Liubliana, sreda 1. februarja 19M IJpramiStvo ujubijana, tUiaiijeva 6 — relefon št. 3122 3123, 3124, 3125 »126 Inseratn) oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul - Tei 3492 ln 2492. podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon St 2455 Podružnica Celle K oc enova ulica 2. - Telefon št 190 Računi ori pošt ftek zavodih: Ljubljana St 11.842. Praga Oslo 78 1R0 Wien 4t 105 241 Nemčija in Poljska Dne 26. januarja je minilo pet let, odkar je bil sklenjen prijateljski pakt med Poljsko in Nemčijo, pakt, ki je odložil za obe državi vsa sporna vprašanja za deset let ter uvedel med njima razmerje prijateljstva in nenapa-danja. Prva petletnica nemško-poljske-ga pakta pomeni vsekakor že majhen jubilej. Ni tedaj čudno, da se je prav za to obletnico podal v Varšavo nemški zunanji minister Ribbentrop in tako dal obletnici tudi na zunaj še večji poudarek. Mnogi komentarji so bili celo mnenja, da so se zadeve, o katerih je razpravljal Ribbentrop v Varšavi, že dodobra prediskutirale poprej v Berehtesgadenu in Monakovu, ko seje tamkaj mudil poljski zunanji minister Beck, tako da je imel nemški poset na Poljskem le še pomen formalnosti ter utrditve zunanjega vtisa. Vendar ie resnica, da je sedanje razmerje med Poljsko in Nemčijo take prirode. da je manj važna petletnica pakta kakor ureditev sedanjih odnošajev med obema državama. Zakaj svet je danes priča, kako se stari pakti razveljavljajo, kako prehajajo v pozabo, dasi niso preklicani, in kako se njihove določbe ne izpolnjujejo, dasi so formalno še vedno v veljavi. Dejanski razvoj je močnejši od pisanih določb. s katerimi so ga diplomati in državniki skušali zajeti v struge svojih že1 j a in načrtov. Zlasti danes, ko se toliko starega podira in se postavljajo na njegovo mesto nov svet, nove sile. nova prizadevanja. Ni bila tedaj petletnica poljsko-nemškega pakta, kakor je pomembna, tisto, kar je vzbujalo, tako pozornost. Saj se je pokazalo ob priliki razburljivih dogodkov, ki jih je sprožila češkoslovaška katastrofa, da so se klùib paktu pojavili neki znaki, ki so vzbudil* vznemirjenje med Berlinom in Varšavo. Tudi v obeh prizadetih prestolnicah teh znakov niso prikrivali, dasi so na obeh straneh ohranili mirno zadržanost. Prav radi tega ie vzbudilo največjo pozornost, ko se •e minister Berk ob svojem povratku francoske riviere ustavil v Berchtes-denu ter je brž nato prišel Ribben->pov poset v Varšavi Vtis, da se je ob teh dveh prilikah utrdila politika dobrih odnošajev med obema sosedoma in da so s tem likvidirani ali vsaj potisnjeni na stran kočljivi problemi, ki jih je tako rekoč nehote postavil na dnevni red pretres češkoslovaške katastrofe. je ime] za mednarodno politično javnost mnogo večji značaj, kakor petletnica prijateljskega pakta sama po sebi. Uradno je bilo jako malo objavljenega o najnovejših poljsko-nemških razgovorih v Berehtesgadenu, Monakovu in Varšavi. Kar se je po drugih poteh coznalo o njih, se ujema z oficioznimi zagotovili, da je poljsko-nemško razmerje zopet v povsem normalnem stanju in celo še utrjeno. Tudi Hitler je to potrdil v svojem predvčerajšnjem govoru v nemškem parlamentu. Med prvimi v seriji problemov, ki zanimajo obe državi in so ponovno kljub vsemu zadržavanju povzročali razna nesoglasja, je vprašanje narodnih manjšin, nemške na Poljskem in poljske na Nemškem. Pritožbe s tega področja niso hotele potihniti skozi vseh pet let. toda pakt nenapadanja je povzročil, da so se obravnavale bolj v provincialnem časopisju, kar je pomenilo, da jih je politično vodstvo potisnilo na stranske tire. Znova so oživele, ko so Poljaki urejevali novo pridobljeno tješinsko Šlezijo ter od tamkaj izganjali razen čeških rojakov tudi Nemce, kar je vzbujalo v tretjem raj-hu veliko nejevoljo. Za obravnavanje pritožb glede manjšin imata sosedi posebno pogodbo iz leta 1937., ki pa nekako še ni začela kazati svojega realnega učinkovanja. Ako so sedaj ob priliki Ribbentropovega obiska obnovili z obeh strani svojo voljo, da se bodo ravnali po določbah tega dogovora, se je s tem zadeva vrnila na svojo normalno osnovo, s katere se formalno sploh ni oddaljila. V zvezi z novim stanjem na Češkoslovaškem je bilo treba urediti tudi nekatera gospodarska vprašanja, saj je :imel znr.ten del sudetskih krajev, ki so sedaj vključeni v Nemčijo, tesne gospodarske zveze s tješinskim ozemljem, kjer so zlasti prišli v poljsko oblast veliki premogovniki. Z nemške strani so se dalje že ponovno najavili razgovori, ki naj bi uredili prost prehod za Nemce skozi poljsko Pomorje ali, kakor pravijo Nemci, skozi »poljski koridor«. Ne le z železnicami, tudi z avtomobilskimi cestami naj bi bila Vzhodna Prusija neposredno zvezana z ostalo Nemčijo. Toda o priliki zadnjih razgovorov ni bilo o teh projektih ničesar slišati m zelo je verjetno, da so jih sploh odstavili z dnevnega reda. v # Posebno poglavje tvori položaj Crdan-ska Tamkaj čaka še ureditve problem odnošajev do Društva narodov, ki je vrhovni garant sedanjega stanja svobodnega mesta. Z nemške strani se je ze dalje časa napovedoval poskus, da se CHAMBERLAIN O SVOJIH RAZGOVORIH Z MUSSOLINIJEM Poročilo na seji spodnje zbornice — Pogajanja med Italijo in Francijo bodo mogoča šele po koncu španske vojne — Med Anglijo in Nemčijo so zaenkrat možna le gospodarska pogajanja London, 31. jan. w. Danes se je po daljšem odmoru zopet sestala angleška spodnja zbornica k novemu zasedanju, ki bo najbrže zadnje zasedanje te zbornice, ker se vedno bolj zgoščujejo vesti, da bo Chamberlain spomladi ali najkasneje jeseni razpisal nove volitve. Za današnjo sejo je vladalo tem večje zanimanje, ker je bil napovedan ekspoze ministrskega predsednika Chamberlaina, v katerem naj bi pojasnil svoje razgovore z Mussolinijem in odgovoril tudi na snočnja izvajanja nemškega kancelarja Hitlerja. Chamberlain je res takoj po otvoritvi seje povzel besedo, ter je najprej odgovarjal na nekatera vprašanja poslancev. V zvezi s tem se je dotaknil tudi snočnjega govora kancelarja Hitlerja ter med drugim izjavil: Pozdravljam zlasti izjavo nemškega kancelarja, da tudi on želi, da bi med našima dvema narodoma zavladalo medsebojno zaupanje in da bi prišlo do čim tesnejšega sodelovanja. Naj pri tej priliki odvrnem z enakimi čustvi, ki jih v vsem obsegu goji ne samo vlada, marveč tudi vse prebivalstvo te države. Radujem se, ker lahko ugotovim, da so se nedavno že vršili razgovori o raznih industrijsko - trgovinskih zadevah med zastopniki industrije obeh držav, na druga pogajanja pa za enkrat žal še ni misliti. Nato je Chamberlain pojasnil rimske razgovore z Mussolinijem in grofom Cianom in zatrdil, da so potekali v popolni odkritosrčnosti Cetudie ne morem reči, je izjavil med drugim da bi bili v polnem obsegu dosegli sporazum, so ti razgovori vendarle dosegli svoj namen, ker je dobil vsak udeleženec jasno sliko o stališču nasprotnika. Ni bilo formalne konference in formalnih pogajanj. Mussolini je v prvi vrsti pojasnil, da vodi Italija mirovno politiko in da bo v potrebi z veseljem zastavil ves svoj vpliv za ohranitev miru. Prav tako pa je podčrtal, da je os Rim -Berlin važen činitelj italijanske zunanje politike. Z angleške strani sta bila italijanska državnika opozorjena, da je tesno sodelovanje Anglije s Francijo temelj angleške politike. Kar se tiče Sredozemskega morja, je Mussolini izrazil svoje zadovoljstvo nad italijansko-angleškim sporazumom in s poudarkom naglasil, da hoče Italija lojalno izvrševati vse prevzete obveznosti. Sporazumeli smo se, da se bomo o morebiti potrebni korekturi mej med italijansko vzhodno Afriko. Sudanom in ostalimi angleškimi kolonijami pogajali. Kar se tiče Sudana, bo k pogajanjem pritegnjena tudi egiptska vlada Na angleški strani nismo prikrivali svojega obžalovanja zaradi poslabšanja odnošajev med Italijo in Francijo, iz razgovorov pa je postalo jasno, da je velika ovira med Francijo in Italijo španski problem in da dokler španska vojna ne bo končana, ni računati, da bi pogajanja med Italijo In Francijo rodila uspeh. Istočasno pa je Mu solini s poudarkom izjavil, da Italija ne bo zahtevala ničesar