Največji slovenski dnevnik
1
v Združenih državah	|
Velja za vse leto •
$6.00
Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00
GLAS NARODA
r
List: sIoyenskih.delaycevyAmerikL
I The largest Slovenian Daily in the United States.
a Issued every day except Sundays b
■	and legal Holidays.	§
75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 23. — ŠTJBV. 23.
NEW YORK, SATURDAY, JAN UARY 28, 1933. — SOBOTA, 28. JANUARJA 1933
VOLUME XLL — LETNIK XT,L
V VSEH FORDOVIH TOVARNAH JE USTAVLJENO DELO
STOPETDESET TISOČ DELAVCEV JE IZGUBILO DELO, KAR ZNAČI IZGUBO MILIJON DOLAR. DNEVNO
Ford pravi, da je proti njemu naperjena konkurenčna zarota. — Fordova podjetja v Detroitu so zaprta, ker so delavci v tovarni za ogrodja za-stavkali. — Izdelovanje novih modelov se bo zakasnilo. — Ford pravi, da se bo z vsemi silami boril oroti konkurentom.
Kitajci so napadli japonske postojanke
LONDON, Anglija, 27. januarja. — Tukajšnji časopis "Evening Standard" je objavil danes ra diofonski pogovor s Henry Fordom. Znani izdelovalec avtomobilov je rekel, da je dal zapreti vse svoje tovarne, ker je izbruhnil štrajk v tovarni za izdelovanje avtomobilskih ogrodij. Strajk so baje povzročili njegovi konkurenti, ki hočejo nove Fordove avtomobile zadržati s trga.
—	Neovrgliva rsnica je, da skušajo nekateri bankirji dobiti konrolo nad mojimi podjetji, — je rekel Ford. — 1 i bankirji podpirajo moje konku-' rente, ki si prizadevajo preprečiti, da bi prišel moj najnovejši izdelek na trg. Uspelo jim je, toda le za nekaj ur, nakar sem se jaz lotil cele zadeve.
—	Boril se bom proti njim in jim dokazal, da ne morejo zaustavili produkcije mojih kar. Potrošil bom dosti denarja, toda druge pomoči ni.
—	Strašno sem bil presenečen, ko so mi povedali, da je zastavkalo šest tisoč uslužbencev Briggs Company in sicer brez navedbe pravega vzroka. V življenju sem imel težke izkušnje, toda to je bil najhujši udarec zame. Posledica tega štrajka je, da popolnoma počivajo vse moje tovarne.
—	Novi izdelki so gotovi, le ogrodij jim je treba. Štirideset tisoč mojih delavcev se ne more ganiti, četudi bi se hoteli.
—	Delavcem v Briggsovi tovarni ničesar ne očitam. Oni hočejo delati. Nadalje tudi ne verjamem, da me hočejo prisiliti, da bi sklenil s kako drugo tovarno pogodbo za avtomobilska ogrodja.
—	Kar se mojih delavcev tiče, ni med njimi enega, ki bi bil pripravljen štrajkati. Jaz popolnoma zaupam vsakemu mojemu delavcu. Dejstvo. da ne delajo, ne pomen ja, da štrajka jo.
—	Zaenkrat vlada vsepovsod mir. Vest, da straži policija moje naprave, ni resnična.
DETROIT, Mich., 27. januarja. — Vsled stavke v Briggs Manufacturing Company, ki zalaga Fordove tovarne z ogrodji za avtomobile, je Ford zaprl svoje tovarne, vsled česar je sedaj brez dela 40,000 delavcev in v drugih tovarnah 60,000 delavcev.
Urad niki Fordovih tovarn so naznanili, da delavci ne morejo nadaljevati s svojim delom, dokler redno ne dobivajo ogrodij za avtomobile.
Ford je bil prisiljen zapreti svoje tovarne sredi izdelovanja najnovejšega modela.
Delavci v Briggs tovarni niso zastavkali zaradi znižanja plač, temveč zaradi "mrtvega" časa, ko so morali hoditi iz enega poslopja v drugega, ali pa poste vati, ako zanje ni bilo dela. Za ta čas niso bili plačani. Vsled tega, trdijo delavci, ne zaslužijo dovolj.
Delavci se drže svoje trditve, da je bil njih zaslužek zelo znižan vsled "mrtvega" časa .
Policija straži Briggsove naprave, toda do sedaj še ni bilo nikakih nemirov. Med delavci je sicer prišlo do nekaterih spopadov, toda stavkarji so pregovorili vse delavce, da niso šli na delo,
DETROIT, Mich.. 27. januarja. — Vse Fordove tovarne v Združenih državah so zaprte, kar pomeni izgubo miljon dolarjev na dan. Vsled tega je izgubilo I 50,000 delavcev delo.
Uradniki Ford Motor Co. so izjavili, da tovarne
t mogle nadaljevati svojega obrata, ker jih
ŽUPAN ZAPRI. VSE TRGOVINE
Ker ljudem ne bo dana prilika za nakupovanje, ne bodo jemali iz banke denarja. — Le trgovine za živila so odprte.
Mt. Carmcl, DL, 27. januarja. V.sled .sklepa občinskega odbora, ki .se je -posvetoval celo noč. je župan T. II. Wright. odločil, da mora >to trgovskih podjetij za en teden zapreti .svoja vrata.
Župan je raizglasil "trgovski moratorij", ker .so to zahtevali trgovci in uradniki American First National liank.
Takoj po županovi "•''•edbi so trgovci nabili na vrata1 svojih trgovin županov odlok in zaprli vrata svojih trgovin za en teden.
Odprte so samo prodajalne za živila, tiskarne časopisov in železniška postaja.
Uradniki American First National liank so povabili na skupno konferenco vse trgovce mesta, liančni uradniki .so zatrjevali, da so vlagatelji v.sled slabih gospodarskih razmer zadnje čase pri banki dvigali velike ivsote. Zato so hoteli, da bi trgovci sodelovali z banko in jo obarovali propada.
Xa prošnjo bančnih uradnikov je župan Wright sklical občinsko sejo. ki je sklenila, da je boljše, da trgovine zapro svoja vrata, kot pa bi jih edina banka iv mestu, Ako se bodo slabi časi nadaljevali. bo morala banka <pri vsem tem zapreti svoja vrata.
Mesto Mount Carin el ima 7132 prebivalcev.
NASTOP ŽENSK VILLIN0ISU
Ženske so povedale go-vernerju, da ni mogoča zveza med obema pre-mogarskima unijama.
Springfield, 111., 27. januarja. 7<M)() žensk iz illinoiških premoga rsk i h polj — stare žene. mlade matere in šolska dekleta — je korakalo pod zastavo z edinom napisom: "Mir".
Žene so rekle, da je namen nji-njih demonstracije, da pokažejo javnosti, koliko trpe družine majnerjev v premoga rs k i h poljih, kjer je bilo zadnja leta toliko bojev.
Oddelki državne in mestne policije. so bili pripravlejni paziti na r«-d. toda jim ni bilo treba. Ni bilo nikakih izgredov.
Ženska delegacija - je povedala guvernerju Ilemy Ilornejii. da ni mogoča n i kaka zveza med obema premogarskima unijama. Progressive Miners of America in United Mine Workers.
floverner jim je čestital za dostojno obnašanje pri demonstraciji ter jim je priporočil, da se obe uniji spravita in napravita mir v premogarski industriji.
Ko so ženske korakale po mestu
STRAŠEN ZLOČIN JE POJASNJEN
Mlad zamorec je priznal, da je v kleti zlorabil in usmrtil šestletno deklico. — Svinčnik ga je izdal.
Strašen umor. ki se je završil v sredo zvečer v Brooklynu, N. V., je pojasnjen.
V kleti neke hiše na I)t ICalb Ave., so našli truplo šestletne Helen Sterler. Morilec je dekletce najprej zlorabil, nato pa zadušil.
Policija ni našla drugega sledu kot rdeče-vržnjev svinčnik pod klopjo, na kateri je ležala zadavljena deklica.
iNad tristo detektivov se je podalo na delo. Aretirali so mnogo sumljivih ljudi, med njimi tudi 22-letnega zamorca Lloyda Price, ki je bil že parkrat aretiran, ker je nadlegoval otroke.
Price je odločno tajil vsako krivdo. Medtem so pa privedli na policijsko stražnico in sicer v drugo sobo. njegovo mater in ji poka-izali svinčnik.
— Da, to je naš sivinčnik — je rekla. — So pred dvema dnevoma sem ga videla na omari.
Ta izjava je bila porazna za zločinca, ki je takoj nato priznal umor.
Ilekcl je, da je otroku najprej ponujal penny, nato kvtfder. da bi šla ž njim. Toda dekletce ni hotelo. Ko ji je pa pokazal svinčnik, mu je sledila. V veži ji je z roko zatisnil usta in jo odnesel v klet, kjer je izvršil svoje zverinsko dejanj".
ŠEST GOVERNERJEV SE NE BO UDELEŽILO
INAVGURACIJE
Washington, D. C., 2i. jan. — Šest governerjev je danes sporočilo, da se zaradi prevelike zaposlenosti ne bodo mogli udeležiti inavguraeijskih slavnosti dne 4. marca.	^
VELK BAZEN ZA PLAVANJE V BELI HIŠI
BRIAND BI
BILSK0R0 __USTRELJEN
Poganska zbornica j e imela tajno sejo. — Poslanci so zahtevali natančno poročilo o vojni.
Pariz, Francija, 27. januarja. Šele sedaj prihajajo na dan podrobnosti o notranji politiki glede vojne od lf»14 do 1918. Zadnje mesece je šele bila odkrita tajnost vojaškega in diplomatič-nega delovanja tekom svetovne vojne.
Zadnje dni je izšla zelo važna knjiga, katero je spisal bivši u-radnik francoskega cenzorskega urada. Paul Allard. ki pripoveduje o tajnih sejah francoske poslanske zbornice.
Sest teh sej je bilo med Iti. junijem 1H1G in oktobrom 1917. Seje so se vršile vsled zahteve poslanske zbornice, da mora' biti natančno poučena o poteku vojne. Kavno tako je zahtevala, da mora vdeti za politično delovanje vlade.
AUardu je bilo dovoljeno, da je pregledal vse zapisnike teh sej.
Najvažnejša seja je bila 1. junija 1917, dva meseca .zatem, ko so Združene države stopile v vojno in tri mesece po strmoglavlje-nju ruskega carja. To sejo so zahtevali socijalisti. ki so hoteli iz-rvedeti od vlade, kdo je obljubil :Carigrad Ilusiji in zakaj so zavezniki zamolčali predsedniku Wilsonu vojne namene.
JAPONCI ZATRJUJEJO, DA SO
NAPAD USPEŠNO ODBILI
SANHAIKWAN. Kitajska. 27. januarja. — Japonska poročila zatrjujejo, da je močna kitajska armada napadla japonsko postojanko v Cjumen-kov ob kitajskem zidu dvanajst milj od SanKaikwa-na. Po tri ure trajajoči bitki so se Kitajci umaknili.
DOSTI ŽRTEV _ INFLUENCE
Influenca je pobrala nad 3000 ljudi. — Začela se je v državi Kansas in se je razširila po celi Ameriki.
