicer pa njihov les uporabljajo za gorivo, za rezbar- jenje in za pridobivanje tanina za usnjarsko industri- jo. Nekaj posebnega pa je baobab. Najdemo ga povsod v nižinskih predelih, do nadmorske višine 1 300 m. To drevo nenavadnih oblik zrase v obsegu od 5 do 7 m. Gole veje brez listja so videti kot ko- renine in Britanci so zanj uporabili izraz »upside- -down« - od zgoraj navzdol. V miru lahko tako dre- vo živi stoletja. Toda slonom je všeč njegovo lubje, zato ga lupijo z okli in drevo začne odmirati. Votlo deblo vsebuje velike količine vode, če pa ga razko- Ijemo, je primerno za izdelovanje kanujev. Listje ima zdravilno vrednost, težki žametni plodovi pa vsebu- jejo vinski kamen. Rade jih uživajo opice - odtod tu- di ime opičji kruhovec. Ze stoletja je kmetijstvo glavna opora kenijskega gospodarstva in eden od glavnih virov dohodka v zu- nanji trgovini s svetom. Najpomembnejša izvozna pri- delka kava (197.000 ton) in čaj (197.000 ton) sta znana po svoji kakovosti. Drugi pomembni izvozni pridelki so še pyrethrum (neke vrste buhača), ananas (202.000 ton) in sisal (39.000 ton) ter sladkorni trs (4 .510.000 ton) (3). Večjo pridelavo bi radi dose- gli s strokovnim vodenjem manjših posestnikov in raz- pršitvijo pridelkov. Z načrti, da bi začeli s pridelavo tudi v suhih in polsuhih področjih, se je ministrstvo začelo ukvarjati že leta 1989, vendar je vse skupaj zastalo zaradi nasprotovanja lastnikov zemljišč. V načrtu imajo tudi usmerjanje malih kmetov, ki jih je največ, v pridelavo za domači trg, veliki po- sestniki pa naj bi pridelovali predvsem za izvoz. Že- lijo izboljšati tudi svetovalno kmetijsko službo, ki bi pomagala pri nabavi kakovostnejših semen, zatira- nju škodljivcev, izgradnji manjših zajezitev in nama- kalnih sistemov. Pospešujejo pridelavo oljnic, ječme- na, tobaka, zemeljskih oreškov, sladkornega trsa. Ra- di bi izvažali cvetje, sveže sadje in zelenjavo, zla- sti pasijonke in jagode. K temu bo prispevala tudi izgradnja velikih hladilnic ob obali, predvsem v Mom- basi. Neizkoriščene so tudi možnosti, ki jih imajo pri predelavi kmetijskih pridelkov. Multinacionalni druž- bi Del Monte in BAT Industries že leta predelujeta kmetijske pridelke. Mango, pasijonke in papajo pre- delujejo v sveže sokove ali koncentrate, fižol in ko- renje konzervirajo, ingver, česen in čebulo dehidri- rajo, iz evkaliptusa, ¡ojobe in ricinusa izdelujejo ek- strakte, oglje pa pridobivajo iz mangrov. Lahko bi povečali tudi proizvodnjo strojenih in ne- strojenih kož, ki jih zdaj letno proizvedejo 6,5 mili- jona (12). Velikega pomena je ribištvo, tako ob mor- ski obali kot ob rekah in jezerih. Vlagajo zlasti v go- jilnice morskih rakov, krokodilov in postrvi. Zaradi obilja tropskih sadežev in pestre narod- nostne sestave so tudi prehranske navade prebival- cev zelo različne. Običajna hrana je ugali - gosta 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Glavna cesta med krajema Mombasa in Tiwi, ob kateri pogosto prodajajo pripravljeno hrano. (Foto: M. Vahčič.j kaša iz koruzne moke, ki jo z roko posvaljkajo v kro- glico in jo namočijo v zelenjavno ali mesno omako. Sukuma viki je vrsta špinače, ki je zelo priljubljena. Zanimivo je, da so jo sem zanesli Evropejci. Tu je še irio - priljubljena jed iz graha, ki mu dodajo sve- žo koruzo in sladek krompir. Jedo jo tako kot ugali, a najraje z mesom. Mesne jedi pripravljajo po pokrajinah zelo