od Španije, čim bo španski konflikt likvidiran. V nadaljnjih razgovorih je tudi italijanski zunanji minister grof Ciano ponovil zagotovilo, da Italija nima v Španiji nikakih teritorialnih za- Naval beguncev v Francijo Skupna Srancosko-angleška akcija v obeh španskih tator ih za omiljen j e bede beguncev — Francoska nota Angliji London, 31. jan. w. Francoska vlada je po svojem poslaniku dostavila danes angleški vladi obširno noto. v kateri podrobno op suje naval beguncev iz Španije na francosko ozemlje. Francoska nota je slična klicu na pomoč, ker so dogodki na tran-cosko-španski meji francoske oblasti presenetili. Krajevne oblasti ne morejo več obvladati od ure do ure naraščajočega navala beguncev, tako da so zavladale že naravnost kaotične razmere. Francoski notranji minister in minister za socialno skrbstvo organizirata pomožno akcijo, ker je položaj tak, da grozi izbruh ep.demij. Francoska vlada predlaga v svoji noti, naj bi se begunci spravili v nevtralni pas na španskem ozemlju ob francoski meji. Ta pas naj bi obsegal ozemlje severno od Ge-rone pa do francoske meje. Razen tega prosi francoska vlada, naj bi Anglija prevzela tuJi odgovarjajoči del finančnih bremen za zelo visoke stroške za preskrbo beguncev. Angleška vlada je takoj izjavila svojo pripravljenost za sodelovanje in je že dala vsa potrebna navodila svojim diplomatskim zastopnikom, naj takoj skupno z ostalimi diplomatskimi predstavniki posredujejo v obeh španskih taborih, da bi se čim prej rešilo vprašanje beguncev. Francoski ukrepi ob meji Perpignan, 31. jan. AA. Dopoldne sta prispela v Perpignan notranji minister Albert Sarraut in minister za zdravstvo Riccard s svojim spremstvom. Po krajšem odmoru v prefekturi, sta ministra odpotovala v Boulou, kjer sta obiskala zavetišče beguncev. Zvečer sta imela francoska ministra v Perpignanu konferenco, na kateri sta razpravljala o ukrepih, ki jih je treba podvzeti za preskrbo beguncev. Zboljšanje sanitetne službe bo prvi rezultat njunega obiska, da se odstrani morebitna nevarnost nalezljivih bolezni. V Boulou je sedaj 4.000 ranjenih španskih miličnikov, ki jih bodo razmestili po raznih bolnišnicah v notranjosti Francije, da bi mogle bolnišnice ob meji sprejeti nove ranjence. V obmejno mesto La Tour de Charl je prispelo včeraj 1400 žensk in otrok iz Špa- nije. Večina je bila popolnoma izmučena, premražena in sestradana. Te begunce so s posebnimi vlaki odpeljali dalje. Davi je prispela nova skupina 1100 beguncev, ki so jih poslali v Rodez. Negrin v Perpignanu Perpignan, 31. jan. AA Predsednik španske republikanske vlade Negrin je prispel v Perpignan. Negrin je že prej večkrat prihajal preko meje v Francijo ter se ßestajal s predstavniki francoskih oblasti. Republikanska proti-cimziva v Kataloniji Ger°na, 31. jan. o. že 48 ur traja n» vsej katalonski fronti nova huda bitka. Najbolj Krvavi so boji v o(?seku pr| Santa Mariji. Republikance čete neprestano napadajo postojarke Francove vojske. Da vi »o dosegle nekaj uspehov ter zavzele več nacionalističnih rovov in utrdb. BurgOs, 31. jan. AA. Radio nacional poroča, da so nacionalne čete navzlic slabemu vremenu na katalonskem bojišču napredovale ter zasedle San Vicente de Levaneras ob Sredozemski obali ter CP~ stelltersol, južno od Vicha. Normalizacija življenja v Barceloni Barcelona, 31. jan. br. V Barceloni se je življenje že precej normaliziralo. Trgovine so zopet založene z blagom, tako da ni več nobenega pomanjkanja. Izhajajo tudi že nekateri časopisi. V anarhistični tiskarni izdajajo sedaj glasilo falangistov za vzhodno Španijo. General Lutze v Italiji Benetke, 31. januarja. AA. Sef narodno-socialističnih napadalnih oddelkov general Lutze je prispel s svojim spremstvom v Benetke, kjer so ga sprejeli zastopniki oblasti. Ob 14. je nadaljeval svojo pot proti Rimu. ........it-n—irm—im- funkcija Ženeve zamenja s skupnim poljsko-nemškim poroštvom sedanjega stanja, kar bi odgovarjalo sedanjemu razmerju mednarodnih sil v Evropi. Podoba je, da je ozir na Poljsko tudi eden od razlogov, da je Nemčija glede Klaj-pede krenila na počasnejšo pot. Novo taktiko ji olajšuje Litva sama, ki se je vdala v usodo, da se stanje v Klajpedi uredi po vzorcu Gdanska in se prepusti vse ozemlje samoupravi tamkajšnjega prebivalstva, ki se je izjavilo za na-rodno-socialistično orientacijo. Litva upa s tem preprečiti še hujše spremembe. Da je bil ukrajinski problem predmet razgovorov, je skoro izven dvoma. To pa je vsekakor zadeva, kjer so kompromisi najmanj verjetni, ker najmanj možni. Dileme so tu postavljene tako določno, pa tako jasno, da morajo biti tudi odgovori enako brez oklevanja. Verjeti smemo zato glasovom, ki zatrjujejo, da se je ukrajinsko vprašanje odmaknilo od aktualnosti in da je prevladala odločitev, naj se Poljska z njim ne odvrača od mednarodnih smernic, prevzetih pred petimi leti. Končno je interesantno, da se je sedaj prvikrat pojavilo zagotovilo, da bo Nemčija podpirala poljske zahteve po kolonijah. Doslej so bili nemški glasovi o tem skrajno rezervirani. Ako se potrdijo vesti, da se bodo Poljske in nemške kolonialne zahteve v bodoče med seboj podpirale, dasi bodo tekle po ločenih tirih, podprte z različnimi argumenti in različno dinamiko, bi se s tem zgodil velevažen dogodek, katerega učinkovitost bi se nedvomno j ako utrdila in se s tem razvoj evropskih političnih sil vsmeril po določenih potih. Ribbentropov obisk v Varšavi pomeni dejansko nekaj takega kakor likvidacijo problemov in težav, ki so nastali s češkoslovaško krizo za Poljsko in Nemčijo v medsebojnem, razmerju. To je njegov poglavitni pomen. htev. Koristne razgovore smo imeli tudi glede razorožitve. Pokazalo se je, da tudi Mussolini zagovarja kvalitativno omejitev oboroževanja, čim bodo za to podani ugodni pogoji. Sporazumela sva se, da bosta ostali angleška in italijanska vlada glede bodočega razvoja tega vprašanja v stalnih stikih. Kar se tiče židovskega vprašanja je Mussolini jasno izjavil, da gre tu za mednarodno vprašanje, ki ga ne more rešiti samo ena država, marveč se mora obravnavati na široki osnovL Levičarske demonstracije London, 31. jan. w. Ko je popoldne min. predsednik Chamberlain odhajal iz Dow-ning streeta v spodnjo zbornico, je več tisoč levičarskih dijakov pred Downing streetom priredilo demonstracije in klicalo predsedniku vlade: »Ne pozabite Španije, rešite špansko ljudstvo!« Zid Downing streeta so pomazali z rdečo barvo. Deset demonstrantov je policija aretirala. V soboto bo govoril Mussslini Rim, 31. jan. o. Vsa politična javnost z veliko napetostjo pričakuje ßejo velikega fašističnega sveta, ki je napovedana za soboto Fašistični svet bo sicer zasedal več dni. kakor pa zatrjujejo, bo že na tej prvi seji razpravlja! o zunanjem političnem položaju Chamberlainov obisk v Rimu, Cia-novi potovanji v Budimpešto in Jugoslavi- Cena t Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za Inozemstvo Din 40 —_ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg St 7. telefon št 2455, Celje. Strossmayerjeva ulica štev 1, telefon St 65_ Rokopisi se ne vračajo jo, padec Barcelone in snočnji Hitlerjev govor so momenti, spričo katerih bo Musso-linijev ekspoze, ki ga bo podal na tej seji, velikega pomena. Italijanski min. predsednik bo nedvomno obeležil stališče Italije glede na te dogodke in v njihovem okviru glede na znane zahteve v sporu s Francijo. Bonnet sili na pogajanja z Italijo Rim, 31. }an. o. »Tribuna« poroča, da so zadnje dni nastali novi spori med Bon-netom in Daladierom. Bonnet je sedaj pripravljen pogajati se z Italijo, dočim se Daladier še obotavlja. Ta spor bi mogel po mnenju lista odločilno vplivati na razvoj italijansko-francoskih odnošajev in prisiliti Veliko Britanijo k posredovanju med obema sredozemskima velesilama. Sicer ni pričakovati, da bi se sklicala podobna konferenca, kakor je bila v Monakovu, vendar pa bi bilo mogoče postopati povsem v monakovskem duhu in preprečiti oboroženi intermezzo, ki je bil v preteklem septembru pred durmi. Francosko brodovje na obisku v Gibraltarju Gibraltar, 31. jan. o. Davi so prispele v Gibraltar tri