Ženeva, Švica, '27. januarja. — Epidemija influence se je pričela iv Združenih državah Kansas sredi decembra in se je sedaj razširila po večjem delu Evrope in je zahtevala do 14. januarja, kot je bilo sporočeno (zdravstvenemu uradu Lige narodov iz<vseh dežel, 3000 življenj. Epidemija bo po mnenju zdravnikov dosegla svoj višek tekom enega tedna.
Anglija je vsled te-bolezni trpela največ. Iz države Kansas se je razširila bolezen proti ivzhodnim državam ter v Kanado, od koder bilo na zna i jenih v novembru osem smrtnih slučajev, v decembru pa 82.
V Nemčiji, Ognski. Skandinaviji. Cehoslovaški. Italiji in Sviei ni bilo mnogo bolezni, medtem ko je imela Francija Teliko število bolnikov.
London, Anglija, 27. januarja.
Tedaj so v zbornici napadali lirianda.
— Vprašam
— je rekel voditelj francoske ko- j infIuenea ni ponehala, kot je bilo
splošno pričakovano. Vladni ura -
gospoda lirianda. j £etudi je nastopilo mrzlo vreme.
munistične stranke Marcel Ca-chin, — ako ni naročil Gastonu Doumergue, ki je šel v lVtrograd. da zahteva .za nas levi breg Rena. In vprašani ga. ako ni bilo govorjenje tudi o »večjih pridobitvah .zaveznikov v Mali A'.iji.
—	Da. — je glasno rekel Briand s svojega sedeža.
—	In ali ni vsaka država zahtevala sivoj delež
di so bili zelo prizadeti. Bolnih je 460 vladnih uslužbencev tt-r 1~>00 londonskih policistov. Mnogi imajo v tej zimi že drugič to bolezen.
JAPONSKA PROTI RUSIJI
Cachin. — Da.
V zbornici je bil rje nje. Bilo j*
prvikrat, da so .
Washingtor, D. C., 27. jan. — Franklin D. Roosevelt se bo preselil v temeljito prenovljeno Belo hišo. Ker zaradi zdravja rad plava. so nm izgradili velik bazen. Za popravila in preuredbe v Beli hiši je dovolil kongres petdeset tisoč dolarjev.
j«? -bil ves promet ustavljen za 40 minut. Zbrale so se pred spomenikom predsednika Abrahama Lin-colna pred državnim kapitoloni. IVi spomeniku se je parada razšla. Oodbe so igrale in ženske so pele.
Briggs Co. ni mogla zalagati z ogrodji za avtomobile.
Kompanijski uradniki pravijo, da je 90 odstotkov stavkarjev zadovoljnih vrniti se na delo, medtem ko voditelji stavke zatrjujejo, da imajo za seboj večino in nameravajo stavko nadaljevati za nedoločen čas.
.so /bile imenovane tajne pogodbe meti državami glede vojnega plena.
Briand je skušal zadevo potopiti v svoji zgovornosti. Poslanci so kričali in vpraševali Brianda o raznih drugih tajnih pogodbah. Briand pa je zaprosil, da se razprava o tem odloži za prihodnji dan.
Naslednjega dne je Briand izjavil. da Francija ne sme stopiti pred mirovno konferenco z manjšimi zahtevami, ki j>o navadno, »vedno prikrajšane. Izjavil je. da Francija .zahteva Alzacijo in Lo-tarinško. pokrajino Saar in še druge dele Nemčije.
Poslanec Pierre Laval, ki je bil tedaj še socijalLst, je zaklical:
—	To se mora natisniti in poslati vojakom, da bodo vedeli, za kaj se borijo.
—	Ali ste povedali predsedniku Wilsonu o teh stvareh, ko so Združene držane šle v boj
—	iNe. — ?e odvrnil Briand.
—	Tedaj ste ga -varali. — je zakričal poslanec Jean Bonguet.
Pozneje je bilo tudi odkrito, da
- je nadaljevali Toki°. Japonska, 2ti. januarja.
■ Japonska bo zgrabila1 zračno bro-! dovje. ki bo enako ruskemu. Tako biol veliko raz- 'z*g°tovil vojni minister Sada o A rak i v poslanski zbornici.
Araki je opozoril zbornico na zadnjo izjavo Stalina, ki je rekel, da je petletka zaostala vsled potrebne priprave na vojno.
Araki je rekel, da ta Stalinova izjava pomeni, ali da pričakuje Rusija, da jo bo Japonska napadla. ali pa namerava Rusija napasti Japonsko.
Japonci domnevao, da je kita jska armada skupina armade generala Ho Ču-kuo. ki jc bil premagan, ko so Japonci zavzeli mesto 3. januarja.
Japonci pošiljajo svoja ojače-nja v Cjumenkow iz Suičunga v Mandžuriji.
Japonska armada, ki je 10. januarja zasedla gorski prelaz Čju-melikav. ki vodi v provinci jo Je-liol, je pustila za seboj n.jjhno posadko.
Kitajci so «e vedno držali južni del mesta.
Japonski letalci so razširili svoje bombardiranje po severovzhodnem delu Jehola. Bombardirali so kitajsko armado južnozapadno o.I mesta Tiensin, kamor so se Kitajci umaknili iz Kailu.
Poročila tudi pravijo, da so Ja-ponci .sovzeli mesto Heiho, 2-~>tl milj od Tsitsihara. To je bilo zadnji' važnejše mesto, ki je bilo zavzeto in priklopljeuo državi Man-čukuo.
Ker so Japonci tudi zavzeli velik del kitajske železnice, jim je tudi omogočeno pošiljati vojaštvo v Jehol.
NAJSTROŽJE NADZORSTVO NA ŠPANSKEM
Justični minister je odredil strogo pažnjo na delovanje cerkve. — Po novem načrtu bo zelo o-mejeno učenje duhovnikov.
Anglijo skrivno pogodbo z Rusijo.
Ko je (bil Stephen Pichon naproxen. da sprejme poslaništvo v Petrogradu in je videl te listine, je vzkliknil:
—Kak škandal, ako to kdaj pride na dan!
Ministrski predsednik je šel k predsedniku Poincareju in ga vprašal, ako ne bi bilo najboljše, da se te listine zažgo. Poincare pa mu je odvrnil.-
— To bi bilo še mnogo slabš.e kajti listine se nahajajo tudi v ruskih arhivih.
Kot pravi Allard v svoji knjigi, je bil Briand obdolžen izdajstva
in malo je manjkalo, da ni bil je Francija skrbno varovala pred ustreljen.
Madrid, Španska, 27. januarja. "Katoličanst vo je pokazalo, kako globoko je vkorcninjeuo na Španskem. — je rekel justični minister A lava 10 de Al bo m oz ter jo zahteval strožje odredbe gledo cerkve.
Albornoz je izdelal načrt za strožje nadiorstvo raznih cerkvenih redov, llekel je. da še ni dovolj. da je vlada izgnala jezuite, ker s tem še ni uničeno izkorišče-vanje cerkve.
Predlagal je zaplenite v premoženja vseh cerkvenih redov in njih premoženje in posestva naj prav zame vlada. Zahteva tudi, da ti redo vi nimajo nikakih drugih šol, kat samo teologijo za vzgojo duhovnikov. Plačevati pa morajo tudi davke.
Cerkveni dostojanstveniki trdijo, da je sedanja vl&da prišla do avoje moči samo zaradi navdušenja naroda ;za republiko, da pa n<? predstavlja verskega nagnenja. naroda. Zagovoriki cerkve pravijo. da je vlada prejela svoja načela proti cerkvi iz Rusije. Po njihovem zatrdilu ostane f>0 odstotkov španskega naroda zves>tq katoliški ycikyi.

m


HEW YORK, SATURDAY, JANUARY 28, 1933
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. B. A.
Glas Naroda"
rruk ttafcaer.
Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) President	L Benedlk. Treu.
Pltcp of badnew of the corporation and addresae* of above officer«:
«*• W. 18th Street. Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
"GLAS NARODI*
_(Voice of the People)
laaoed Every Day Except Sundays and Holidays
■a celo leto velja sa Ameriko in
Kanado......................$6.00
k pol leta..................... $3.00
Ca Četrt leta ..................11.60
Za N3W York za celo leto ...... $7.00
Za pol leta ....................$3.50
Za Inozemstvo za celo leto......$7.00
Za pol leta ....................$8.5(J
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
"Qlaa Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemSI nedelj In praznikov.
Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne priobčil je jo. Denar naj se biagOToll poAUati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se ■•m tudi pcej&nje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", 216 18tb Street, New York. N- Y* _ __Telephone: Cllelsea 3—3878
ZAHTEVE SLOVENSKIH SEPARATISTOV
Oniiu Hrvatom, ki liofejo imeti neodvisno Hrvatsko, se je pridružil tudi dr. Anton Korošec z zahtevo po nekaki federativni jugoslovanski državi.
Ob novem letu so se po Sloveniji razširili letaki, na katerih je podpisan dr. Anton Korošec in ki imajo naslov 4*Deklaracija Slovenske ljudske strank«/'. Tekst teh letakov je naslednji:
1.	Slovenski narod je danes razdeljen in razkosan na 4 države, na Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Njegova osnovna zahteva je, da se zedini v eno samo politično zajednieo, ker so mu more le na ta način ohraniti eksistenca iti zagotoviti splošni napredek.
2.	Glavnemu delu slovenskega naroda, ki živi v Jugoslaviji, je postavljena naloga, da na tem idealu nepre-sitano dela do končne ustvaritve.
3.	Iz teli razlogov si mora Slovenski narod v jugoslo-venski državi priboriti tak sainsotojen položaj, ki bo neprestano služil kot privlačna sila za vse ostale dele naroda, živeče, v drugih državah. V lt» svrlm nam je potrebno:
a)	nacionalna individualnost, ime, zastava; etična skupnos/t, finančna samostojnost, politična in kulturna svoboda;
b)	radikalno-socialno zakonodnvsi vo, ki mora osi-gurati življenjske interese vseh potrebnih in produktivnih poklicev, posebno kmečkega in <1< lavskega razreda.
4.	Za dosego tega cilja je potn-lmn. da si mi Sloven-ri, Hrvati in Srbi zgradimo po svobodnem sporazumu in to na demokratski bazi državno ravnopravnih edinic; eno teh *<iinie naj tvori Slovenija.
5.	Tako se^taVljeno državo zahtevata tudi kmečko, demokratska koalicija in radikalna stianka, odnosno, je ne izključujeta.
Mi Slovenci se pridružujemo tem sklopom in želimo, da sodelujejo za dosego teh ciljev vso stianke in vse strti-ie, tako doma kakor tudi po vso j državi.
O teh letakih oziroma Koroščevih zalitevaii je najprej poročalo tržaško časopisje, kar dokazuje, da se nahaja tir. Korošec v inozemstvu, najbrž v Italiji.
Kakor znano, podpira Italija vsako stremljenje, ko-jega svrha je, oslabitev jugoslovanskega edinstva.
Oe bi se Koroščeve želje uresničilo, bi jugoslovanskega edinstva ne bilo več, oziroma bi 1 >i 1<> tako razrahljano, da bi bili Slovenci res kmalu združeni z našimi brati v Julijski Krajini, toda združeni bi bili pod fašistično vlado Benita Mussolinija.
Brooklyn, N. Y.
V imenu slovenskega pevskega društva "Slovan" prav uljudno naznanjam VKeoi rojakom in rojakinjam iv Greater New Yorku in okolici, tla bo priredilo v Slovenskem domu v lirooklvnu. dne 1H. marca t. I. koncert z igro. Začetek ob 3. uri popoldne.