različno. Nomadski Masaji uživa- jo ob kuhani kozji juhi, dobro začinjeni. Kikuji ima- jo radi pečeno ali kuhano ovco in ribe. V notranjo- sti dežele so zelo priljubljeni piščanci, obalni prebi- valci pa si dobrote potegnejo kar iz morja. Velika je poraba začimb: kardamona, koriandra in raznih mešanic karija. Zanimivo je, da Kikuji začimb sploh ne uporabljajo. Večino zelenjave ljudje pridelajo sami, prodaja poteka na tržnicah, lahko pa kar ob cesti. Po letu 1963, ko je Kenija dosegla samostojnost, se je hitro začela razvijati tudi industrija. Blago, ki so ga včasih morali uvažati, zdaj proizvajajo doma. Razvite so tekstilna, prehrambena, elektrotehnična in strojna industrija. Dve kemijski družbi pa proizvaja- ta polivinilni granulat, formaldehid, razne luge, loj za mila. Je tudi nekaj steklarn in tovarn keramike. Glavni industrijski središči sta Mombasa (jeklarna, rafinerija nafte) in Nairobi (predelovalna industrija). Kljub temu da so geološko raziskali že večino dr- žave, pomembnih naravnih bogastev niso našli. Tu so le manjša nahajališča bakra, azbesta, kolumbi- ta, zlata, soli in sode. Največji devizni priliv ustvari turizem. Leta 1988 je 677 .000 turistov ustvarilo 410 milijonov USD de- viznega priliva (3). Država si prizadeva, da bi do leta 2000 vsako leto Kenijo obiskalo milijon turistov. Da bi to dosegli, izboljšujejo infrastrukturo, zlasti ce- ste, ponudbo mednarodnih in krajevnih letališč, še posebno pa se razvijajo turistične agencije, ki po- nujajo organizirane oglede živali v divjini. Zato je registriranih že več kot 173 firm (12), ki se ukvarja- jo z vodenjem po narodnih parkih. Nekatere agen- cije so tako velike, da imajo v zakupu celo »lodge« - lovske koče ali bolje rečeno hotele v parkih. Druge so se specializirale samo za določene parke ali za opazovanje določenih živali, recimo ptic. Nemiri, ki 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK .1 V Slika 4: V južnem delu parka Tsawo je okoli močnega izvira nastala oaza, kjer se rade zadržujejo živali. (Foto: M. Vahčič.) so bili pogosti v letošnjem poletju, pa lahko ogrozi- jo turistični razvoj. Vodiči, ki so hkrati tudi šoferji, so izredni opazo- valci, saj morajo paziti tako na razdrapane maka- damske ceste kot na živali, ki so v bližini. Vstop v na- rodni park je dovoljen od sončnega vzhoda, to je okrog 6.30, do sončnega zahoda okrog 18.45. Med letom se čas vzhajanja in zahajanja sonca spremi- nja samo za 30 minut. Kenijski narodni parki zavzemajo 44 .359 km2 površine ali 7 , 6 % državnega ozemlja. Narodnih par- kov in rezervatov je 52, največji narodni park pa je Tsavo z 20 .800 km2 (približna površina Sloveni- je). Obsega jugovzhodni del države in leži med Nai- robijem in Mombaso. Deli se na vzhodni in za- hodni del. Že v času britanske vladavine je bilo to naselitveno ozemlje Masajev namenjeno za lovski rezervat. Zlasti je bila cenjena slonovina. Iztreblja- nje slonov in nosorogov se je nadaljevalo kljub us- tanovitvi narodnega parka leta 1948. Šele zakoni s konca sedemdesetih let so preprečili nadaljnje pobijanje ogroženih živali. Živalstvo obsega več kot 60 vrst sesalcev, med njimi velike mačke, antilo- pe, gazele, gnuje, zebre in opice. Precej je tudi slo- nov, čeprav jih je še pred kratkih ogrožal brezobzi- ren lov. Sloni so tu nenavadno obarvani, in sicer z rde- čo barvo. Tega »čudeža« je kriv rdeči prah laterit- nih tal, s katerim se napudrajo