velike francoske vojne ladje pod poveljstvom admirala A ubriaca in sicer dreadnoughti »Algerie«, »Duplex« in »Foch«. Jutri bo priplulo v Gibraltar še nekaj manjših francoskih ladij. Admra^ska ladja »Algerie« se je v>=idrala poleg angleškega dreadnoughta »Neteona«. Admiral Aubriac je že dopoldne posetil poveljnika angleških pomorskih sil v (iibralrarju admirala Forbesa in gibraltarskega guvernerja. Razgovori nemSk'h in angleških industrijcev Berlin, 31. jan. AA. Razgovori med zastopniki nemške in angleške industrije se bodo začeli 28. februarja v Diisseldorfu. Razpravljali bodo o cenah, v prvi vrsti strojev in premoga. Gatett na poti v Beograd Rumunski listi o pomenu njegovega obiska Bukarešta, 31. jan. a. Ob 10.05 je zunanji minister Gafencu odpotoval v spremstvu j ravnatelja svojega kabineta Popa v Beo- t grad na sestanek s predsednikom jugoslovenske vlade dr. Stojadinovičem. V Beogradu bo ostal nekaj dni. Na postaji so se od njega poslovili jugoslovenski poslanik Jovan Dučič z vsem osebjem poslaništva, višji uradniki zunanjega ministrstva, novo-imenovani rumunski poslanik v balkanskih državah in turški poslanik Suhi Tanrier. »Le Moment« piše, da bo sestanek Ga-fenca in dr. Stojadinoviča prvi diplomatski dogodek meseca februarja, istočasno pa tudi prvi uradni obisk novega rumunskega zunanjega ministra v inozemstvu. Ta sestanek bo služil Evropi kot simboličen primer kontinuitete zveze, ki je zasnovana na istovetnih interesih, in dovršene skladnosti teženj dveh narodov. Zaradi tega še noben diplomatski obisk ni izzval tolikšne pozornosti in ni bil bolj upravičen kakor ta, ker se je v Evropi že utrdilo končno-veljavno mnenje o neomajnosti in trajnosti jugoslovensko-rumunske zveze. »Romania« piše, da predstavlja Rumunija z Jugoslavijo najdovršenejšo harmoničnost interesov obeh narodov, zaradi česar je najtrajnejša in najtrdnejša. Tesni stiki, ki jih ima rumunski kralj Karol z jugo-slovenskim knezom namestnikom Pavlom in predsednikom vlade dr. Stojadinovičem so dokaz dovršene istovetnosti interesov in presojanja položaja, ki zbližuje obe državi k skupnemu sodelovanju. To skupno sodelovanje, njegova iskrenost in odpornost sta se že večkrat izkazali. »Timpul«, glasilo zunanjega ministra Gafenca pravi, da bo ta osebni stik odprl nove poti v starem in preizkušenem prijateljstvu, ki veže obe državi. Prihod na našo mejo Velika Kikinda, 31. jan. p. Nocoj ob 20. je prispel z brzovlakom preko naše meje v Jugoslavijo rumunski zunanji minister Gri-gor Gafencu s svojo soprogo in ostalim spremstvom. Na meji sta sprejela rumunskega zunanjega ministra svetnik našega zunanjega ministrstva Djordjevič kot zastop- nik predsednika vlade in banski svetnik Hajdukovic kot zastopnik bana dunavske banovine. Po kratkem odmoru se je rumunski zunanji minister odpeljal dalje proti SuboticL GaSencova politika Pod tem naslovom objavlja dunajski »Neues Wiener Tagblatt« dopis svojega balkanskega poročevalca, ki piše med drugim: »Beograjski obisk rumunskega zunanjega ministra Gafenca je bil v odgovornih bolgarskih krogih sprejet z zadovoljstvom na znanje. Gafencu je prevzel vodstvo rumunske zunanje politike zato, da bi jo spravil v sklad z novimi stvarnostmi in jo po jugoslovenskem zgledu napravil bolj prožno. 2e kot publicist je Gafencu dosledno opozarjal na jugoslovenski primer. Od napovedanega zbližanja med Jugoslavijo in Madžarsko je pričakovati nadalje bistven doprinos k lojalnemu in iskrenemu sodelovanju v podunavskem bazenu. Najnovejše diplomatske pojave v tem pogledu Evrope pa lahko po pravici označimo kot uvod v novo poglavje in novo dobo jugovzhodne politike.« Rumunski zunanji minister o odnošajih z Jugoslavijo Beograjsko »Vreme« objavlja izjavo rumunskega zunanjega ministra Gafenca pred odhodom iz Bukarešte v Beograd, kjer se bo mudil tri dni kot gost predsednika naše vlade. Minister Gafencu je med drugim dejal: »Danes je neposredni stik med zunanjimi ministri posameznih držav bolj potreben kakor kdaj doslej, prav posebno pa še med zunanjima ministroma dveh sosednih držav, kakršni sta Jugoslavija in Rumunija, ki sta tesno povezani z dinastičnimi, prijateljskimi in zavezniškimi vezmi. Poleg tega so si interesi obeh držav tako slični, da se v večini evropskih vprašanj docela skladajo in naravnost zahtevajo skupno politično akcijo.« 80.000 mrtvih v čilu Potresi se še vedno ponavljajo — Število žrtev grozotno raste — Ob življenje so tudi mnogi vojaki reševalci New York, 31. jan. w. Sinoči so zabeležili potresomerni aparati tukajšnjega observatorija nov katastrofalen potres, ki je moral biti že po zabeležbah aparatov mnogo hujši od potresa, ki je prejšnji teden zadel republiko Cile. Prvi potresni sunek je bil zabeležen ob 21.37 vzhodnoameri-škega časa, drugi pa ob 22.45. Središče potresa je oddaljeno od New Yorka 8.600 milj. . Naknadno se je ugotovilo, da ]e potres zopet zadel Cile, pa tudi vse področje Kor-diljerov. Številni že ugasli vulkani v pokrajinah Cherguenico, Temuco in Cautin so začeli ponovno bruhati. V čilskem področju so e novim potresom najhujše prizadeta zopet mesta Chillan, Concepcion In Coronet. V njih ni ostala cela niti ena hiša in je vsa pokrajina ena sama ruševina. S potresnim ozemljem so ponovno prekinjene vse s težavo vzpostavljene zveze. Po došlih poročilih se je število smrtnih žrtev povišalo na blizu 80.000. Med žrtvami včerajšnjega potresa je tudi mno- go vojakov, ki so pomagali pri reševalni akciji. Zaradi neznosnega smrada, ki se širi v potresnem področju od trohnečih trupel in od mrhovine, so morali vse vojaštvo opremiti s plinskimi maskami. V nekaterih krajih so morali ustaviti vsako reševalno akcijo, ker obstoja verjetnost, da se bodo potresni sunki še ponovili. Železniške zveze so ponovno prekinjene, nemogoč pa je tudi promet na cestah, ki so prenatrpane s kolonami beguncev in vozil z ranjenci, od katerih jih je že mnogo umrlo, ker jim niso mogli pravočasno nuditi potrebne bolniške nege. Tihotapstvo orožja v Egiptu Aleksandrija, 3\ jan. br. V Egiptu je bilo odkrito veliko tihotapstvo orožja. Policija je aretirala večje število ljudi. Preiskavo nadaljujeta sedaj vojaštvo in preiskovalni sodnik. Pred vojaško sodišče bo postavljenih okrog 20 ljudi. Odmevi Hitlerjevih izjav Francoski Usti molče — V Angliji ln Ameriki ugotavljajo omiljenje napetosti — V Italiji so zelo zadovoljni, enako na Poljskem ln Madžarskem Berlin, 31 jan AA. (DNB) Hitlerjev go-vo' prinaša nemški tisk skoro v celoti ter naglaša njegov velik pomen »Völkischer Beobachter« pravi, da je Hitler naglasil, dd je konec absurdnega akta. ki ga je predstavljala versajska mirovna pogodba N kdar doslej ni bilo to dejstvo naglašeno tako močno in jasno kakor snoči Danes se vsi Nemci zavedajo, da je ta čudež nastal po 20 letih borbe in velikih žrtev Ta čudež se ie mogel zgoditi, ker je šel nemški narod brezpoeojno za onim, ki je poklican. da ga vodi Naj inozemstvo računa tud v bodoče s to voHo nemškega naroda Rim. 31. jan. A A. (DNB). Vse italijanske radiopostaje so prenašale snoči Hitlerjev govor Italijansko javno miši jen ie je zelo zadovoljno s Hitlerjevim' izjavami, da se bo Nemčija priključila Italiji v primeru vojne lfa':janski politični krogi nagla*ajo, da je Hitlerjev govor ponovno onemogoči' vst inozemske poizkuse omajati os Rim-Berlin. Rim. 31 jan. AA (Stefani) Govor, ki ga je imel snoči Hitler, je ime! velik odmev v Italiji. Italijarisk: listi poudarjajo njegov zgodovinski pomen, posebno še od-tavkov. v katerih je Hitler govoril o moči os' Rim-Berlin. o vojaški sili obeh narodov in o njuni solidarnosti »Popolo d' Roma« pra vi- Hitleriev govor, ki je v srcu italijanskega nnrtida naletel na močan odmev, je postavil svet pred vprašame krize, v kateri je Evropa od I. IV19 dalje Hitler je poka zal način, kako je treba to krizo rešiti. »Messaggero« objavlja članek pod naslovom »Na strani Italijea; na koncu pravi Moč osi kini Ber!,n se bo pokazala, če bo potrebno, še silnejša. Ni težko predvdeva ti. da bodo zdai sovražniki fa.