Med pavzami bo -sviral naš dobro znani in priljubljeni "Tarnbu-ric:* orkester", kateri bo imel za to prireditev pripravljenih nekaj novih komadov, "Slovan"* pa .so bo iizka&al z nekaterimi novimi pesmimi. Preskrbljeno bo tudi v vseh drugih ozirih. da bo prireditev rim popolnejša tor zadovoljiva m vsakega, ki se je bo udeležil.
Tem potoni .se tudi naproša dru«rg drnštrva da n«* prirejajo na ta dan .svojih zabav, kar bo tudi "Slovan" v bodoče drage vol je vpošteval. Toliko za dane.s.
Natančnejši program bo pozneje pravočasno objavljen.
Z bratskim pozdrarvom!
Za .slovensko pevsko društvo
"Slovan": Anthony Svet. tajnik.
K
RADIO CITY GLEDALIŠČA |
S" u V i
RKO Roxy Theatre
49th St. A. 6th Ave. IRENE DUNNE v
"NOBENE DRUGE ŽENSKE11
Radio City Music Hall
5<fch St. A 6th Ave.
JANET GAYNOR & WILL ROGERS
>1
DRŽAVNI SEMENJ
največjem
z tabornimi i|?ral«-j uu
ixlru cM'ta; "CARNIVAL" — s simfonijskiin or-
kfslmn. Koxyrtti's, I akUmi in zbu-Tom. l*atrk-ia I tow man. v lutkovnem l>riz^ tu. Elt-uiior I'..veil. John Pinvi-iti druKi.
s CHARLES BICKrORD
Na uUru: TED LEWIS in :ij« fr-'v;i ]
velika jubilejna predstava. Tudi Itoxyettes, xbm*. slnifonijski «>r-k est or. balet.
NEPRESTANE PREDSTAVE — CENA 35c V OBEH GLEDAL IŠČI H
nekaj dni zaslužka dobi v mesecu.
V parku .so mala umetna jezera. kjer so .se v lanski poletni vročini obiskovalci kopati in st* valjali {m belem pesku. V parku že imajo večje štuvilo starih in mladih bivolov ter srn. Zajci. miši. podgane, vrane in srake pa tudi po svoji volji lahko poljubno gnezdijo tam.
Iv<laj se nam zopet povrnejo kaki boljši ali normalni časi je težko ugibati. Cel .svet je ra>zrvan v .svojih gospodarskih temeljih. Xa kupih v.sega preveč, da gnije in propada. po nekod pa niti najpotrebnejšega za življenje ni. to kljub vsej moderni ma&ineriji. prometnim .sredstvom iu civiliaciji.
Iz domovine mi |)išejo. kjer Muso gospodari, tla če bo še ono leto šlo tako. da bo vse vrag ivzel.
Zdi .se. da Amerike čez eno le-
to še vrag niti pogledal ne bo. kaj išo-le. da bi jo seboj vzel!
Pozdrav!
M. Kupni k.
Emporium, Pa.
Y pismu boste dobili :> dolarje za naročnino na list Glas Naroda, kateri mi je tako priljubljen in lie bi mogla biti brez njega, posebno odkar eitam lepe povesti iz našega rojstnega kraja.
Roman "Tri lepe sestre" nam izelo ugaja. Komaj eakain. da. mi jra poštar prinese.
Kar .se tiče dela. je bolj na .slabem tukaj v Emporium. Obratuje samo Radio Tubo tovarna.
Lepo se vam tudi zahvalim, ker .ste čakali na naročnino in vas pro sini, pošiljajte mi list še zauaprej.
Mrs. M. Swasnick, stara naročnica G. X.
OZDRAVLJENI SLEPCI
Prof. Stalit'.ec. je predstavil m« Dunaju Društvu zdiavuikrr ve* deset z Hoentgenovimi žarki popolnoma ozdravljenih slepcev. Vsi ti iMilniki so postali žrtev možganskega i,-nctja. ki je povzrV-ilo bljuvanje. nonnoen glavobol in napo-
>led popolno »»lepelost. Ziianr^t ni mogla pomagati tem bolnikom. Vsi
s<» bili obsojeni na nnu"m mini. — Sluea.ii j>osameznega naravnega o-zdravlienja so hili nad vse redki. Prof. Stalitz« r jo kot prvi posku-sil oKsa. ati obolelo možgaiLsko skorjo z x-žarki, l/.ka/alo se je. da ri žarki zel•> /.nižajo krvni pritisk v možganih. Vsled tega je polagoma -plahnila tekočina, ki j - tlačila možgane. Naposled so pričeli polagoma delovati poprej onemogli
Farmerji prete z revolucijo.
Predsednik Ameriške Delavske Federacije. William Green je zagrozil. tla se bo delavstvo poslu -žilo vsakega postavnega sredstva ■v .svrho izboljšanja- svojih rarviier.
To so preteča znamenja.
Nekateri modrijani pravijo, da. je Amerika prevelika in vsledte-ga ni zrela oziroma ni zmožna za. ravolueijo.
To ne bo držalo.
Rusija je še znatno večja in in ima petdeset milijonov več prebivalcev nego jih imajo Združene države.
V Rusiji so jo pred petnajstimi
•osni živci. Holniki >o po ver- le-Vleii revolucija obnesla, in v znd-
tili popolne teme opet zagledali boter istoča.sno pe.'.al)i!i na stalno mučno bljuvanje iu glavobol.
POZOR
Naša zaloga Blaznikovih Pratik je pošla. — V zalogi imamo še Slovensko-Ameri« kanski Koledar, ki stane samo f»0 centov.
Oprava Glas Naroda
Coverdale, Pa.
Kakor večino povsod. t:iko nas tudi tukaj kar na debelo obsipajo vso amerikanske dobrote.
Edino zima nam še prizanaša ter nam pokaže večkrat prave pomladne in tople dneve. V začetku decembra smo imeli nekaj snega in mraza, da so jo srebro vr-tilo okrog ničle; od -srede decembra naprej pa imamo južno in toplo vre.me. Kdor si hoče. si lahko že zdaj v januarju nabere in si postreže z lepim regratom.
O .zaslužku in dolu v našem pro-mogorovu se pa lahko reče, da jo tza življenje premalo, za umreti pa preveč. S 15. januarjem so nam zopet odstrigli za par centov plačo. Sedaj plačajo za tono naloženega premoga .'34 centov. Za eno tono na roko s pikom nakopa nega in naloženega premoga pa 4(> centov.
iN ajvečja dnevna plača v rovu pa je $3.35 11 a< 8 ur.
Delamo po 2 dni v tednu in če gre tvse po sreči, se na kladaču-premogarju da zaslužili do "2 dolarja na dan kadar dola. Imauio šo I jo ca l 5085 V. M. \Y. of A., in sedanja pogodba bo menda v veljavi do 1. maja to leto. Sploh se p;n v tem času ne izplača govoriti o kaki pogodbi, ker vsak dan kaj drugega prinese — še slabšega .
Xaselbina ('o verda i o-Bet hel-Koad je v prijaznem in lepem kraju v bližini Pittssburgha. Tu na Rethel-Road si jo mnogo naših rojakov postavilo svoje lepe domove. Da ni kriza tako neusmiljeno zgrabila deželo, se bi lahko reklo, da ima naselje lepo bodočnost in to radi bližine Pittsburgha ter dobre izvoze cestne električne železnico. ki veže Pittsburgh z mesti Monongahela iu Charleroi.
Tudi je prav v bližini novi in največji South-Park. ki bo po obsegu prekosil vse druge v Allegheny County.
Med številnimi delavci, ki so delali v Soutli-Parku. je bilo tudi precej našiti rojakov uposlenih. Zadnjo pomlad in poletje so pa radi Lzerpane blagajne skoro do malega vse delavce odslovili. Ive nekaj ralvno /a najnujnejša- dela in oskrbo so jih obdržali in še tisti se v službi tako vrste, da vsak
UPOR ŠTAJERSKIH KMETOV
Udobno Hitro Poceni
Lahko danes potuje vsakdo, kdor je dobil potrebna navodila od veščega zastopnika. Da ne boste imeli na potovanju nobenih zaprek, pišite za brezplačna pojasnila na —
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street New York, N.Y. .
Dl'XA.J. 5. januarju. — Trenutno je kmoftski upor v okrajih Yo-rau-IIartberg na Vzhodnem Štajerskem likvidiran. Da ni prišlo do prelivanja krvi. se ie treba zahvaliti taktnem postopanju oblastev napram kmetom. Spor sam je bil rešen na podlagi kompromisa, ker je vlada uvidela, da je boljo, ako napram kmetom popusti.
Povod za punt je bil navidezno malenkosten. Davčni iztirjevalec je hotel zarubiti kmetu opravo, ker ni mogel plačati davka. Kmet so je uprl. na pomoč so mu pritekli so sedje, nastal jo spor i uradnikom, ki >o ga kmetje ranili. Orožniki .->'» nato aretirali štiri kmete.iu jih odvedli v Gradee. Kakor na en sam migljaj, so se pričel" v Vorauu zbirati kinetske množice iz vso okolice. Kmetje >:» lvoili v rokah gorjai'e in kose in so se pripravljali na pohod proti Gradcu, da osvobodijo zaprte tovariše. Alarmirane jo bilo takoj orožništvo. toda orožniki sami niso mogli ukrotiti kmetov. V Vorau, ki ima sicer slabe zveze z ostalim svetom, je nato prikorakalo vojaštvo, ki si je postavilo tam celo radio-postajo in tudi oddelek vojnih golobov je bil na razpolago! Tudi orožniki so si postavili lastno brezžično postajo, ker sr> računali /, možnostjo, bi jih kmetje obkolili in pretrgali /.veze z (Jradcem. Vsa javna poslopja so zastražili vojaki z nasajenimi bajoneti. V Vorauu in Hartbergu je bilo strogo prepovedano točenje alkohola. Kmetom ni bilo mnogo na tej prepovedi, ker so imeli sanu žganje s seboj in ga globoko srkali.
Položaj je bil najbolj napet " ponedeljek, ko so pričeli kmetje na glavnem trgu oblegati poslopje, v katerem .so se njihovi odposlanci pogajali s predstavniki deželnega glavarstva in zahtevali, da so aretirani takoj izpuste, sicer bodo korakali proti liradcu. Pridružili so se jim kmetje iz drugih obf-in. Ct\ lo iz Spodnje Avstrije so med tem časom prispeli kmetje v skupinah in se pridružili domačinom. Govoril tki so hujskali množico, naj so .dvigne in naj koraka proti Grad-
cu. Enega izmeti teh, t. j. Maksa za kmetijske poede. Kmetje se bo Iliessa s-> orožniki aretirali. Obla- niškemu zavarovanju kmet škili p( :tva ga obtožujejo, da je komuni- >lov u pirsi j o. Toda i: uporu ji!i ni stični agitator in vso kaže, da s; gnala samo zadeva bolniške bla-imeli pri vsej stvari res roke vmes gaj ne. temveč iv prvi vrsti splošn-i komunisti. Oblastva jo ]»osebno i/- gospodarska stiska v katero za-nenadila okolnost. da se je upor fli kmetje v teh več ali manj /;>-tako naglo razširili. To dokazuj«-■ puščenih krajih Vzhodno Štajer-da so imeli kmetje posebne in l'or- <ke. Dogodki v Vorau o. sn bili vladi macij.ske slo. ki so povelja višjih siluo neprijotni, vendar jih jo vzeta ko j prenesli tudi v manjšo va- la na znanje kot opozorilo, da jo si-	j kmetu, ki jo preobremenjen z dav-
Graška deželna vlada se je pr- ki, nujm> potrebna pomoč. V o-ta-votno postavila na stališče, da ne lem je treba avstrijski vladi prizna izpusti aretiranih kmetov, dokler ti. da zelo mnogo stori za poeipoš« so množice ne razid-jo. Vso zade- vanjo kmetijstva. Pri tem <lolaj » vi je imelo v rokah državno tož;l- oviro [»osebno socialisti, ki nimajo st\ o. katerega postopek je navadil) smisla zji kmeta.