sloni. Se težji je po- ložaj črnih nosorogov. Leta 1960 jih je bilo v Keni- ji še 8000, danes pa govorijo o številki 500 (1 1). Večino teh je uprava parka premaknila v posebne rezervate, kjer pričakujejo, da se bodo razmnožili. Park je raj za ljubitelje ptic, saj je v njem več kot 4 0 0 ptičjih vrst. Ob severovzhodnem vznožju Kilimandžara je na- rodni park Amboseli. V davnini je bilo na ravnini, zajeti v park, jezero Amboseli, ki pa se je izsušilo in sta ga napolnila pepel in lava s Kilimandžara. Zdaj je to večinoma suho in alkalno ozemlje, na njem pa sta dva močvirna predela, kjer se pod površjem skri- va nekaj neusahljivih vrelcev. V parku rasejo trnasti grmi in trave, ki imajo rade alkalna tla, ter močvir- ske rastline, recimo bičje, ponekod pa so tudi sava- ne s posamičnimi akacijami. Beseda amboseli izhaja 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Narodni park Amboseli ob severovzhodnem vznožju Kilimandžara je bil ustanovljen 1974. (Foto: M. Vahčič.j iz masajske besede, ki pomeni nizko grmovje. Ta, razmeroma enolična pokrajina, pa je odlično življenj- sko okolje za številne živali. Zanimivo je, da se vse te živali po 18. uri začno premikati iz ravnine pro- ti Kilimandžaru, to je iz kenijske na tanzanijsko stran. Domačini pravijo, da jih k temu sili nagon. Ravnina se ob večjem nalivu kaj hitro spremeni v močvirje, ki postane past za živali. Tako v ravnini Amboselija čez noč ostajajo samo povodni konji, ki v popoldan- skem času šele začenjajo s pašo ob svojih močvir- skih kotanjah. Da živali temeljito izrabijo travo, se pasejo v časovnem zaporedju. Prve so večje živali, na primer sloni, bivoli, ki pojedo grobe trave in step- tajo teren. Sledijo zebre in nosorogi, na že prebra- nih in skrajšanih travnih vrstah pa jim sledijo gnuji in antilope. Krog sklenejo najlažji travojedi, ki tudi zaradi obrambnih razlogov (hiter tek) ljubijo kratko travo, to so gazele in bradavičaste svinje (10). Najbolj primeren čas za ogled parka je od ma- ja do marca. V januarju, najbolj vročem mesecu, se temperature dvignejo na 30 °C, v juliju pa se giblje- jo med 16 in 25 °C. Padavin je tu okoli 800 mm in so večinoma zgoščene v deževnem obdobju od mar- ca do maja. (4) Mnogi turisti, ki pa se prevažajo po kenijskih pro- stranstvih, pa kar nekako pozabljajo na to, da sodi Kenija med tista področja, kjer so se hominidi (pred- niki človeka) pred dobrimi tremi milijoni let naučili pokončne hoje. To sta skušala dokazati ekscentrični Evropejec, sicer rojen v Keniji, Louis Seymour Barett Lakely, in njegova žena Mary z nekaj uspelimi od- pravami v Tanzaniji in Keniji. Po očetovi smrti je de- lo nadaljeval sin Richard Lakely, ki je kopal v okoli- ci jezera Turkana. Na obrežju so izkopali ostanke zob in lobanjskih kosti, starih približno 3,5 do 4 mi- lijone let (6). Pripisujejo jih Australopitekusu afaren- sisu. Ta naj bi že hodil vzravnano, nejasno pa je, ali je izdeloval orodje. Najslovitejša najdba pa je vse- kakor lobanja, ki nosi oznako KNM-ER 1470. Pripa- dala naj bi hominidu, ki je živel pred več kot dve- ma milijonoma let in je imel večjo lobanjo kot avstra- lopitek. Postavljajo ga na mesto prvega znanega pred- stavnika rodu Homo, prednika današnje vrste Homo sapiens. 