ši/ina in na rodnega socializma opustili svoj dosedanj1 ton. Pariz, 31. jan o. Razen »Populaira« in s-Humamte« je ves francoski tisk precej rezervirano sprejel šnočnji Hitlerjev govor, o katerem izražajo Usti le to mnenje da Hitlerjeve izjave ne pomenijo nikak«-poostritve položaja. London, 31 jan AA. Angleški listi ko mentirajo Hiferjev govor zelo različn< vendar prevladuje splošno prepričanje, d; je bila zelo važna Hitlerjeva izjava, d^ Nemčija brezpogojno želi mir Veliko število listov, ki objavljajo obširna poročila o tem govoru, poudarja posebno Hitlerjeve besede, da verjame v dol°otrajen mir »Times« pravi, da je Hitlerjev govor denian tiral vsa pričakovanja tistih, ki so verovali do bo govor bojevit »Daily Telegraoh-piše da ie bil Hitlerjev govor zmeren ir da je nemški vodja zelo točno odmeril svoje besede Tudi »News Chron'cle« naglaša zmerni ton Hitlerjevega govora Vsekakoi ni poostril napetosti v mednarodnem po loža ju. »Press Association« naglaša pomirWalm ton Hitlerjevega govora, ki bo ug dno vplival na mednarodne odnošaje. Hitler je odkrito izjavil, da Nemčija nima teritorialnih zahtev, razen kolonialnih Prav tako naglaša Hitlerjeve ponudbe glede razorožilve Gotovi londonski krogi smatrajo, da bi Hitler pristal na odložitev kolonialnih zahtev na poznejši čas, ako bi. dosegel boljšr gospodarske pogoje za Nemčijo. Washington. 31. jan. AA. Hitlerjev govor so prenašale tudi nekatere ameriške radijske postaje. Takoj po govoru je b 1 objavljen v angleščini izvleček. V Ameriki pripisujejo pol tični krogi Hitlerjevemu govoru velik pomen. Ker je »International News« par trenutkov pred prenašanjem razč ril vest da nameravajo Nemci vkorakati v Švico je Hitlerjev govor vplu-a ra ameriško po'itično javnost pnm rievalno ter izzval v splošnem občutek olajšanja Ja nenje in politični krogi so sprejeli z zadovoljstvom na znanje H'tlerjeve Izjave o politiki miru. Washington, 31. jan. AA. Senator Pitt-man je izjav.1 da smatra na podlagi pomirjevalnega govora kancelarja Hitlerja da se ni treba bati vojne. Senator King je lzjav'1, da nameravata po njegovem mnenju Hitler in Mussolini izvršiti gotove spremembe na zemljevidu. Uradni krogi smatrajo, da je bil govor kancelarja Hitlerja direkten odgovor na poslanico Roo-sevelta ob otvoritvi kongresa. V krogih ameriškega zunanjega ministra smatrajo, da je zelo važ^n odstavek v Hitlerjevem govoru, v katerem je poudaril brezpogojno soglasje med Italijo in Nemčijo. Na Madžarskem Budimpešta, 31. jan. AA. Glavni predmet zanimanja madžarskih l stov je včerajšnji Hitlerjev govor. »Pester Lloyd« piše, da goji Nemčija do vseh držav prijateljska čustva, vendar je Hitler o nekaterih državah govoril še prav posebno prijateljsko. zlasti o Madžarski. »Uj Magyarszag« piše. da ie H tler ponovno sporočil svetu, da Nemčija ne namerava Evrope zaplesti v vojno. Nasprotno želi z vsemi silami braniti in zagotoviti mir v Evropi. »Pester Hrlap« naglaša, da obstoj1 upanje, da se bodo vsa aktualna vprašanja rešila po mirni poti. Madžarska je trdno prepričana, da Nemčija ne more nikdar biti njen sovražni. Poluradni »Pester Lloyd« še posebej naglaša Hitlerjevo izjavo, da narodni soca-1'zem ni izvozno blago, in meni, da je ta izjava za Madžarsko pomirjevalna. Na Poljskem Varšava, 31 jan AA (Pat) Listi objavljajo obširne članke o govoru kancelarja Hitlerja in poudarjajo posebno odstavke, v katerih je Hitler govoril o kolonijah. Prav tako posvečajo pozornost Hitlerjevim besedam. ki se nanašajo na Poljsko. »Ekspres Poranny« pravi da ie sedaj korčnovehavno jasno, da je glavno vprašanje sedanje nemške politike kolonialno vprašan ie ;n da Nemčija ne zahteva na vzhodu niče«ar več. pač pa zahteva le še kolonije od zapadnih evropskih dr'av. Hit-'er je kategorično postavil nemške kolonialne zabtpve ter vzt^aial pri «solidarnosti z Italijo, doéim so niegove besede o odnosa jih « Poljsko dokP7 o pomirieniu razmer v vzh->dn; Evropi Hitler ni oo=tavil kolonialnega vprašanja v obliki utlimata. HPtlfff Berlin. 31 ian A\ Ob Sesti obletnici ' litlerjeveea prihoda oh ^b'asr sta M'isso-inì in H'tler izrnen'ala brz«iavki. v kateri -■ta poudarila globoko prijateljstvo, ki ve-'f Italno in Nemčijo. Mussolini 'e pos'a' Hitlerju naslednjo br-'oiavko V tienutku ko se je nemški narod /brat neposredno okoli vas v svojih velikih poht čmh vojaških ;n socialnih organizacijah da ivečano proslavi šesto obletnico vašega prihoda na oblast vam jx> šiljam naipnsrčnejše čestitke preži te z duhom tovarištva, loja'nega in trdnega prijateljstva ki veže na«a vi v» na uda v sedanjosti in k: ju bo spajalo tudi v bodočnosti. Hitler ie Mnssoliniju odgovoril- Nainri-srčnejše se vam zahval;u'em za tnvariške želje ki ste m> jih poslali o šesti ob'etnici mojega prihoda na ob'ast Sprejemam te želje. ki «te nn jh pos ali ob ^esti ob'etnici ateljstva ki obstoji rned našima dvema narodoma S posebnim zadovoljstvom in veseljem pošdjam tud' .hI svoje strani najlepše pozdrave. Beležke Zasedanje banovinskega sveta Banovinski svet dravske banovine se se stane dne 13. februarja ob 10. dopoldne \ Ljubljani Predmet zasedanja -bo obravna vanje banovinskega proračuna za 1. 1939/4' s pripadajočimi pravilniki v smilu čl. 1 pravilnika o organizaciji in delu banovin skih svetov. Podstarešina Gangl o češkoslovaškem sokolstvu Pretekli teden je bila v Pragi seja vodstva češkoslovaškega sokolstva. Seji je prisostvoval tudi prvi namestnik star an* Sokola kraljevine Jugoslavije Engelbert Gangl, ki se je iz Prage odpeljal najprej v Beograd in tam poročal izvršnemu odboru saveza SKJ »Politika« ga je ob tej priliki naprosila za izjavo o njegovih vtisih in opažanjih v Pragi. G. Gangl je med drugim dejal: »Češkoslovaško sokolstvo je ohranilo kljub tragičnim dogodkom zadnjih mesečev občudovanja vredno disciplino Najbolj je vse potrla vest, da so razpuščena sokolska društva na Slovaškem. Mnogim starim so-kolskim borcem se je utrgala solza, ko so čitali poročila o tem sklepu slovaške vla^e Vendar pa razpust sokolskih dnštev na Slovaškem še ni dokončen, ker je v nasprotju z ustavo in določbami veljavnih zakonov. Češkoslovaško sokolstvo se je vrglo po septembrski krizi še z večjo vnemo na organizacijsko delo. Ustanovljena ie bila cela vrsta novih društev Prav tako se pri- Dosedanje kitajske žrtve Po izjavi maršala čangkajšeka je doslej padlo v vojni 77*000 Kitajcev — Baldwin fco potoval v Tokio ? London, 31 jan. o. Maršal Čangkajšek imel včeraj na seji Izvršnega odbora jomlntanffa govor, v katerem je med .ugim omenil da je doslej padlo na ki-jjskih bojiščih 77.000 kitajskih oficirjev a vojakov. Kitajski narod, je maršal pou-aril, težke prenaša vojna bremena, po-;ebno še, ker je pretežno kmečki, toda ani je imel dobro žetev. Zato se bo tudi etos lahko učinkovito upiral sovražniku, ti je vdrl v njegovo deželo. London 31 jan. o. Po vesteh iz Tokija bo v kratkem prispel *ja odličen angleški iriavnik, ki bo skušal razčistiti angleško-aponske odnošaje in jih znova postaviti na trdno osnovo. V Londonu odgovorni krogi teh vesti ne potrjujejo, a tudi ne demantirajo, v političnih krogih pa se je vendarle zvedelo, da bo potoval v Tokio bržkone bivši min. predsednik Baldwin. Tokio, 31. jan. AA. Zunanji minister Arita je izjavil v par.amentu, da japonska vlada ne namerava preurediti Kitajske v centi alističnem smislu. Preureditev Kitaj, ske se mora izvršiti na federativni podla« gi z avtonomnimi pokrajinskimi vladami, ki bi ustrezale zgodovinskemu razvoju. Pokrajinske vlade bi bile pristojne za reševanje notranjih vprašanj, dočim bi osrednja vlada zastopala vso državo nasproti inozemstvu. Belgijska zunanja politika Po poročilih iz Bruslja je b;la rekonstruirana Spaakova vlada sprejeta v parlamentu precej hladno, to pa predvsem zaradi pomanjkljivega gospodarskega in finančnega programa V tem smislu so posamezni poslanci tudi iz vladnih vrst kritizirali vladni program, dočim se glede belgijske zunanje politke spet opaža večja sog'asnost vseh strank. Izmed govornikov vladne večine je v tem pogledu zbudil pozornost s svojim govorom bruseljski župan Max, ki je o novem belgijskem zunanjem ministru dejal med drugim: »Njegova preteklost in njegove smernice pravljajo