*e!o poča^n. Ttnla kmetski odpo- J---—-—
slanei so postavili ultimat, češ. da j bodo čakali na oprostitev zaprtih j kmetov do ponedeljka opoldne. Državni tožilec je med tem časom poslal naglo v Vorau preiskovalnega sodnika, da je bilo tako zadoščen > vsem formalnostim. Kmetje so načeli vnovič razgrajati, ko opoldne še ni bilo vesti, da so bili v Gradcu izpuščeni aretirani kmetje. Tedaj je nastopil poslanec Gaugl in pričel miriti kmete. Kmalu je imel na svoji strani nekaj preudarnih mož. ki so nasvetovali previdnost. Okoli 7 zvečer pa ie končno prišla iz Gradca vest. da so* bili aretirani kmetje izpuščeni. Kmetje so se potem začeli vračati domov.
K me. t ski upor je v resnici iz-nenadil vlado. Da gre za ro-no gibanje. je že vlada priznala s tem. da je dala uporne kraje zasesti z vojaštvom. Kakor rečeno, je dala povod za upor naradna rubežen. Omenjeni kmet bi bil moral plačali pristojbino za bolniško blagajno
STRELJAL NA PSA, USTRELIL ČLOVEKA
DENABNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM P0KA2E NA STOPNI SEZNAM
V JU008LAVLT0	V ITALIJO
Din 200 _____k............... $ 3.35	Lir 100 _______________________ $ 5 70
Din 300 .......................... $ 4.80	Lir 200.________________________ $11-20
Din 400 ...................... $ 6.40	Lir 300 _____________________ $16.40
Din 500...................... $ 8—	Lir 400 ________________________ $21.75
Din 1000 .................. $15.75	Lir 500 --------------------- $26.75
Din 9000 ........................... $76.50	Ur 1000 _____________________ $52.50
Za liflaeilo v«ejih zneskov kot tgtraj nevodeno, bodisi v dinar J Hi alt Urah dovaljujama ia bolj« pogoj«.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
E« ttplft&llo $ 5.00 morite poslati--$ 6.70
" " $10.00 ** »' _ $10-80
" " 615.00 " "	$16.90
" » $20.00 " " _ $21.00
" » $404» ». » ___ $41.10 .
»» >» fftOftff M " ........ $6LS9
Prvjemnlk dobi ▼ •teran kraja Iqpladto v dolarju*.
NwJaa aakaslla livrtujamo p« CAILI LETTER mm »rtatoJMa« II.
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
(PRANK BAK8BR) JUS WEST 18th STREET	NEW YORK, N. T.



IIMiii'i'liMi
J>
OGLASI NAJ SE Feliks Zavčer,
ki .se je nahajal leta	o'o
Frank Martin, li, F. D. 2. AlJe-•rany. X. V. — Prtisimo. dn javi. — Glas Naroda, 216 W. 18. St., New York, N. Y. (2x 2T&28)
1. doeembra lani je bil v solu Golubieih pri Sreniski Mitronici ustreljen seljak Nikola I'utnikc»-vič. .Mimo Putnikovičeve hiše je šol 20-letni Radivoj Savič. Nenadoma «ra je napadel velik pe.s. zadregi jo Savič potegnil revolver in streljal na psa. Na nesrečo pa je krogla zadela gospodarja, ki je kmalu nato izdihnil. Sodile je sedaj Savica obsodilo pogojno na loto dni joče ter na plačilo odškodnino v znesku 8000 Din Put-nikovičevi vdovi.
Odpravite tisti strah
Strah odpravit«* kot jih druKi mužj.' it;
žt-rit- «.i»ravlj.ij.>—ni trtici trp.-ti vsleil
preM-ljlii- nerviiznosti ir zmuOeiinsil. Slavni zdravnik spe- ijulist ji- izn;iš< 1 pr.-diMS,
ki je sedaj v rabi pri tisočih iti s.- prodaja v lekiimuli. ter se imemijf
Nusa-Tonc
V.saka »teklenJesi j«- janitena — »-u dofar
z t ^ti m»-«et- zflr;i vlj«-nju. Xsibavitt-
si eno steklenico Se rlane.s—ni treba iv:-gulnti ein- nori spam-n. Ak» |KJtt*tn. k-» ste vzeli te tablete skozi dvajset dni. niste zadovoljni, se v:mi vriu- vaš denar, —vi ne riskii-ite nif-ešar.
BMEKi'iiiuyfitiiii.; :::■!; »:■ ■.L!..sr:;.H« j |
N
imajo velik uspeh
njih petnajstih letih so ->e v^i j>ro-tircivoliK'ijouarni poskusi teinei.,.-to izjalovili.
Ros jo. da so igrali tam politični razlogi odločilno vlogo iu da je neuk preprosti narod -slepo .^le-tlil tistim, ki se izdajali za r gove voditelje.
V Ameriki je drugače. Tukaj je brez dela in zaslužka dvanajst milijonov ljudi.
Farmerji imajo sicer še živež in streho nad glavo, toda če jim bodo zaradi neplavanih niorgičev farme prodali: se bodo dvanajstim milijonom nezaposlenih po »nestih pridružili nadaljni milijoni farmskega prebivalstva.
Armada nezadovoljnežev. dovzetnih za vsako pot. ki po njihovem mnenju vodi iz stisko in zagate, bi kmalu narasla na petdeset milijonov.
1 lot iver jo Ameriko v -.plošneni razočaral.
Kaj. če jo bo še liotw**volt. O vsem tem premišljuje povprečni človek v teh resnih časih. *
Vrasi objavijo časopisi tako 110-vieo, da res ni za nikamor. Kakor včeraj, na primer.
Na prvi strani (velikega iumv-vorškega angleškega dnevnika som čital. tla je policija vdrla v neko stanovanje in našla na peči kotel »za pet galon.
To ni novica. Novica bi bila: — Policija jo vdrla v stanovanje in ni našla kotla na peči. *
Jugoslovanski kralj je pred kratkim obiskal romunskega kralja.
Ktarokrajsko časopisje je poročalo. tla so bile n tem utrjene ivezi med obema državama in narodoma.
Zdi se. da spada lak način utrjevanja vezi v preteklost.
Za prijateljstvo in sovraštvo moti narodi pridejo dandanes vpo-štev 'vse drugačni faktorji kot so kralji.
Papež jo jezen, ker jo dal bolgarski kralj krstiti svojega otroka po pravoslavnem obredu. Krščen bi moral biti po katoliškem i obredu, ker mu je inati katoličan-jka
1'pati jo. da bo papež kaj kmalu potolažen. kajti zakon med bolgarskim kraljem in hčerjo italijanskega kralja, je Mussolini .zniešetari!-
Pri irskih volitvah jo zopet zmagal de Valera. odločni in odlični iborilee /.a .svobodo irskega na rod;i.
iN jogo va zasluga je. tla so dobili Irci svobodno irsko državo, ki je pa tako odvisna od mačehe Anglije. da bi brez nje ne mogla ži-iveti.
Irei t <» predobro vedo. t loč i m bi Slovenci in Hrvatje, ki se hočejo odcepiti o<l Jugoslavije, ne znali
vpošteval i sličnega položa ja. *
Italija je dolžna Ameriki eno milijardo ali dve milijardi dolarjev.
-Ne vem za gotavo, če eno aH dve. No. pa naj bo kakor hoče. saj to navsezadnje ni velika raz-lika.
IV nimaš ene milijarde ali če nimaš dveh. ti je prekleto vseeno. Že vsaj meni je vseeno.
Tz Rima so sporočili, da hoče Italija plačati. Toda samo sto milijonov dolar j o v tza vse skupaj.
Amerika naj da za sto milijonov dolarjev potrdilo, dai je vso plačano, za ostalih devetsto milijonov dolarjev naj se pa lepo pod nosom obriše.
To je popolnoma v soglasju z Mussolinijetvinii ravnili, katerih, nihče ne razume in katerili noben (pameten človek ne odobrarva.
i
. J
o L A 8 If a r O D a'
NEW YOKK, BATUKDAT, J MM V AMY 38, 1983
the largest slovene daily to u. 8. a
Jevgraf Doiiskij
Krvavih sto
Dx sto šti-
Meni tu-
—	T i hudič!
—	Pasje nireine! —Kaj vaui ])ii je?
—	11? va m
—	N(o štirideset! štirideset!
—	Sto štirideset
—	t'emu .se čudite r i deset!
—	Kakšno naključji tli ravno .sto štirideset !
—	Vam tudi
—	<> jej!
—	Kuj naj zdaj storiva
—	Nam unit i bo treba.
—	To ne bo dosti pomagalo, samo zijali naju bodo in -»i mislili : bedika. Toda. oprostite, hotel sem revi: bedak.
—	Le nič se nikar ne opravičujte. saj sv« oba. prav oba .sva bedaka Denar tudi ni, da bi m ga človek kar takole pustil ukrasti.
—	Kako me to jezi! Kafro vražje me je/i! \a letovišče grem. pol pota od Leningrada do tj.i imam že za »uho. zdaj mi pu tu v tem polšjem — oprostit** — v temi vam
Voronežn — >toj . . .Vazaj poj-__
di! ...
-— Ali n«' greste dalje*
—	Kako naj grem na leto\ .See bre/. počenega gn»ša v žepu.' Ojej! \zimo s»»m .sun ju I «* letovišču. ] dvsod scui si ka.j odtrgal. zdaj pa takole . . .
—	K Turnem vas. tovariša sva v nesreči . . .
—	Ne tolažite m«* . . . Nič mni treba tolažiti! Ah. letovišče, i i »noje predrago letovišče! Moj mili Suheiiček! Kako bi usekal po >voji neumni bulici! Enkrat ! Dvakrat !
—	Oprostite, prosim... \*i torej potujete iz Leningrada v Su-hum'
—	Oprostim, oprostim, čemu ne. prosim! . . . Da Neki osel,, ki s«' mu prulvi jaz. je potoval i/ Leningrada v Suhum.
—	Poglejte. drugi »»sel. ki se mu sicer ne pravi vi. ampak jaz. je pa potoval iz Suhuma v Lenin-, grad.
—	Nu :
—	Nu
—	O je j mene! Ta neki osel...
—	Ki se mu pravi?
—.laz. Ta osel si je domišljal.
da b<» vendar že enkrat zlezel i/, tistega vražjega, pustega Suhuma in prebil dva tedna <v Leningradu! (tjejmene! Vso zimo sem sanjal o Leningradu, povsod sem .n"i kaj odtrgal, zdaj pa takole .. .