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK Na ozemlju Kenije so se kasneje dogajale števil- ne selitve narodov. Z juga so prihajala bantujska ple- mena, iz Sudana nilotska, s severovzhoda pa kušit- ska. Vse to je podžigalo plemenske spopade, kate- rih posledice se čutijo še danes. Obalna območja so že pred našim štetjem spoznavali feničanski pomor- ščaki, sledili pa so jim perzijski in arabski trgovci. Prvi je to območje opisal Ptolomej okoli leta 150 in podatke že vnesel v »Karto sveta«. Arabski geograf in potopisec Ibn Batuta pa leta 1328 navaja že mno- go več podrobnosti o prebivalstvu obale, zlasti mest Mombasa in Kilwa. Na začetku 16. stoletja so cvetoče arabske po- stojanke prevzeli Portugalci, ki jim je bila vzhod- na Afrika potrebna predvsem kot oporišče za nadaljnja osvajanja v Indiji. Dvesto let portugal- ske vladavine označujejo predvsem upadanje tr- govine in številni upori domorodcev, kajti Portu- galci se niso zanimali za gospodarski razvoj, am- pak so pobirali samo davke ter trgovali s slonovo kostjo in zlatom. Portugalska okupacija se je kon- čala leta 1720 in področje je pripadlo omarskemu sultanu. Portugalski trgovci so v Kenijo prinesli to- bak, paradižnik, kasavo in danes tako priljubljeno koruzo. Za območje vzhodne Afrike so kasneje poka- zali veliko zanimanje tako Francozi kot Britanci in tudi Nemci. V tej kolonialni bitki je zmagala Velika Britanija in vzhodnoafriška obala je postala njeno vplivno območje. Tako so lahko leta 1895 Britanci Kenijo razglasili za protektorat. Osvajalci so vzeli predvsem tisto, kar jim je bilo najprej na voljo, zem- ljo. Nastajale so velike farme, ki so bile v lasti Evro- pejcev, Afričani pa si bili na njih lahko samo slabo plačana delovna sila. Afričane so stlačili v rezer- vate: Masaje v dva, Kikuje v tri. Sovražnost pleme- na Kikujev, ki so jo pozneje tudi pokazali, je izha- jala iz dejstva, da so milijon Kikujev stlačili na 5 1 0 0 km2 zemlje, medtem ko so se njihovi najbliž- ji sosedi, 4 0 0 0 evropskih zemljiških posestnikov, šopirili na 41 .500 km2 zemlje, odvzete Kikujem (7). Ravno to je bil tudi pravi vzrok za gibanje Mau-Mau. Na njene teroristične akcije proti britanskim usta- novam so odgovarjali z okrutnimi policijskimi napa- di. Toda naposled je Kenija leta 1963 le postala neod- visna. Njen prvi predsednik Jomo Kenyatta je uvedel ne- kakšno na pol demokratično na pol patriarhalno ure- ditev. Številna nasprotja med plemeni ter bogatimi in revnimi so zatirali s silo, začeli pa so sodelovati z Zahodom in razvijati gospodarstvo. Po smrti Ken- yatte je krmilo države prevzel Daniel Arap Moi, ki si je zgradil močno osebno oblast, a je dokaj neus- pešen pri reševanju perečih problemov. Velik problem predstavlja torej neenotnost prebi- valstva. Največ je seveda črnega prebivalstva. Jezi- kovno se deli na bantujska, nilotska in nilo-hamitska ljudstva. Večina ljudstev in plemen pa se sporazume- va v svahilijskem jeziku. Danes ga kot pogovorni jezik uporablja več kot 60 milijonov ljudi v vzhodni Afriki. Svahilijščina je po izvoru bantujski jezik, ki pa vsebuje številne arabske, azijske in evropske izra- ze (14). Bantujci so se sem naselili v obdobju med leto- ma 1000 pr. n. š. in 1000 n. š. Bili so vešči in spret- ni in so uvedli izdelavo železnih izdelkov, ki so jih namenjali za poljedeljstvo. So temne polti, svedra- stih las in izboklega čela. Ker so se mešali z drugi- mi ljudstvi, se danes med sabo močno razlikujejo. Dvem tretjinam Kenijcev je bantu jezik materni jezik, najbolj znana bantujska plemena pa so Ki kuj i (5,8 milijona), Kambi (3,1 milijona), Meruji (1,5 mi- lijona), Gusiji (1,8 milijona), Luji (2,1 milijona), Em- bi, Kuriji, Mbeeri, Mijikendi, Pokorni, Subi in Thara- ki (12). Niloti se tako imenujejo, ker izvirajo iz zgornje- ga toka Nila. Skoraj vsi so živinorejci. Višji so od Ban- tujcev in često temnejši. Večinoma so nomadi: trdi na- padalni ljudje, ki so se velikokrat borili z Bantujci za ozemlje. Najbolj številna nilotska plemena so: Luji (3,4 milijona), Kipsigi (2,9 milijona), Itesi, Marakve- ti, Nandi, Sabaoti, Samburi, Tugeni, Turkani in naj- bolj znani Masaji (450.000) (12). Le-ti naj bi nasta- li z mešanjem Nilotov s Hamiti, ljudmi, ki so živeli pred 1000 leti severozahodno od Turkanskega je- zera. Masaji so se kasneje selili proti jugu, kjer še danes na velikih širjavah Dežele Masajev (Massai- landa) pasejo svoje črede. Sami Kenijci pravijo, da je to edino kenijsko ple- me, ki se ga civilizacija ni dotaknila. Živijo tako kot pred stoletji. Kljub prizadevanjem vlade, da bi se šo- lali, še vedno pošiljajo svoje otroke na pašo name- sto v šole. Kot odgovor na vladno proglasitev področ- ja Amboseli za narodni park so Masaji reagirali z množičnim pobijanjem črnih nosorogov in zastrup- ljanjem levov. Po več letih so se le sporazumeli, vla- da pa jim je morala obljubiti, da bo zgradila pose- ben vodovod za oskrbo z vodo in da jih turisti, ki po- tujejo skozi njihovo območje, ne bodo nadlegovali. Za prehod prek masajskega ozemlja do parka tako 9 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 6: Masajski vojščaki pri plesu. (Foto: M. Vahčič.) dobijo turisti oboroženo spremstvo, prepovedano je ustavljanje. Odsvetujejo celo fotografiranje ali sne- manje, kajti Masaji se po pokrajini potikajo popol- noma oboroženi z meči, kiji in kopji. Nilo-hamitske skupine so tri. Severna skupina ži- vi v južnem Sudanu, tik ob ugandski meji. Osrednja skupina je v severovzhodni Ugandi, južna skupina pa v Zahodni Keniji in Tanzaniji. V Keniji živijo šte- vilčno majhne skupine teh plemen, in sicer: Boni, Va- ta, Dahalo, Borani, Burji, Somali. Leta 1993 je bilo vseh Kenijcev črnega porekla 26.462.280, vseh pre- bivalcev pa 26.985.109. Tako imate zelo malo mož- nosti, da ne naletite na črn obraz s sijočimi očmi, ki vas bo prijazno pozdravil: jambo, habari (zdra- vo, kako ste kaj). In to kljub slabi izkušnji, ki jo ima- jo z belci, kajti zavedajo se, da zdaj ni čas za za- mere ampak za zaslužek in promocijo te vroče in le- pe dežele. /. Leksikon Geografija. Cankarjeva založba. 2. Geografija-sodobna enciklopedija, Mladinska knji- ga, Ljubljana, 1969. 3. Natek, K, Perko, D., M. Ž. Huzjan 1993: Države sveta 1993, DZS. 4. Narodni parki sveta. Mladinska knjiga, Ljublja- na, 1993. 5. Dežele in ljudje, Afrika južno od Sahare. Mladin- ska knjiga, Ljubljana, 1993. 6. Oxfordova enciklopedija zgodovine 1. DZS, Ljub- ljana, 1993. 7. Ve j novic, D. 1971: Od plemen do narodov v Afri- ki. DZS, Ljubljana. 8. Ljudstva sveta 3. Mladinska knjiga, 1980. 9. Medved, J. 1978: Afrika. Ljubljana. 10. Kladnlk, D. 1991: Vzhodnoafriški živalski raj. Geografski obzornik, 38/3, Ljubljana. 11. Thorne, R. 1993: Discover Kenya. Berlitz Publis- hing. 12. Spectrum Guide to Kenya. Nairobi, 1993. 13. Lovrenčak, F. 1991: Rastje na Kilimandžaru. Geo- grafski obzornik, 38/3, Ljubljana. 14. Klad ni k, D. 1992: Vzhodna Afrika - od zibelke do valilnice narodov. Geografski obzornik, 39/2, Ljubljana. 10