češkoslovaški sokolski telovadci | so nam znane in nam jamčijo, da ž njena nove mednarodne nastope. V CSR reor- govo osebo ne bo prenehala biti stvarnost Movi poslaniki čl Velike spremembe v čsl. dipl&maclfi — Prva šefa gospodarskega sveta — še en dnevnik preneha Praga, 31 jan h V zvezi z notranje-pol tičnimi spremembami bodo v bližnjih dneh izvršene važne reforme in sptemem-be tudi v notranjem ministrstvu Imenovanih bo več novih dplomatskih zastopnikov in izvedene tudi razne premestitve. Novi diplomatski zastopniki bodo imenovani predvsem v Londonu, Washingtonu, Berlinu. Bukarešti in Budimpešti. Tiskovni oddelek zunanjega min strava bo ukinjen in priključen centrali za poročevalsko in prooagandno službo. Večerni list »Praški večer«, ki ie izhajal od septembrskih dni dalje kot druea izdaja agrarnega »Večera« bo z jutrišnjim dneh prenehal izhajati. Za četrtefc popolane 1e sklicana v prostorih senata prva seja novo imenovanega državnega gospodarskega sveta, ki bo kot posvetovalni oriran vlade dodeljen min'str-skemu predsedništvu. Za predsedmka gospodarskega sveta je imenovan dr. Franti š^k Hodač razen tega pa so imenovani štirie podpredsedn'ki, "n S'"c?r 7a češko inž. Dvoraček, generaci direktor živmste^ske banke, za Moravsko narodni po^anec Stoupal, za Slovaško ravnatelj Hlinkove banke v Ružomberku Antonin Mederli in za Podkarpatsko Rus'jo bančni ravnatelj Tegze. V državnem svetu so zastopane vse glavne gospodarske panoge: kmetijstvo, industriia, trgovina, obrt, promet, zadruž ništvo in banka stvo Clan državnega go spp.?-. rSiv noslanik v Pragi Praga, 31 januarja. A A. CTK: Izdano je bilo tole uradno poročilo: Z ozirom na to. da je češkoslovaška vlada priznala de iure vlado generala Franca, je bila dosedanjemu zastopniku vlade generala Franca v Pragi Sansitovaru podeljena naloga, da vodi špansko poslaništvo v Pragi, v svojstvu odpravnika poslov dokler ne bo postavljen reden j^oslanik. Sansitovar se je nai-elil včeraj v poslopju španskega poslaništva v Pragi. Praga, 31 januarja A A ČTK: Časopisje poroča, da je bivši špa ki poslanik v Pragi; zdaj predstavnik vlade generala Fran- ganiziraio sedaj celokupno javno življerie Pripravlja se tudi reorganizacija fizične vzgoje naroda in pripraviia-nja za obrambno službo. Kolikor sem obveščen, predlaga min vojske, naj se izroči fizična vzgoja naroda izključno sokolstvu kot edini nadstrankarski in daleč najmočnejši telesnovzgoini organizaciji Zanimivo je tudi. da so po septembrskih dogodkih sokolske telovadnice tako polne telovadcev, kakor še niso bile nikdar doslej « F«»m?kt t*«ik v J»t«o ^lavili Po podatkih Narodne biblioteke v Beogradu izhaia danes v Jugoslaviji 56 nemških listov Med temi so 4 dnevniki. 26 tednikov, 4 štirinajstdnevniki. 11 mesečnikov in 9 listov, ki :zha:ajo od časa do časa po potrebi Za nemško narodno manjšino v Jugoslaviji vsak a Vor imno7anten tisk. ob enem pa tudi dokaz kako »? Nemci v Ju-ÖO"'aviji lahko neovirano razvijajo in izživljajo. *•<£!-zi za An«li?o in Fransifo Pariški oficiozni »Temps« je objavil k Cnamberlainovemu govoru v R rmingbamu uvodnik z naslovom »Poz v -n opozorilo«. V članku beremo med druproti sebi kakor nasproti drugim, medtem ko že daje ra drugi stran- čutiti sv>je u";nike mogo-"no I oboroževaije Ang,:?e Položai je s tem bistveno spremenjen. V septem'r-'ci krizi je šlo za politični s'^tem ;-e Evrope, to- da Fraioija in An-g'ija nis^.a bili v svo:i varnosti noosred-o ogroženi in sta se mogli zadovoljiti s »'cor nera/.ve: he Ida za ministra za vzpo-rediiev narodu.- o^-ambe. Uradnik sir lohn Anderen je že t.ekaj mesecev ministe1 za civi'no oh-an.bo zastopnik poljedeisk h interesov sir Rcgi"u'd Hugh Dortnan Sni fh pa je po-tal *.< •o»,«.,'"ki minister. Prav za prav pa je tudi lorü Halifax, ki je bil doslej ze na t-iko visokih mestih, boli poH>c ni d žavnik kakor polit ,k. Vlada je b la ne dvomno že precej izrabljena, ko je (ihi.n-berlain pie vzel njeno vodstvo od Bald vina. Seoaj pa je zlasti po teh poslednjih spremembah zadobiia mnogo bolj enoten značaj. Seved;i bodo v spodnji zbornici gotovo godrnjali, ke^ je loid Chatheld, prav tako kakor lord H^i.fax, peer, torej član lordske zbornice ki ho smel govoriti samo v tej zbornici, pia v tako kakor prvi lo d admiralitete lord Stanhope Ker pa je -.pod-I nja zbornica postala bolj revna na talentih, je Chamberlain očividno odločen, da se nanjo ne bo več oz-rai preveč. Po svoji splošni sestavi spominja sedaj njegovo ministrstvo na ministrstva v vojnem času.« Lord Chatfield Novi angleški minister za vzporeditev narodne obrambe lord Chatfield. ki se je, preden je postal lord. imenoval sir Alfred E nie Montacute, slovi kot izredno sposoben pomorščak Ko je bil lani v septembru po dopolnitvi 63 let upokoien. so njegovo upokojitev marsikie obžalovali. Upokojen je bil namreč kot prvi pon.or ki lord kar je za prvim lordom admiralitete (ali mornariškim ministrom) najvišja stopnja v mornarici Med vojno se je izkazal zlasti pri Skageraku. Kot prvi pomorski lord je veljal lord Chatfield kot eden izmed ustanoviteljev nove angleške pomorske moči Po Mvoji zunanjosti je novi minister za vzporeditev narodne obrambe zelo p ikupen in. kar je prav na tem mestu zel<. važno tudi izburen govornik. ca pri čerik(«lovaški vLid\ ponovno prevzel poslopje španskega pas'a lištva. Kakor znano so to zgradbo pred časom od- j stopili predstavniku republ'kanske španske | vlade ki pa je bil vüeraj prisiljen vrniti poslopje predstavniku vlade genera'a Franca Izročil je prote tno noto češko »lova ki vladi. Slovafka h val žasst Nemčiji Bratislava, 31. jaruarja. AA. Včeraj je Lil v Bratiaiavi sestanek slovaško-nem-škega združenja Sestanka so se ude.ežile številne ugledne osebnes i, med njimi tudi slovaški prometni min'ster Durč2,nsky, nsmški korzul v. Drufel, šef p-opagarde Max, prof. Tuka in drogi. Za p.edsedrika je bil izvoljen prof. luka, ki je v svojem g;-voru izrazil hvaležnost iemšKrmu r.ato-du, da je priznal malf slovaški narod ( ct enakopravni in nagla5»,^ ca je časti.a dolžnost slovaškega ra' oda ,da v v$eh položajih dela skupno z nemškim narcdom. Seja je bila končana z cdobritv'jo brzojavke ,ki jo je združenje poslalo kan" lar-ju Hitlerju. Program tretje SDvjMe petletke Moštva, 31 jan o. Predsednik sveta judskih komisarjev Molotov je imel na kongresu komunistične stranke gover o tre'ji ruski petletki, ki fco zak'jučena 1. 1942. Po njegovi izjavah mora Rus'ja v tem času razviti večjo delavnost kakor najnaprednejše države v Evropi in Ameriki. Industrijska produkcij,-ka kapaciteta se mora povečati vsaj za 50 odstotkov. Zgraditi bo treba predvsem 7370 železniških s'rojev in 190 000 vagonov, 11000 km enotirnih in 8 000 km dvotirnih železniških prog Elektrificirati bo treba 1.350 km železniških prog. Na področju šolstva in vzgoje bo treba 1,^00 000 mladih ljudi zšolati za tehnične strokovnjake 0'*5ti bo treiba disciplin» delava va ln v kali za-treti vse »protiirevo'ucdonarne sabotažne akcije trockistov, buharmovcev, fašistov in drugih kapitalističnih gibanj«. USiraJiita ni več v ospreiju »Neue Zürcher Zeitung« ob avlja ped naslovom »Spremembe v V/hodni Evi op;« porcčiio svojega srednjeevrop ke^a po.o-če\alca, ki p.še med drugim: Eden izmod najpomembnejših rezultatov R.bbentiopo-vega ob rka v Va šavi ter potovanj ma-d ankega in češko^lovaškesa zunanjega ministra v Beilin je potisnjenje uk ajin-! skega vp.ašanja v ozadje Samo po sebi se razume, da bi bilo mogoče zg ab'ti uk ajinrki problem s p avi shani semo s sode'ovanjem Polj-ke, Mad ar~ke in Ce-škoclov?ške ter znab ti tudi Ruhnrnije Postavitev tega vprašan a brez po'j-kega so-de'ovanja bi bilo izredro t°'ko ker b1. b:Io v g'avnem obrnjeno p-oti Poljaki Dečkova po'if:ka je streme'a v zMniem času gotovo p-edvrem za tem da do«e?e korekturo nrk'terih do eda^ ;h vidikov in predslav Po prevladujočem na^-'aniu v7hodnoevrop k h po'-'tifn'h k'o?ov bo v teko'^m letu p-evVdov?1« ra m^d^a^od-n?m pnd o^ju ko'on'a'na k^n^nanja Son-d;,-P":a ob pr't'ki ra--'b d:pVma*~Vh obiskov v srednji, vzhodni in i"oov7hodni Evropi so impTa za po-Vd^o n'-k^kSno zur>anifpot'ti?no vpo^-^difpv v vrem tem prf.