—	Razumem ivas, tovariša sva v nesrefi .
—	Ne tolažit** me . . . Nič me ni treba tolažiti! Ali. ti moj Lenin-gradček! Ah. i i moj Leniugra-duškn!
—	Leningrad.' Poleti! Ki! Tega ; p.l res ne razumem.
—	Cisto gotovo lepše in bol j j zdravi je tam. nego »v vašem Su- J humu!
VSE JE RELATIVNO
v Leningrad na leto-
iz S tih urna v išče . . .
—	Iz Leningradu v Suhum, hočete reči.
—	Nak. nirohe! Morje!
—	Ki! Morje! In Neva ? Kaj vse imate tam ob vaši NoviLepo mora biti. zares lepo!
—	Neva.' Lepo.' Kaj pa govorite! Pomislite! Južno nebo. gore. zrak. solnce .. .
Da. tla. nebo. zrak, toda v Leningradu.
.solnce.
—	Saj pri nas v Leningradu ni nobenih gora ! Samo močvirje je okoli in okoli!
—	Močvirje' KaV" razkošno! Kakšno nedosegljivo razkošje!
—	Veste, kaj !
—	No .'
—	Tako ste naivdušeni za naš Lenigrad. da vam nekaj predlagam.
—	Prosim !
—	Namreč ključ od svojega leningrajskega stanovanja. Pismo
napiSem in moja leningraj-
ska gospodinja vas bo dva tetina krmila ...
Ali govorite resno ' Kaj naj vam jaz dam zato?...
—	Svoje suhunsko stanovanje in vse kar pride na mizo.
—	Čemu bi se norčeval, tla bi vas vrag! Nu
—	Z veseljem! Z veseljem! Tu imate pisemce, dajte ga moji ženi. Vse bo storila za vas! Vse! Vse! Takih uslug ni moči pozabiti!
—	Tu imate moj ključ in pismo. V m izniči imam Čehova. notri pa tfcva červonea. Lahko jih vzamet e!
—	Hvala! Najlepša hvala! Še tale ilstek dajte ženi. bo že kje dobila par červoneev in vam jih dala za ta čas.
—	Potemtakem torej potujeva .*
—	Era!
—	V Suhum!
—	V Leningrad!
—	Vaš vlak že druirič piska*
—	Hvala ! Ifcva ... Hv...
UMORI IZ LJUBEZNI
— Oprostite, v;us se to ne tiče. toda sain<» kak idiot gre poleti
Čudno se niisi, tla more človek umoriti človeku tudi iz ljubezni in ne sami* i/ sovraštva. I mori i/ ljubezni no zanimivi že iz krimi-i»alno-fizioh»*kcga vidiku. še bolj p* zanimajo ljudi taki zločini, če jih store stari možje. Kriminalna zgodovina pozna mnogo primerov, ko >o (jO-lettii ali pa še starejši možje umorili mnogo mlajše žene iz ljubezni. To no bili starci, ki so zapustili .svoje žene. otroke in u-dohno domače ognjišče, skratka vse. kar jim je bilo drago in kar mi si liili ustvarili s težkim tlel oni .Nkozi dolgu letu. starci, ki so za-' vzemali nekoč zelo tvisoke družabne položaje. pa .sti naenkrat segli po samomorilnem orožju in se preselili v večnost skupno z mladimi ljubicami.
Lani no poročali belgijski listi o GO-letnem možu. ki je iz ljubezni ubil 20-letno dekle. Zaljubil se je bil do ušes v njo in nji na ljubo pozabil na vse. čeprav je bil dotlej vzoren mož in skrben tiče. Naenkrat je pa nehal delati, vdal se je pijači in začel je vsiljevati svojo ljubezen mnogo mlajšemu dekletu. Po dolgem oklevanju tM je dekle uslišalo. Kakor je pa v takih primerih pač navada, -sv je dekle .starca kmalu naveličalo in
mu obrnilo hrbet. To je pognalo Ailjubljenega starca v tak obup, da je tziičel razniišljeti o osveti. Nekega dne so.našli dekle mrtvo, zabodeno je bilo 15-krat. Neda.v-iki fvo imeli podoben primer z 70. letnim starcem na Cehoslo vaškem.
Ali je bila to ljubezen, strast ali pa duševna zmedenost '. Michel ('onlay je napistal roman "Požar zapatla". ki v njem opisuje odvet-
nika Putigcata škem ljuba vili Fangeut je bil do igralko in v sti je počenjal sti. Tu jo. ki
v letih. k«> v mo-ogenj že ugasne, zaljubljen v mla-xvoji zaljubijeno-največje iieumno-imamo opraviti s tragedi-lo.seže višek pri mnogih
IMENOVANJE NOVEGA PREDSEDNIŠKEGA KABINETA
Izmed takojšnjih italojj izvoljenega predsednika velta je imenovanje kabineta. Do-čiiu v parlamentarnih držaivah, kralj oziroma predsednik republi ,ke. kadarkoli politična situacija zahteva sestavo nove vlade, pooblašča kakega vodilnega politi-carja, naj sestavi novo ministrstvo, jv katerem bo premir ali mi-
ta jnik (Undersecretary of State in štirje pomožni tajniki (Assistant Secretaries). Delokrog department a je razdeljen meti razno vo- ^kolonije L*rad za otočje amdeve" we> 0j,ieLke (divisional in urade Rouse-' (Bureau of Insular Affairs), ki j (bureaus). Tako imai
spada pod vojni department, u-pravlja take stvari. Niti nimamo v tej deželi department«, ki bi odgovarjal ministrstvu za bogočast-je, kajti ameriška vlada nima nič opravljati z »verskimi stvarmi. So-
mamo posebne
oddelke za zadeve Daljnega iztoka (Far Eastern Division), centralne in južne Amerike (Latin American Division), zapadne Evrope (Western European', bližnjega vzhoda (Near Eastern Di-
eijalna oskrba je stvar posauiez- J vision), — pod katero spadajo tu-nih držav, zato nimamo posamez- ,ij zadme Jugoslavije. — mehiški nistrski predsednik in zato dejan- j nega department« <za to. Delova- oddelek in oddelek za vzhod noski šef vlade, je v Združenih dr- nje federalne vlade na socijalneui evropske zadeve. Polesr tea i»ua-žavah izvršila ublast v rokah polju, kot pokazujeta Children's mo posebni oddelek za pa športe, predsednika za štiriletno dobo in Bureau in Woman's Bureau v De- pogodbe, vize in urad za prevode, on imenuje kot svoje pomočnike pa rt uient of Labor, se omejuje naJ Delovanje »»stalili deoartuien-člane svojega kabineta, ki odgti- preiskovanje socijalnih proble- tov opišemo v nadaljncm članku varjajo ministrom v evropskem mov in podučavauje javnega mue-zniLsIu. On jih imenuje in senat nja o takih vprašanjih, jih potrdi, on lahko vsakega po-J Člani kabineta so šefi svojih sameznega člana lahko odslovi, j departmentov in obenem osebni kadarkoli hoče. Kajti člani kuhi-; svetovalci predsednika. V sejah lieta oziroma "tajniki*' so njegovi kabineta, ki jim predseduje pred-
zaupniki. Ko nastopi nov predsednik, zlasti ako ta spada k stran ki. ki ni bila poprej v vladi, sj kabinet tudi spremeni.
PEKEL AMAZONKE
Dobi se v
groceri-jah
FLUSHING, MY
Kakor je razvidno iz lega. kar smo rekli, ni -mogoče govoriti v Ameriki o "ministrskih krizah", o katerih neprestano čujenio v Evropi. V evropski parlamentarni tlržavi je vlada ali ministrstvo odgovorilo palamentu in podaje svoje ostavke, čim parlament izrazi noža upnico. Ameriški kabinet iv Ameriki ne zastopa vedno večinsko stranko v kongresu. Tako imamo sedaj republikanskega predsednika s kabinetom testraii-
sednik. se nič ne odločuje po večinskem glasovanju. Predsednik ves vprašuje za njihovo mnenje, ali ni obvezan, tla se po njem ravna. Pravijo, tla je nekoč Lincoln, ko J so vsi člani kabineta v seji odklonili njegov predlog, odločil: "Sedem proti, eden za — sprejet«*".
Na razuiotrivanju nemškega ire-nerala Kundta. kam bi spravil v>aj ' milijon brezposelnih tlela ve«.- t pri jt* iii j > pomislil na prostrane pn»-store ib reki Amazonki) je <»d-!govoril im'Jiikan.ski list "Excelsior" med drugim sledeče: —
Pokrajina Amazon^e je brez končna in z orjaškimi gozdovi p«
Državni tajnik.
Secretary of State je glavni član predsednikovega kabineta in prvi v vrsti z.i nasledstvo jv pred-sedništvil. On .vodi po navodilu predsednika zunanje zadeve, kajti on je edini federalni uradnik, ki I je opolnomočeu pogovarjati .se >:
v
ke. d oči m vsaj ena zbornica kon- j zast«.pniki inozemsgili tlržav gresa je v rokah tlemokratične j.}l|ienu Združenih držav. On je na stranke. Taka situacija hi bila v j	diplomatieie službe, ki obse-
| Franciji ali na Angleškem nemo-| jr^ 7>> ]>oslaniko\ v inozemstvu.
namiljeno boriti pioti »ovružni naravi in proti številnim nevarnostim l ropičnega prag zda. Zveri teh prasniti so pa se nujnevurnejše ! zlo teli krajev. •!aguar isi puma s-> strah domačinov. Š - strašuejši p.i vampirji, tarantel-, pijavke, k >-
krita. Pravzaprav je to ena od zadnjih pokrajin .sveta, katerih >e še ni dotaknila člo/eška noga. Etlini ljudje, ki so doslej protlrli \ srce džungle in tam nekatere kraje o-plenili. tukozvam <'hiclcr >.-. Tt» >o čestokrut evropski [»ustolovci. katerim je justiea še dolžna težke kazni. Premn«»gt>kr:it .so to i v (Jn-vane pobegli kaznjenci, ki so v divjini čutili varne. Toda koliko volje in fizičii" m je treba, da zmaga človek strahotno podnebja
goča. Tam so člani kabineta ved- kHkor tudi konzularne službe, dn1'11 domačine. Zakonodajalce v pra-jla "Jdi«»va no tudi člani parlamentarne veči-,tllljj predstaivi ja vez med vlado šuuiah Ama <onke je sininkrc.'. Pri- J vrednosti....
bilice n m u š ice. In če - > pojavijo armade termitov pred temi masami. u« i iti se izprazni, pa tudi čh» ek •• umika na varno. Zakaj te o-irronnie mravlje bi -e vrirl » nanj in ira tekom ene ure d'» L«»-ti oglodali'. Končno prež iiepiv-iauo mrzlica na -svoje prebivalec. Kolonisti 1 i se pač morali u>tai.iti najprej v manj nevarnih [tokrajinah. nato p.t bi prodirali korak korakom miM*-vare. (V bi s.- jim »n- n i |.« ^r»i'ilo preiuairati naravo, bi I la njihova nagrada liepreeeid.
bi-
- m posameznimi V njegovi shrain-medna rotlnih pogodb. zakonov in uradnih arhivov. kakor tudiiveliki pečat Zdi1.
ne. V Združenih državah član ka- j Združenih drža bineta ne sme biti istočasno član j ({(-kavami 1'nije komnesa.	j „„ izvirniki
I'stava Ztlruženiii tlržav nima moški, ko se ptisurajo. .Naenkrat ! posebnih tloltu-b glede .sestave ka-j ko je že kazalo, da so v pogledu j bin<'ta ozir<,ma p^jedinih ministr-j (lržav Zaiti trn ljubezni pri koncu, da so izgubili st,'v *'lli "departmentov". kot jih 1 som \u .,„.r-a?om poverja eta Storila svoje. Inka j uazivljemo. Zave koma za predsednika na vsakem mnogo mlajšo žensko, ki' vlauiaMiJai Washingtona. je bila I«41 M|i v izvirniku kake pogodbe. Pot -1 pa 11 ga š. joči ogenj njihove j četvorieu« teh "departmentov": | „; liHti mneriŠkih .Iržaivljanov no-
I državni (Stated finančni ^Trea-j
seljenci in rokodelci po legaj o pr č -stokrat pijani in od kinina (fNlali-I jen i na .svojih "njivah" .sreili m >č-virij in ni* pulijo na žgočem son-L*u. od časa do ča.s-i pa opravljajo
UBOJ PRI KVARTANJU
svojim podpi-;kak [»osel .■.kupno /. ilomačini. (ior-lV
MiC llioel. tla so
11 p is ' je
proglasu | tatvine.