^«=iit trk^ da bo cedai c''ina m-ina-rodna dinam'ka usmerjena drugam. A1^"? za 'je Svi^ar^e via "e V 3vici ?e v zadn'em òasu mnogo raz- n"ki mi Massjlinip Rim i?l jan. e V Rim je pr spela delegacija uJruženja jugoslovenskih rezervnih ofic r;ev in bojevn kov na ob:sk k italijan-ikemu ud vženju rezervnih ofic:r:ev m bo-jevi;ikov Ciani Bugar 'rt, Lovrič in Nedič so položili ve cc na grob neznanega junaka in na grob v fašst'"ni revoluciji padlih Jugoslov'nsiko delegacijo je pred spomenikom v fa istični revoluciji pad'ih 'vprejel genera ni tajnik faš-stiine stranke Starace. Snoči je juposVivemko dclegac jo z B >ži- vanja S3iuikDv Beograd, 31. jan. A A. Imenovani so: za sodn ka v 5. pol. skup pri okrožnem sodišču v Ljubljani Anten šporn. starešina sreskega sodišča v Črnomlju; za sodn ka v 4. pol. skup. 1. stopnje pri sreskem so-dičču v Celju Slavo Papež, sreski sodnik na Vranskem; za starešino sreskega sodišča v 4. pol. skup'ni 1 stopnje v Črnomlju Josip Cerne sodnik sreskega sodišča v škof-j Lok ; za soc'nika 7. pol. skupne pri sreskem sodišču na Vranskem Gojko Kitek, pristav sreskega sodišča v Logatcu; za sodmka 4. pol. skup. 2. stopnje pri sreskem sodišču v Ljubljani Karl Pleiweis, 'ariem Nerf čem. N:kodijem Bogdanovi- 1 sodnik sreskega sodišča v Kranjski gori, za eo^n ka 6. pol. skup. sreskega sod šča v Kranjski gori, Milivoj Ilešič, doslej v Logatcu: za namestnika državnega tož'lca 4. pol. skup. 2 stonnje v Ljubljani dr. Hinko Lučovnik, doslej v Splitu. č -m m I.ujom Lov i"em na čelu sprejel Mussolini ki se ;e 20 nrrut rrra'eh'iko raz-'jo.arjal s posamez iki ter jim izrazil na kraju svoje simpatije. V Besgradu frsiksii Beograd, 31 ian p Afera s tihotapstvom koka'na. za ad- katcc ie bil v.'eraj ra beo-«ra'ski železni k- postaji aretiran Du^an Montaži. nr; kafe cm »o našli ve'jo količino vtih > an!jenega blaga pos'a a zmerom bolj za :miva in hkrali zagonetna. Mon-tanija so vTeraj za ' šali in rato odvedli na sa v-»V o car- ar ico. \'a topal je zelo korektno Zato so ugodili niegovi prošnji, da bi od'el v sin-p.nstvu s'ra?-ika v bližnji lokal ra koslo. Tam na se ie strnžr:ku na Ie-p-m izmuznil m zbežal. Stražniki so ga sica- ne'caj časa zasledovali, teda v tes ih in vijM^a " h ul'c h ob Savi so ra'aiije iz-gub:li i'ed za rj m. Preiskava pa se je medtem rva-d.a'-'evala in oblasti so dognale, da je bil Montani v s'uzbi neke ve::ke tihotapske ce~tra'e. ki ima svoj sedež v Parizu, i S t hotapstvom koka na se je bavil že leto dni. Jugr»lovenfko oblikovanje pravi'"a o t«^. ali ne bi kazalo povesti šte- I GSOrgeSa BCttneta viTa zveznih svetnikov 'ministrov) od seda- Pariz, 31 januarja. AA. Zunanji min'ster njih sedem na devet Prvi predlog v tem smislu je bil stavljen že leta 1°!7. a je bil tedai za v njen Sedaj prihajalo nekateri poetični krogi, zlasti spet z n;,'ni na dan, ker hočejo z razširjenjem vlade omogoči-| ti tudi švicarskim socia I'-lom zas'oT»-tvo • v osrednji izvršni oblasti republike. Ta teden bo ta o predlogu n^orsvliali obe zvezni zbornici, vlada pa se je že p'etekli teden odločila proti predlogu Najprej so bili trije svetniki za predlog, trne pa nruti njemu, dočim je pred ednik sveta ostal nevtralen. končno pa je zmagalo odklonilno stališče. Razpoloženje v parlamentu pa novemu predlogu ni tako nasprotno, ker je večina poslancev mnenja da bi se samr s tak7no zadovoljitvijo mogla popolnoma razorožiti socialistična opozicija V prime u. da bi se parlament izrekel za socaltetični predlog bi moral zvezni svet najprej pripravit predlog za zadevne spremembe švicarske j ustave, kar seveda spričo zapletenih kan Bonnet je sprejel danes ju^oslovenskega noslanika dr. Božidarja Puriča in Milivoia Piljo, pomočnika zunanjega ministra, in sicer v zvezi s trgovinskimi podajanji med francosko vlado in jugoslovensko trgovinsko delegacijo, ki se mudi v Parizu. Ob tej nriPki je oo*1an:k Purič iz-oči! Bonn-tu red Belega orla. s katerim ga ie odlikovalo ju-g^slo\ enrico kr. namestništvo. Deset žrtev mraza v Chicagu New York, 31. jan. AA. V Chicagu je zavladal hud mraz s sntžnimi viharji. Nad 10 ljudi je zmrznilo Snežni viharji so zajeli vse severne države med Kanado pa do Floride in Cansasà. Kov di -fitor ef mnazije v Kranju Beoerad. 31 jan AA. Imenovan je za ravnatelja 4 pni skupine l stopnje na rea'ni gimnaziji v Kranju France Korbar, doslej profesor na isti gimnaziji Papolna Sinska *»?ntnazija v Banjaluki Beograd 31. jan. AA Nepopolna ženska r a'na g'm^azija v Banjaluki bo začenši s šohkim letom 1939/40 pretvorjena v popolno žensko realno gimnazijo. Iz prometne službe Beograd 31 jan. p. Upokojeni železniški kontrolor Josip Sterk je bil reaktiviran ui •imenovan za višjega kontrolorja v 6. poL skupini na koroškem kolodvoru v Mariboru. Viš i kontro'or 6. pol. skup. Anton 6L janec je premeščen z Zidanega mosta, k nrometno-komercialnemu oddelku v Ljubljani, višji kontrolor Janez Košir v Šiški pa na postaj« Maribor - StudencL tonalnih in etnografskih vprašanj, ki so s tem zvezala ne b bila 'ahka naloga Zato bo vsekakor po.eklo še precej časa. pr-den bo razširjenje vlade izjedeno, tudi če se parlament izreče zanj. Važ?sa snrememba na Dunaju Dunaj, 31. jan. br. Dosedanji okrožni vo lja nai o 7no-soc aMstične stranke na Dunaju Odilo Globočnik je bil razrešen. Vodstvo stranke na Dunaju je poverjeno pokrajinskemu voditelju za bivšo Avstrijo Josefu Bürkhlu. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Oblačno v vsej državi, v zgornjem primorju ln v Vojvodini nekoliko jasno, sredi države in v južnih krajih dež. V Bosni in v S'ove-niji po hribih sneži. Temperatura je nekoliko padla na severu, narasla pa na jugu. Na nižja je bila na Ravnem polju —3, najvišja v Ercegnovem 15 C. Zemunska vremenska napovrd: V vsej večji severni polovici države nekoliko mrzle je. Po večini oblačno v vsej državi z dežjem in snegom posebno na južni polo» vici. Dunajska: Po jutranji me; ti jasno, ponoči zmerno hladno, podnevi äe nekoliko južno. ANGLEŽI, FIS IN PLANICA Zanimivo angleško pravno mnenje na pobudo Arnaldo Lunna Na lanskem kongresu Fis v Helsinkih je zastopal Ameriko in Anglijo g Arnold L u n n , predsednik angleškega smučarskega kluba, ki je predstavnik smučarstva Britanije. G. Lunn je že vsa leta opozarjal predsedstvo Fise, da po njegovem na-ziranju v stvari Planice Fis ne dela v skladu niti ne s pravili ne s cilji Fise Na kongresu je svaril in opozarjal, da utegne doživeti Fisa pri Planici enak polom, kakor so ga pred leti doživeli s svojo borbo proti alpskim disciplinam norveški predstavniki v Fisi (tudi današnji predstavniki Pise!) ter zahteval, naj Fisa spremeni svoje stališče v tem vprašanju. Poleti je poročal v angleškem smučarskem klubu o »zadevi Fis in skakalnice v Planici«. Poudarjal je. da so mnenja o pravicah Fise do prireditev v Planici zelo r32'.lična. Po njegovem ni toliko važno raziskovati dobre in slabe strani Planice, tem- več je treba poiskati avtoritativni odgovor na vprašanje, ali ima Fis pravico nadzora nad prireditvami v Planici, če so pozvani nanje skakači in ne savezi. Smučarski klub Vel. Britanije je sklenil dobiti to pravno tolmačenje ter je izročil vse gradivo na proučitev pravni pisarni Charles Rüssel and Co, 37 Norfolk Street, London W C 2. Ta pisarna je gradivo proučila in poslala klubu naslednje pravno mnenje: »Fis obstoja iz državnih savezov in je njena svrha predvsem, da nadzira in urejuje tekme po § 1 in 2 mednarodnih tekmovalnih pravil. Po § 1 je mednarodna tekma tista, ki jo priredi državni savez in na katero mora povabiti vse saveze, včlanjene v Fisi, po § 2 pa so mogoče tudi tekme z omejeno mednarodno udeležbo, ki jo priredi državni savez in na katero sme povabiti samo omejeno število savezov, članov Fise. — Skakalnice, na katerih se prirejajo tekme v smislu §§ 1 in 2, morajo biti po Fisi odobrene ter se te tekme na drugih skakalnicah ne smejo izvesti. Smatramo, da je U. S. Planica član JZSS ter da more kot tako prirediti tekme po §§ 1 in 2. Ce ne, nima Fis nad tem društvom nikakšne kompe-tence. Po našem mnenju je odvisna presoja opornega vprašanja od tega, dali je U. S. Planica imelo namen prirediti tekmo po prej cit. paragrafih, torej po pravilih Fise. V tem primeru ima Fis prav ter more, če so bila pravila kršena, uporabiti tudi kazni, ki jih določajo pravila. Odločilno po našem ni, kdo je prireditelj, temveč samo vrsta prireditve odn. tekme. Če je v konkretnem primeru D. S. Planica razpisalo tekme po §§ 1 in 2, tedaj se mora vse izvesti točno po pravilih Fise. Ce pa tekma po teh §§ ni bila razpisana, Fis nima nikake pravice vmešavanja v tako prireditev. Ničesar ne moremo najti v pravilih Fise, kar b! moglo Število rofitev v Beli krajini pada Razveseljivo pa ja, da nazaduje tudi število smrtnih primerov Črnomelj, 28. januarja V letu 1938. je bilo v Beli krajini (srez Črnomelj), ki šteje po zadnjem ljudskem štetju 27.266 prebivalcev, 193 porok, kar pomeni nasproti letu 1937. prirastek za Nasprotno pa je padlo število rojstev. Rodilo se je lani 700, leta 1937. 