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" m čiU umo tU«
čluutr«, pač p« Tii SIotmmI ? vali okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
WOMUI	womMfw	m^mmmtmMi
srečajo razpiliij
ljubezni tako. da naenkrat začu-tij»> v sebi zopet čar mladosti. In kako bi ne bili zmožni in pripravljeni storili za tako žensko vse. tudi najtežji zločin .'
lies, v pretežni večini primerov s»> t:« leta pri moških trezna in nevarna doba .se konča komično. Včasih pa postane ;zadeva tragična in us«m1u tam. kjer se razvije v strastno ljubezen do zadnje ženske, ki zdrami v priletnem moškem -poželjivega, in vsil ji vetra ljubčka. Tako nam postane jasna zagonetka zločinov, ki jih store r>0. til) ali 70 let slad moški. Tu sevetbi) ne more biti govora o ljubezni v lepem pomenu besede. In če neha ženska- starca ljubiti, če prekine z njim stike, jo starec u-mori z obupno besnostjo pod vpli-vom b rezine ju e sebičnosti, navadno pa konča življenje tudi sebi. gotovo tudi zato. da bi jo imel samo zase do zadnjega trenutka, do smrti. Motiv zločina je torej v takih primerih pri starcih se-bičnost. ne pa ljubezen.
PHHHBHBHH		
liiiui;^	iiiiitmtiuui^	
pMMl	■■■■M	
z*
CENA ( ^ M
DR. KERNOVECA BERILA JE ZNIZANA
Angleško-slovensko oerilc
(ENGLISH SLOVENE KEAOfe*)
h>a« mm Nanette §m prt . ,.
KNJIGARNI 'GLAS MAROUA'
tU WMt lllh N M«v VaM Cltf
rzavni (State* «ury>. »vojni < War) in pravosodni (Justice >. Polagoma je bilo tlo-tlaiiih še š«>»t drugih "departmentov". Sedanji člani kabinetu navedeni po redu, kakor bi postali predsedniki Združenih tlržav v slučaju odstopa ali smrti predsednika in podpredsednika Združenih držav, -so: državni tajnik (Secretary of State), finančni tajnik (Secretary of Treasury), vojni tajnik (Secretary of Wan. generalni pravdnik < Attorney General), generalni poštar (Postmaster General), tajnik mornarice (Secretary of the Xavv). notranji tajnik (Secretary of the Interior). poljedelski tajr"' 'Secretary of Agriculture), trgovinski tajnik (Secretary of Commerce's in delovni tajnik (Secretary of
Labor).
Vsi člani kabineta dobivajo isto plačo: $15.000 na leto. Kakor rečeno. predsednik jih imenuje in senat odobri njihovo imenovanje. Le predsednik jih more odstraniti oziroma kongres vsletl obtožbe (impeachment).
V	izberi članov kabineta prevladujejo neke tradicije, ki v kolikor toliko so obvezne za vsakega novoizvoljenega- predsednika. Kna izmed teh tradicij je ta. da so vsi deli dežele zastopani v kabinetu. Mesto državnega tajnika se dostikrat nudi možu predsedniškega kalibra, kajti dost ikrat
. i je bilo to mesto stopnja k pretl-
.sedništvu. Jefferson. Madison. Monroe. J. Adams in Van Buren hili so vsi državni tajniki, predno so postali predsedniki, Lincoln je imenoval za svojega tlržav nega tajnilka Xwarda. »vojega »davnega tekmeca* v republikanski konvenciji leta 1XWI. Wilson je dal to mesto Brvanu. ki je bil poprej trikrat predsedniški kandidat. in Harding je imenoval Hughesa. predsedniškega kandidata republikanske stranke pred j .štiri leti. .	j
V	ameriškem kabinetu je mauj{ članov kot v tipičnem evropskem j kabinetu. Ni tunika- za prosveto, kajti šolstvo je zadeva ponamez- . ni h držav. Pač pa nahaja «e v de-j pa<rtmentu notranjih stvari tako-' z van i prosvetni urad (Bureau of j Education), ki ima le nalogo na-j birati informacije o prosvetnih j utvare h. ali nima nikake kontrole nad državnimi šolskimi sistemi.
Niti ni trikakega departments, ki bi odgavftrjsl ministrstvu sa

domačinu, ki je bii obtož Najprej	izhičajo. na*-
ga vržejo v močvirje, kamin prileti takoj milijardni roj komar-[ svojega nasprotnika zahode! z 110-j stjo njegov podpis.	j j('v- ki mu sesajo kri pri živem te-jžem v prsi. Miloš je bil prepeljan
Pod njim se nahaja držav, pod- h su. Kolonisti n,. morajo torej ne- v bolnico.
Xa pravoslaivni božični dan sla Kistanju kvartala šj»iro M.iži-brada in .Miloš Knndajič. 1't-i kvartanju je prišlo do prepira in prelepa, pri čemer je Mažibrada
Kakšnega mnenja
ste Vi?

-VSEBINA KOLEDARJA ZA 1933.
PESEM. — KOLEDARSKI DEL. — :;:>!> LET GUEtJiUf 1JANSKK-UA KOLEDARJA. (Nastanek in ves razvoj Koledarju . — "liKAt-T i F1" L OHIO". (V kakšni luči vidi F It AMC TltttHA državo, v kateri prebiva.) — PRVI. KI J K SKOČIL S PADALOM. (Nekaka padala so poznali že v 17. stoletju.) — AII1STIOK Uiti AND. (Pogreb .-Javnega francoskega državnika.) — Strupi v iro.-.piHlinjp.1 \ u. 'Par in-vodil gospodinjam.) — SPOMINI NA VERMONT, i M. Itt l'.MK op! s u je svoje doživljaje na "Zeleni gori".) — 1'SODA BIVŠIH. <1'sihIi carskega častnika poti boljševiki.) — DOtiODBA V ŽIBERŠAH. (Kako se je "zamaknila'' Korenovu Rezika.) — ZAOO.VETNA INDIJA (Dežela, katere zapadni sv«'t ne more pojmiti.) — SRAMEŽLJIV SNFBEO. (Ljubka povet o snubcu, ki je diKM-gcl .N\-oj ideal. — Dogodivščine SLOVENCA MED INDIJANCI IN ESKIMI. « Planinšek je izmed vseh Slovencev prodrl najdalje na Sever.) — CCDNE NESREČE. (Zanimivo poročilo zavarovalniške družbe.) — Spomini gi -zdarjevežene. (Pretresljiva zgodba matere, ki jo je napisal F. TitOHA.) — ZGODBA PEČLARJA. — (M. JiFPMK je izborim orisal pečlarja Mnharja). — PISKAČ. (Povest Lz sot It (h ne Rusinje.) — KAJ PRIČAJO ZVEZDE O ŽENSKAH. (Vsaka ženski lahko izve kaj zanimivega osebi.) — PRIZORI IZ BODOČE VOJNE. (Kdor prečita la opis. dobi vpogled v strahote bodoče vojne.) — VOIICNSTVO MED VOJNO. (Kakšnih sredstev se poslužujejo vohuni.) — TRKPANC5. (Življenje na dnu morja.) — FRANKLIN D. ROOSKVELT. <Živ^-Jjenjepili Ix>dočega predsednika Združenih držav.) — /A* SF CELA VRSTA Č LAX KO V, PESMI IX SLIK.
Ali ni to etivo vredno
SOc za Vas?
TA KNJIGA JE z« AMER. SLOVENCE NAJVEČJE VREDNOSTI
Naročite s,ovenic p^hing Co. se danes
216 West 18th Street
New York City
"O
ODA"
m«w yom, saturday, january 28, 1933
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.

Tri lepe sestre.
i rokah iz življenj J
Za Glas Naroda priredil I. FL


( \uda 1 jovu nje.)
—	Domov' Saj nimamo več doma. Hoseniuui hoče Beruhausen. kjer mu o bili rojeni in kjer ■vino preživeli .svojo mladost, prodati — pri prihodnji priložnosti, samo da mene kaznuje. In če ga pu.stim, (»izeLa. še isti dan bo celo mcMo izvedelo, kakšen poštenjak je bil na« oče. — In ^ čim naj potem živim ? Molčati moram in trpeti- ako hočem svoji družini prihraniti sramoto!
Nato pa je morala m ulit i. kako nekdo čaka na njo. kako je vide-1 .svojo srečo *amo v njej. Toda to misel je naglo zavrgla. Ne. t&ko globoko ue ni mogla ponižati!
—	Vidiš, (»izela. t o je tedaj .sen moje življenjske sreče! — Toda poslušaj dalje. Jaz. ki sem tako želela živeti v izobilju — sem levnejaa kot ti. Mojo hranilno vlogo je že davno preklical. 1'tna-aa.no skop je proti meni. Zdi .se mi. da se boji. da bi mu pobegnila. In železnica ne proda voznega listka na upanje. Tako je gotov, da '.stanem. Vsi trgovci pošljejo »vsak mesto svoje račune, katere plača sam. Kot gospa komereijalnega svetnika imam povsod zaupanje. Toda niti vinarja denarja. V.se račune pregleda natančno. Ali i»e spominjaš, ko so mA-rii za njen rojstni dan dala nekaj perila 1 Divjal je. ko je dobil račun za to. Rekel je. da ni zato tukaj, da bi za mojo sorodnike skrbel. Kako som so čutila |>onižano — najrajši bi bila vse zahtevala nazaj. — I>a bi uiunti in tebi pri nas ponudila stanovanje, je izkljin'-eno. Kratko bi rekel "ne"! Mrzel in pretkau je v .»tvojem maščevanju kot kak Kitajec — ja>z pa moram IrpHi! — Tako. (»izela. zdaj veš. Tako majhno, tako ponižano se čutim pred teboj — jaz. ki sem si v svoji odločnosti hotela list valiti življenje po svoji volji in svojem okusu. Dolgo sem omahovala in iz napačnega ponosa molčala, toda moglo Iji .>»e zgoditi kdaj —
ti ti bi jstala pred veliko uganko. Saj eden m«»ra biti. ki ve za re*-	"
nieo in mi mora dati prav iu me opravičiti. Muta-sti in odsotni ni-i 32 - letni kanadski razUkovalee luajo nikdar prav. Za mene je še samo ena pot —	Napoleon VerviHe se je vrnil pred
Z izgubljenim popedom strmi Dora pred se ter se z roko upre j kratkim s svoiim prijateljem. 21-ob mizo. «Xepopi>eii nasmeh o^ijme njeno u>tuiee.	letnim Aleksmi Austinoiii z viso-
(iizela je razumela. Z glasnim krikom prime sestro za roko in kega ameriškega severa t j z Alel-jo pritisne k sebi. '	i illeskega otoka, kamor se jo bil
No. Dorr, no teg* ne sineš' — zakliče vsa razburjena, — jodpravil v poletju lanskega leta.
bi morala stati druga, po kateri je hrepenel iz vsemi žilicami svojega srtv>.