733 in leva 1936. celo 772 otrok. Od lani rojenih je ilo 12 mrtvorojenih in 33 nezakonskih, babiški, odnosno zdravniški pomoči se rodilo 421 otrok (v 415 primerih babica, ^ šestih zdravnik). Umrlo pa je lani 384 ljudi (leta 1937 418). Prirastek je torej po odbitku mrtvorojenih 304. Po starosti je umrlo: v prvem mesecu starosti 26, v prvem letu 72, do 5 let starih 87, od 5 do 15 let 12, od 15 do 30 let 14, od 30 do 50 let 25, od 50 do 70 let 86 in starejših od 70 let 160. Vzroki smrti so bili: prirojena živi jen, Ska slabost (15 primerov), jetika (25), pljučnica (30), davica (1), trebušni tifus (1), Cholera infantum (10), bolezni na ranah (1), druge infekcijske bolezni (8), kap (17), organična srčna napaka in bolezni krvnih žil (14), rak (10), ostali naravni smrti primeri (240), smrtne poškod. be po naključju (7), samomor (4), umor in uboj (1). Kakor je razvidno iz gornjih podatkov, pada tudi pri nas števUo rojstev, dasi je Bela krajina v tem oziru še vedno eden najbolj zdravih delov naše domovine. Največji prirastek izkazuje občina Metlika okolica, in sicer 85. Nato slede občine: Vinica 38, Adlešiči 35, Semič 31, Radatoviči 30, Črnomelj okolica 27, Stari trg 21, Gra-dac 20, Črnomelj mesto 9. Dragatuš 7 in Metlika mesto 1. Nasprotno pa je razve, seljivo dejstvo, da pada tudi število smrtnih primerov, kar je vsekakor posledica sicer počasnega, vendar stalnega izboljša-vanja higienskih razmer. SveiosBvske nagrade v Pragi Prisrčna proslava v Aleksandrovem kolegiju Praga. 31. januarja V petek je bila tudi v Pragi tradicionalna proslava s.v. Save v prostorih Aleksandrovega kolegija. Udeležila se je je vsa ju-goslovenska kolonija in odlični predstavniki javnega življenja v Pragi, med njimi dr. A. Čihak, dr. Otokar Beneš s soprogo, prof. dr. Matija Murko s soprogo, naš poslanik dr. Protič ter predstavnice Jugoslov. ženskega društva v Pragi. Akademska mladina je do zadnjega kotička napolnila prijazno dvorano dr. Zenkla. Pri cerkvenih obredih je pel zbor državnega konservatorija pod vodstvom našega spretnega dirigenta Dano-na, nato pa so sledili govor o sv. Savi in razne recitacije. Glavna točka sporeda pa je bila razdelitev nagrad za svetosavske teme, ki jih je razpisalo Jug. žensko podporno društvo v Pragi. Tajnica društva ga Bingulac je orisala delo in prizadevanje društva ter končno sporočila nagrejence. Nagrado gg. Prva notarska pripravnica v Jugoslaviji Gdč. Boža Kuharjeva iz znane ugledne družine ljubljanskega notarja g. dr. Andreja Kuharja, se je po dovršenih pravnih študijah na ljubljanski univerzi posvetila no-tarijatu. Po enoletni sodni praksi ter po dveletni praksi v odvetniški pisarni je položila ob božiču odvetniški izpit in je zdaj spet v notarski pisarni svojega očeta. Gdč. Boža Kuharjeva je v Jugoslaviji prva notarska pripravnica) z odvetniškim izpitom. Ljubice in Eleonore Jendrašic. soproge vojnega atašeja v Pragi, v znesku 700 kč za temo: Jugosil o va ns k o-č eškoslo vaški kulturni in politični odnošaji v 19. in 20. stoletju, je dobil Milan Vukič, absolvent agronomije in študent svobodne šole političnih ved. Nagrado g. R. B radano v i ca. našega konzula, za temo: Trgovinski in ekonomski odnošaji Jugoslavije in ČSR je dobil D. Zelenovic, študent medicine. Drugo nagrado 400 kč g. R. Bradanovida za Vinogradniške in vinarske zadruge v Jugoslaviji in njih vpliv je dobil Franc Toplak, študent agronomije. Za dve tehnični in medicinski nalogi nista bili podeljeni nagradi, ker je razsodišče smatralo, da dela niso popolna, ker ne odgovarjajo strokovni ravni. K. Makon je dobil nagrado soproge g. Havlieka v znesku 500 kč za temo: Kakšno smer v literaturi je treba gojiti — optimizem ali pesimizem? Z največjim zanimanjem pa se je pričakovalo ime nagrajenca braniti državni ali lokalni organizaciji prirejanje kakršnihkoli tekem in povabiti nanje kogarkoli. Samo v primeru in samo tedaj, če se želijo prirediti teme po §§ 1 in 2 mednarodnih pravil, pričenja pravna kom-petenca Fise nad njimi.« To pravno mnenje je zanimivo in potrjuje v celoti pravilnost Lunnovega stališča na kongresu, kjer je dejal med drugim: »Večina določil in pravil Fise je nejasnih in slabih. Mednarodni tekmovalni pravilnik je za prireditve savezov, a ne društev, ki so člani savezov. Fis je organizacija savezov in nima nikake pravne oblasti nad društvi, kakor je n. pr. U. S. Planica, ki prireja te skakalne tekme. Če priredi Planica tekmo in povabi posamezne tekmovalce tujih držav in ne saveze, tedaj to ni prireditev po §§ 1 in 2 mednarodnega pravilnika ter se ne smejo uporabiti za tekme določila o skakalnicah. Ugotavljam, da naša pravila ne dopuščajo, da bi v takih primerih postopali policijsko. Fis se mora ravnati po svojih določilih, mi pa smo se ravnali doslej po celi mešanici pravil in določil, po nekontroliranih razlagah in prenašanih nesporazumih, ki so polagoma dobivali kar veljavnost zakona.« (Str. 47 zapisnika kongresa.) Prezreti pa ne smemo še nečesa: geste Angležev, ki nimajo niti skakalnic, niti skakačev ter so načeli to vprašanje le, ker jim njihovo gentlemansko pojmovanje v športu ne dopušča, da bi se uporabljale metode, ki se ne morejo spraviti v sklad s fair play. Leta 1937. je morala Fis v Chamonixu ugoditi protestu našega saveza, lani na kongresu v Helsinkih se je obravnavala naša pritožba zaradi 13 nepravilnih ukrepov predsedstva Fise proti Planici, kar se je slednjič končalo s pomirjenjem Toda ves trud Fise onemogočiti Planico, ni mogel vplivati na to, da je Planica v petih letih obstoja povečala svetovne rekorde za polnih 21 m na 107 m in da je omogočila doseči take uspehe drugim in ne — Norvežanom! Joso Goreč za temo: »Družina kot središče, v kateri se pridobi prva izobrazba.«« ki jo je razpisal g. Stajic, tajnik poslaništva. Za to temo se je borilo največ študentov. Najboljše delo sta napisala študenta sociologije Slavo Kle-menčič in Z. Antic. Toda ker sta bila oba že diplomirana, se jima nagrada ni mogla podeliti. Sprejela sta le pohvalo. Nagrado je dobil M. Majhen, študent agronomije. Na koncu je še bila podeljena nagrada 400 kč Sigi ju Taučarju, absolventu svobodne šole političnih ved, ki je po mnenju razsodišča obdelal temo »Jugoslovem-iko-čcško-slovaški kulturni in politični odnošaji v XIX in XX. stoletju« nc le na o-movi zgodovinskih dejstev, namreč je orisal vse smeri, zakaj in kako jc prišlo do tega sodelovanja med obema bratskima narodoma. Po razdelitvi nagrad je zbor konservatoristov zapel obe državni himni, nato pa je do-mačica slave ga. Marica Šidlof-Vojnovičeva povabila vse navzoče k bogato obloženim mizam. 