In zopet jo je videl.— v svoji hiši!
Viviane se je odpeljala in jo je povabila na izprehod. ki pa se je končal pred vrati lepe vile mhidega para. Toda Viviane je morala porabiti vso svojo zgovornost, da je Gizelo pregovorila, da ostane še <za eno uro pri njej. S tresočimi koleni stopi Gizela v hišo ljubljenega moža. Ko bi Viviane slutila, kaj je storila — gotovo je ne bi bila silila, da gre ž njo!
Zelo ponosno vodi mlada gospa Gizelo okrog, pokaže ji vse so-bt, ki so bile zelo okusno opremljene. Ako pa je Gizela izrazila svoje občudovanje, se je Viviane vedno branila.
—	O, saj je vse tako priprosto — preveč priprosto! Toda žena drugih častnikov ne smem prekositi.
—	Ali še niste občutili, da imate vsled tega pr'jxzno družbo.'
Viviane nekaj časa premišljuje.
—	Vedno so zelo prijavi z menoj. Ali je to morebiti iz tega razloga ?
—	Prav gotovo, draga- baronica! Pri mladih ženah vsi pričakujejo več priprostosti in ponižnosti in ako ste taka, vas bodo tuli radi imeli. Splošno pa tudi vedo. da je Viviane Stork zelo bogata.
—	Toda moj Ernest se tega noče prav nič poslužiti. Ali ni res občudovanja vreden.' Samo njegovi konji! Zelo ponosen je na to. da ima najlepšega konja pri polku — papanovo poročno darilo. — Viviane vzdihne. — O, včasih težko izhajam z Ernestom. Vedno zahteva. da se mu moram pokoriti. Svojih misli skoro ne smem več imeti.
—	Ali vam je to težko? Ako človek ljubi —
—	Ljubim ga. to je re*; toda večkrat si mislim, da me on ne ljubi. Tako različna sva. Je vendar-le malo drugače, kot si človek prej misli.
Iskreno prime Gizela Viviane za roko.
m
(Dalje prihodnjič).
VAŽNO ZA T NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pG leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosinuf, da skušate naročeno pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali jp pa plačajte našemu zastopniku r Vašem kraju ;ili pa kateremu izmed zastopnikov, ko jih imeni so tiskana z debelimi črkami. ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naselji nih.
CALIFORNIA:
Sati Francisvo. Jacob Laushin
rOLORAIK):
1'uehlo. Peter CuHg, A. Saftič Walsenburg. M. J. Bayuk
DEŽELA BELIH ESKIMOV
Že sama misel na to jo greh!
S trudno kretnjo *in«»e Dora glavo.
Ne boj .se, Gilrela! Za kaj takega sem prebojazljiva. — Obe toki stegne proti .se.stri. — Poglej, moje zapestje, Gizela. Ali ni rdeče in polno ran.' Ne.' Ali res ničesar ne vidiš.' (>. in mislila sem. da mora vsakdo videti, kako me verige teže in stiskajo.
ti izela pozabi na svojo lastno bolest. Zdaj ji je mnogo jasnega v tako čednem obna^uuju sestre. Samo nekaj ne.
In kaj je nted teboj in Haraldom Florstedtom /
Nič. (»izela raznn, kar je »v tvoji domišljiji. Zanj mi ni mar!
Toda siika ! Tako te more naslikati samo oni. ki to pozna in te ljubi!
Dora se zgane.
<>, kaj vse misliš! To je velika njegova predrznost! — odvrne hladno.
Sedemnajsto poglavje.
Ko se obe sestri bližate promenadni ulici, srečate liaronico Viviane Hibra v avtomobilu, katerega je sama ponasno in elegantno vodila. Takoj ustavi in pozdravi obe dami. Radovedno gleda inla-la g«mp» črno oblečeni postavi, ki sta bili v svoji vitkosti kar naj-
rlegantnejši.
—	Slišala sem grofica (iizela. da nameravate v kratkem zapustili m<-sto in se preseliti na Ilemhauson.
—	Prvo da — drugo ne!
—	Zakaj ne?
•lasno ji Gizela pogleda v oči.
—	Nastopile so razmere, ivsled če*»ar mi to ni mogoče. Anina porok:i pa naualie žalovanju ni preložena.
—	Kaj pa boste naredili, grofica Gizela? — Viviane je pri tem vprašanju videla znani za niče valil i Dorin izraz. Naglo pristavi: — Moja vprašanja so najbrže preradovedna. toda pri meni je samo veliko aanimanje za vas —
Gotovo, draga baroniea. o tem som prepričana. Saj kaj drugega tudi nisem mislila. Kaj bom napravila, še sama ne vem. Na vsak način pa si bom poiskala širši delokrog.
—	Omožiti se morate, grofica. Toliko jih je. ki vu.> imajo radi in \as občudujejo, tta pr. Mr. Fox. — Saj ste ga pred kratkim spoznali. — pravi Viviane živahno.
< i izela .se zasmeje Zopet jo bila stara Viviane.
Občudovati iu poročiti se. je dvoje. Na v.sak mučiti pa svoj,?
wh1 vUnosti še ne maram žrtvovati.
—	Dokler pravi ne pride!
—	Oa. dokler ne pride pravil — pravi (»izela žalostno.
—	I>raj-i grofica, že d«»Igo imam nekaj na srcu. Ali vas ne bi *mela enkrat obiskati? — vpraša. Viviane. — Ne morem pozabiti Jepih dni, katere sem preživela v vaši hiši. Alt se vam zdi. da sem vsiljiv«, ako pridem?
- Prisrčno mi boMe dobrodošli. — odgovori Gizela ljube/njivo. Samo svojega obiska ne odlagajte predolgo, drugače pri nas no bo nič prijetno. Zdaj moramo misliti, da pospravimo svoje stvari. ker bo hiša prodana.
—	Prodana? Vaša lepa vila?
—	Za mamin jo prevelika, ker so bo Ana niožLla in tudi jaz ne bom dolgo ostala.
Viviane .si je mislila svoje in se takoj odpelje domov, kajti ko-luaj je eakala. da prinese to novico svojemu možu.
Priliznjeno se nasloni nanj.
—	Ali imaš kaj proti temu. ako enkrat obišeem Bernhausenove in povabim k nam Gizelo? Tako so mi smili! Mislim, da je ta družina zelo obubožala. Gizela mi je rekla, da si bo poiskala širši delo krog.
Nehote /iti Ernest zgnne. Tla»ko daleč je torej prišlo, da je bilo ljubljeno, ponosno dekle prisiljeno, pri tujih ljudeh Iskati poniže-velno odvisnost ?
Se tesnejše se pri vije Viviane k možu.
—	Kovica! Svetovala »em ji, da sc rajši omoži. Mr. Fox bi jo taito rad. Pri njem bi imela bolj«e. kot pa imam jaz pri tebi, ker iinaft tako malo časa oa mene — vedno tvoja neumna služba!
—	Ti hi otrok. Vivi! Že kar naveličati sem se preobračevati tvoja misli. Potem pa bi morala ti sama poročiti Mr. Foxa. Dobro veš. da noben častnik ne more živeti po hudomušnosti svoje žene in tudi ne sme!
Njegov« re-sne besede so povzročile pri njej cel potok solz.
—	Ti me več ne ljubiš!
To »o bile njene večne tožbe in s tem ga je spravite v obup. To £t£guje, ^domuino, neizkušeno dekle je stalo na mestu, kjer

j Otok je 1. 1913. kot zadnji beloko-žee obiskal Vihjalmur Stefan>son.
Verville in njegov spremljevalec sta od plula z madinirn motornim škunerjem. v katerega sta naložila prd.imit. šotore, sani. IS psor.- itd., proti Dankslandu. Na tej jK>ti .sta odkrila 5 otokov, ki jih ni na nobenem zemljevidu. — Tik pred Bankslandom jima je K dovje razbilo motorko, vendar sta utegnila rešiti vse. kar sta ime' i na njej. Do oktobra sta potem taborila na liankslandu. kjer sta preživela kratko arktično poletje. A navzlic temu da leži <*tok Bank 4-land ž' meti 70. in 7."». vzporedni koui. v tem kratkem poletju zemlja ozeleni in majhne skromno cvetke pokukajo iz tal. N'a otoku je ]>olno volkov in i>otovalea sta -v iih morala zelo čuvati. Xekoe j" volčji par napadel taborišče b:iš v trenutku, ko sta bila zaposlena z nujnim delom. Skoraj v zadnjem hipu je Verville zapazil obe zverini in je p .grabil za puško. V oddaljenosti šestih korakov mu je usjK'lo, da ju je ustrelil, drugače bi postala z Austinom gotov« žrtev obeh v. eri.
NAKLADE EVROPSKIH ČASOPISOV
rmmrnnr*
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
(PRANK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA' POTOVANJE
WnmiiHiiUiii-sj i i i i « emiiHTi i !"i;i



SHIPPING NEWS
INDIANA:
Iudianai>olis. I^oui.*
1 »a ničli
ILLINOIS: Aurora, Mary iiutebar Chicago. J- Bevčič, J. Lukauicli Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero in Illinois >
Juliet. Mary Iianilneli. Joseph Hro-vat
La Salte. J. Spelich Mascuutali. Frank August in North C\iicaK". Jože Zeleni*
V oktobru, ko je morje zaled** nelo. sta se odpravila s sanmi proti Melvillskemu ot >ku. kar je arktično zimo nezaslišano drzno po-
t Vsili k jo sedma velesila na sve- KANSAS: tu in ima dostop v vse družabne tilrard. Amies Močnik kroge, vendar je š;roka jai. nost | Kansas city. Frank Žagar precej slab» poučena o bistveni?i j adevah te velesile, n. pr. že glede i naklade, v kateri Ne morda na j jas- s neej izraža vpliv in ugled, ki ga ima kakšen list. Seveda pa je jasno. da tudi številka naklade no pove še vsega, ker jo odvisno zelo od štet ila in eivilt*.aciVke stopnje kakšnega l judstva, od njegovih po litičnih. gospodarskih in socialnih razmer, od značaja lista same«:?, (n. pr. od tega ,da-li jo jutranjik ali veečrnik, dnevnik ali tednik, gospodarski ali politični, zabavni ali organizacijski list) in od vsakovrstnih drugih momentov. Vseh številk 7a naklade posameznih listov tudi ni mogoče dobiti, ker ii»i mnogi listi sami iz raznih vzrokov nočejo navajati. Glavne podatke pa določimo iz specialnih ča^niškil: kat a logov, ki uhajajo r/sako leto.
Po zadnjih podatkih imajo v Evropi ta čas največje naklade posamezni angleški, francoski, nemški in ruski list i. Med vsemi pred-njači menda londonski 14 Daily Mail", ki se ponaša z dnevno naklado 2 milijomr,- izvodov, delavski 1st "Daily Herald" pa je v zadnjem času dosegel nad 1 milijon izvodov.
Med francoskimi listi prednja"! 4*Le Journal" z milijonov izvodov. "Matin" ima |k>i mili »ona. "Le Temps"' pa 173,009 \n cdov na klade.
čila ju je žeja. ki st!i se je branila na čuden način, kakor sta videla pri Eskimih na liankslandu. Ker M' nista mogla brili, jima je rasla dolga brada in v brado se je lovil njiju dih ter ledenel. Ta Ktrjeni dih *ta talila iu dobila po njem dobro pitno vodo.
Na Melvilleskem otoku sta odkrila na i prvo pižmarje. potem o-stavljeno naselbino in končno ljudi same. To s-> bili Eskimi, in sicer zelo nenavadne vrste. ImeLi so belo polt. Verville domnuva. da so kakor del Eskimov z I.ankslanda (MJtomci članov Franklinove eks-
jiedieije. ki je 1. 1847. izginila v teli krajih. Iieli Eskimi govorijo posebno narečje, vendar pozna Verville tri eskimske jezike in se ;e mogel z njimi sporazumeti. Pravili ko mu, da ko na raznih krajih našli lobanje belih mož.
Xa povratku proti liankslandi: je oba j>otovalca zajel strašen snežni vihar. Vladala je polna arktična noč, živila so jima zmanjkala tako da sta se mogla hraniti le z ostanki in s slučajnim lovskim iti ribrškim plenom. Vervielleu so zmrznili trije prsti na nogi in ker je bila nevarnont, da izgubi vsa nogo, -si je zmrznjene prste odrezal z ostrim nožem. Ta pogumna operacija mu je rešila življenj?, kakor pravijo zdravniki v njegovem rojstnem mestu, kjer leži Verville ta čas še v bolnišnici.
MARYLAND:
S t ever, 4. t'erne i za IVnna..
\V. Va. in Mil. >
MICHIGAN:
Detroit. Fnuik Stular
MINNESOTA:
Chisfaolm. Frank <><»uže Ely. Jos. J. I'eshel, Fr. Sckula Eveleth, LuuU liouže <Jill»ert. Louis Vessel Ilihliintf. John IVvše Virginia. Frank Hrvatich
MONTANA:
itoundup. M. M. 1'anian Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha. I*. Uroderick
NEW YORK: (Jowanda. Karl Stniislia Little Falls. Frank Masle
OHIO:
Itarlienon. Joe lliti Cleveland. Anton BoU'k, ('has. Kmr-linger, Jacuh Resni k. John Slapnik Kuclid. F. Ilajt Olrad. Anton Naeu>le Lorain. I^iuis Ralant Warren, Mrs. F. ICachar
ORECSON:
Oregon City. On-.. J. Kohlar
Največjo naklado ima v Nemčiji čet je. Led se je dvigal pod sanmi j ča.^>pi.s "IWIuier Ilustrierte TAv\ in grmel, dnevi so trajali 'komaj tung" z 1.^)0.000 iz votlo v. imel pa nekoliko ur in so bili m ročni, ven-1 jih ta ILst še pml nekoliko meso-dar sta srečno prišla do otoka. Mu-|sj o milijona. Dnevnik "Morgen-
p«ist" šteje pol milijona izvod-*.'. "Gruene Pe^-t" «>2."».0()0. "Berlin er Tageblatt" 220.000 (ob nedeljah^. mnogi provincialni dnevniki itaiajo čez 100.000 izvmlov, tak-znameniti in v]>rmni list, kakor j-11 Vr»ssische Zehung". pa recimo •e G0.000. Naklada r>00.t)00 do 800 tisoč L', vodo v za razne tednike i:i; mesečnike, zlasti gospodinjske ni \ Nemčiji nič nenavadnega.
Z ogromnimi številkami se ponašajo tudi ruski ILst i. kjer so naklade pol milijona izvodov, kakor pri moskovski "Pravdi", povsem običajen.
Zelo visoke naklade, zlasti «V ti očem o primerjati s stanjem prt, veliko večjih narodih, imajo razni češkoslovaški listi. "Narodni Po* litika" izhaja ob delavnikih v 135.000 izvod >v. 44Narodni Listv" v 36,000, "Crake Slovo" v 25,000, "Pravo Lidu" v 32,000, "Rude Pravo" v 24.000 izvodih. Tu griža izdaje ob delavnikih in zjutra.i Večerne izdaje pa dosežejo neprimerno -večje naklade. Praški ženski list " Ilvezda" ima 327,500 izvodov, "List Pani a olivek" 100,000. "Pražanka" 65,000 izvodov naklade.
Zelo dobro je razvito časnikarstvo v Avstriji, kjer velja naklada 220,000 pri dnevniku "Kronenzei-tung" za največjo: "Arbeiter Zeitung" šteje prek-> 100,000 iavo-dov. "Neue^ Freie Prease" 70,000 Xa Madžarskem ima
PENNSYLVANIA :
Aiuhridge, Frank Jak.še ISesstHner. Mary Hrilmr BrouKht«Hi. Anton Ijiavcc Cwueuuiugh. J. Brezuvec Farrel, Jerry < >k<»ni Forest City. .Math Kamin tireeuslmrg. Frank N<-vuk Johnstown, John l'oluntz K ray n. Ant. Tauželj Luzerne, Frank Itallocli Manor. Fr. Deuishar Meadow l^inds, J. Koprivšek Midway. John Žust Moon Run. Frank IVxlmilsek l'ittshurgh in vso okolico, Vincent Arfa
Pittsburgh. J. I'ojracar
Presto. F. 1». I»enishar
KeadUK. J* l*ewlire St eel t on. A. lire««
I'nlty Sta. iu okolico. J. Skerlj, Fr. Schifrer
West Newton, Joseph J o van
31. januarja:
Europa v Bremen 1. februarja:
Albert Ballin v Cherbourg
3.	februarja: Aquitania v Cherbourg
4.	februarja:
Conte dl Savola v Genoa 8. februarja:
Leviathan v Cherbourg Hamburg v Cherbourg 10 februarja: Paris v Havre
15.	februarja: Berf-tigaria v Cherbourg
16.	februarja: Deutschland v Cherbourg
17.	februarja: Eurrpa v ISremen
18.	februarja:
Cham plain v Havre Rex v Genoa 22. februarja:
I?rem»n v Hremen 25. februar la:
C«nte «li Snvola v Genoa Majestic v Cherboio-g
I.	marca:
Aquitaniu v Cherbourg ITfSMlt-nt i:<H»si-vtlt v Havre Alb«-rt Ualliti v llumburg
4. marca:
1'aris v Havre Satnrnia v Trst Veentlam v Boulogne
8.	marca:
Leviathan Hajnliurg
9.	marca: L>r»-st!eii v
10.	marca: Olympic v Cherbouiff
II.	marca: Chaiup'ain v Havre I teat v Ueona
14.	marca: Urenn-ii v Bremen
15.	marca: D» utst hland v Hamburg
17.	marca: AquitUnia v Cherbourg
18.	marca: l-ifajette V Havre Colli«- ill Suvoia. v Gi-noii
22. marca:
Euri'pa v Bremen Manhattan v Havre New York v Hamburg
24.	marca: Paris v Havre Majestic v Cherbourg
25.	marca: Augustus v Genoa
29.	marca: Albert llallin v Hamburg
30.	marca: Bremen v Bremen
31.	marca:
Olympic v Cherbourg 1. aprila:
Ilex v Genoa Champlain v Havre Volendam v Boulogne 5. aprila:
Aquitania v Cherbourg Hamburg v Hamburg 7. aprila:
Kuropu v Bremen
8. aprila:
IN- de France v Havre Conte di Savuia v Genoa 12. apnla:
Deutschland v Hamburg
14.aprila:
St:j.tt-nilam v Boulogne Satnrnia v Trst
15.	aprila: Paris v Havre Bremen v Bremen
18.	aprila:
Majestic v Cherbourg
19.	apnla: Manhattan v Havre New York v Hamburg
21.	aprila:
Olympic v Cherbouarg Mauritania v Cherbourg
22.	aprila: Champlain v Havre Roma v Genua
25.	aprila:
L'viathan v Cherbouig Kuropa. v Bremen
26.	aprila:
I:«-r«-nn-iria v Cherbourg Albert Ratlin v Hamburg Veendam v Boulogne
29. aprila:
lie <te France v H*ivre Augustus v Genoa
v Cherbouig v Hamburg
Bremen
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre
Na Hitrem Ekspresnem ParmtCi
PARIS
V>. FEBRVARJA i. Marca — Ji. Marca
champ^TN
IS. Februarja — II. Marca
LAFAYETTE
18. Marca
NIZKE CENE DO VSEH DELOV J L G OSLA VI JE
Za po.'ianila in petne usie vpra-tajte nase paob'aš£«ne agente
SreacK Jlna
19 STATE STREET. NEW YORK
7 DNI DO SLOVENIJE
\klju("iu> železniško vožnjo PREKO SOM NE JI/NE PRtMiM
Velik i, razkošna, ngromna parnih i
CcnZi
SATO IIA
4. februarja — 25. ftl.'uaria
18. februarja — 11. marca
Ko se izkrcite v Genov . vas moderni
efcspresni vlak- cclpelje^o v domovino. Pot
dne do jugoslovanske meje in direkti e zveze z Dalmac Jo.
Za pojasnila vprašajte kateregakoli im>-bl iVec«-g:i aRenla ali
ITALIAN LINE
1 STATE STREET. NEW YORK CITY
Telephone: ROwling Green (>•>
V JUGOSLAVIJO
Moderna udobnost in neprekosljiva postrežba v vseh razredih...Tedenska odplutja iz Mew Yorka..-Pr.pravne in hitre železniške zveze iz Hamburga.
ZMERNE
Pojasnila vam da vsak lokaln> agent aii
HAMBURG-AMERICAN LINE
39 BROADWAY, NEW YORK
WISCONSIN Milwaukee. Koren
Sheboygan. Leo Msjran naselbine»
West Ailis, Frank Skok
Joseph Tratnik in JiK'
(in (lni^e
WYOMINO:
Roek Springs. L<ouis Tauchar IHamondville. Joe Rolich
Vsak zastopnik izda potrdilo za svo-to, katero |e prejel. Zastopnike rojakom toplo pri poročamo.
V PRAV A "GLAS NARODA"
laj" 130,000 Uvodov dnevne naklade, "Az Est" 110.000.
Xa Španskem ima bareeloiusk.i 4' Avantguardia" 130,000 irvodov, madridski "ABC" 124,000, "La Voz" 120,000.
Pri Švedih vodi stosholm?>ki — "Tvdningen" s 116,000 izvodi, v Švici pa "Zuericher TageKan'.eig-t»r" s* 86,000 izvodi. "Neue Zuericher Zeitung" pa izhaja a* 46,000 Pesti Ilir-1 izvodih.
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. ?.8th Street New York, N. Y.
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
J
r.fo-
i