5. T. Ples Jadranske straže 4. februarja na Taboru Važen ukrep za povzdigo sadjarstva Od leta do leta raste pomen sadjarstva za naše gospodarstvo. Najbolj vidne so koristi te kmetijske panoge v visokih izvoznih številkah, ki jih izkazuje vsakoletna bilanca naše zunanje trgovine. Nič manjši pa ni pomen sadjarstva za samo-preskrbo kmečkega gospodarstva in preskrba mest s tem zdravim živilom in iz njega iztisnjeno osvežujočo pijačo. Gaj sadovnjakov okoli mnogih naših vasi je pravi okras in tako tudi velike važnosti za tujski promet. Zal pa ne posvečajo vsi činitelji sadjarstvu tiste pažnje, ki mu pritiče po njegovi važni vlogi. Ves napredek sadjarstva je zasluga zasebne podjetnosti in gre v tem vse priznanje starejšemu rodu našega uči-teljstva, kjer se bodo vedno blestela imena Praprotnik, Levstik in Humek, da omenimo le tri pionirje, ki so orali ledino za to važno panogo. Vsake šole se je še nedavno držal šolski vrt, na katerem je dobil učenec nazorni pouk o cepljenju, sajenju, gnojenju in drugem oskrbovanju sadnega drevja. Ne vem, po čigavi zaslugi so v zadnjih desetletjih izginili številni šolski vrtovi. Vse prizadevanje poklicanih činiteljev mora stremeti za tem, da vrnejo našim šolam šolske vrtove in jih na novo ustanovijo, kjer jih doslej ni bilo, kakor delajo to druge napredne države, zavedajoče se velikega pomena sadjarstva ne le v gmotnem pogledu, temveč prav posebno tudi kot posredovalca za tesnejši stik s prirodo, ki more vcepiti narodu novih duhovnih dobrin. Kakor rečeno, je vzbudilo učiteljstvo [ smisel za sadjarstvo v našem narodu in položilo tako temelj za razvitek novih podjetij — drevesnic, ki skrbijo po razmeroma nizki ceni za prikladen sadni naraščaj. Vsem tem činiteljem smo dolžni zahvalo, da se je sadjarstvo v zadnjem polstoletju tako močno razširilo v naši domovini. Zal pa smo opazovali pri tem, da zahteva marsikateri kmet od drevesa le dobiček, ko ga je usadil, njegova nega pa mu je deveta briga. Iz zanemarjenih sadovnjakov pa se širijo bolezni in škodljivci na vse strani in kaj malo zaleže, če zatira posamezen napreden sadjar v svojem sadovnjaku bolezni in škodljivce. Od vseh strani so zato poklicani čuvarji našega sadjarstva učili in rotili sadjarje, naj se oprimejo splošnega zatiranja sadnih škodljivcev, toda zaleglo je to le prav malo, ker niso imele njihove besede za seboj kazenskih pretenj, ki sicer niso prijetne in prikupljive, imajo pa to dobro lastnost, da so učinkovite. Temu nedostatku je sedaj hotela odpomoči banska naredba o zatiranju škodljivcev in bolezni sadnega drevja, ki je stopila v veljavo 21. t. m. Ta naredba odloča: vsak imetnik (lastnik, uživalec, zakupnik) zasebnega ali javnega zemljišča, na katerem je kakršenkoli nasad sadnega drevja (na vrtovih, njivah, travnikih, nasipih, ob cestah in drugod) mora izvrševati naslednje zatiralne ukrepe: Odstraniti mora iz svojega nasada vsa suha in napol suha drevesa, nadalje močno rakava, po zalubnikih, zavrtačih, ka-parjih ali krvavih ušeh v takem obsegu napadena drevesa, da ni mogoč kakšen .C.IM1YER LJUBLJHRR 10 dni od 1. —10. februarja cenejša prodaja damskega volnenega blaga in ostankov Za Svečnico na smuk v Kranjsko goro Idealne bele poljane, izvrstna postrežba v fcetelu Petrovo Z nastopom južnega vremena v prvi polovici januarja so se izpraznile naše zimskosportne postojanke, ne toliko zaradi pomanjkanja snega, kakor zaradi končanih božičnih počitnic za mlajše športnike, za pasijonirane smučarje pa zato, ker so mogli v teku treh tednov zadostno izrabiti »belo opojnost«. Ko je bilo v Ljubljani dodobra pospravljeno s snegom in se je že spet vsiljeval po ulicah prah, se je splošno mislilo, da je za to zimo že po smučanju in zimskem veselju. Temu pa ni tako. V Kranjski gori so se ves ta čas lahko uveljavljali vztrajni smučarji. In ko se je pretekli teden ponovno nasulo finega pršiča, so se iznova začele v Dolini zgoščati vrste športnikov. Vkljub temu, da čitamo po časopisih dnevna poročila o snežnih razmerah in so te baš sedaj skoraj da idealne, je bil naskok na dilce preteklo nedeljo vse pre-pičel. V Kranjsko goro se jih je pripeljalo nekaj deloma že s sobotnimi, precej pa z nedeljskim jutranjim vlakom, ki niso mogli prehvaliti prijetne smuke po novoure-jenih terenih. A oni, ki so jo udarili na Vršič, so istotako prišli na svoj račun. Kranjska gora se tujskoprometno prav lepo razvija. Poleg starih hotelov so zrasli novi na vseh izhodiščih, ki prav dostojno reprezentirajo tudi nasproti razvajenim gostom iz tujine naše stremljenje v tej panogi. Skoraj pa me je sram priznati, da nisem vedel za hotel »Petrovo«, ki v svoji popolnosti v modernem konforu. pazljivi in točni postrežbi, izvrstni kuhinji in zalogi izbranih pijač in ne v zadnji vrsti po smiselni dekoraciji z originalnimi slikami naših in tujih umetnikov res zasluži, da bi bil stalno polno zaseden, ker niso cene višje, kakor če bi stanovali in se hranili zasebno. Hotel »Petrovo« zagledate, če se pripeljete z Jesenic iz desnega okna vlaka, ko se hlapon bliža Kranjski gori, prav ob železniškem mostu čez Pi-šenco Samo šest minut hodä je cd kolodvora do hotela, ki razpolaga z vsem udobjem. Topla in hladna tekoča voda krasni prostori, terasa za sončenje, radio, časopisi, krasna lega in že zgoraj opisane dobrote. Moderne postelje na skupnih ležiščih z umivalnicami po kovaču dnevno, za pripadnike Sokola celo za tri dinarjp cenejše Najemnik hotela g Jaka Oražem, ki nima samo smisla za umetnost, v kateri je po njegovi krasni zbirki sodeč, sam mojster, vas bo gostoljubno sprejel in pazljivo postregel, da ?e boste radi tudi v bodoče vračali in ga priporočali svojim prijateljem. Torej za svečnico smuk v Kranjsko goro! Na meji silobrana in umora Sodba zaradi smrti Franceta Kokalja v Kovorju 1 i ubijana. 31. januarja Danes pozno popoldne jc bila s sodbo zaključena pretekli mesec prekinjena razprava proti samskemu trgovcu Antonu Koširju od Sv. Neže pri Kovorju, ki je bil obtožen. da je lani s strelom iz samokresa močno poškodoval delavca Franca Kokalja. Ta jc v mukah, ko sc je njegova trdna narava cele štiri mesece borila za življenje, izdihnil v splošni bolnišnici zaradi izčrpanosti, sepse, pljučnice in srčne slabosti. Ozadje te smrti je bilo spet nedeljsko popivanje vaških fantov, ki se običajno končuje s fantovskim junačenjem. Junija je Košir popival v neki gostilni v Kovorju z Vinkom Hafnerjem. Ivanom Bodlja-jem in Božom Pretnarjem. Tja je prišel tudi France Kokalj. sicer znan pretepač in izzivač, ki se je tudi to pot začel s fanti prepirati in jih je slednjič z nožem v roki nagnal iz gostilne domov. Ko so od>rli, pravi obtožnica, jih je še enkrat dohitel in se jc znova zapodil mednje z nožem, nakar ga je Košir ostrašil s strelom iz vojaškega samokresa. Ko so se pa razšli, je krenil Kokalj v svoje stanovanje, a p~ed njim so ga počakali fantje, ki jih je jezilo, da jih jc Kokalj prej tako nagnal. Pn ponovnem zasliševanju v bolnišnici je poškodovani Kokalj dosledno brez sprememb izpovedal, da je po prihodu v stanovanje zaslišal zunaj »aufbik* anje«*, čemur da je sledil ponoven strel, pa je zato stopil iz hiše, da vidi, kdo razgraja. Slišal je pritajen razgovor, toda ugotoviti ni mogel, kdo je p~ed hišo. Ko pa se je že obrnil, da stopi nazaj v hišo. mu je nekdo posvetil z močno žepno svetilko in takoj za tem je spet počil strel. Poškodovan v levi kolk se je zgrudil. Tudi na njegove klice na pomoč mu nihče ni- prišel pomagat in se je šele proti jutru sam zavlekel v svoje stanovanje, kjer so ga potem našli nezavestnega. Obtoženi Anton Košir, ki je napravljal prav dober vtis in je tudi v obtožnici pihalo, da je v domačem kraju na dobrem glasu, je dejanje takoj priznal. Od vrega po-četka se je zagovarjal, da je ravnal v silo-branu. Trdil je. da je Kokalj, čim mu je posvetil v obraz zavihtel nad njim rovnico, on pa je sprožil zato, da bi se rešil smrtonosnega udarca, ki mu ga je Kokalj namenjal. Na današnji razpravi ki jo je vodil predsednik s. o. s. Felaher, je bilo deloma ponovno, deloma pa na novo zaslišanih 12 prič. Ponovno je bila zaslišana tudi vdo- va. ker so želeli izvedeti od nje, kako je mož ravnal z njo. Na predsednikovo vprašanje. če jc z njo res slabo ravnal, je dejala. da je bila njegovemu ravnanju sama kriva Dodala je. da ji je nekoč njen tovariš, delavec Viktor Dežman. ko se mu je potožila glede moževega ravnanja, tolažil, naj ne tarna, ker so se neki že dogovorili, da bodo njenega moža spravili s sveta. V splošnem se je današnja razprava v mnogem vrtela okrog osebnosti pokojnega Kokalja. ki so ga vsi skušali prikazati kot človeka. ki zaradi svoje nasilnosti ne le da ni bil priljubljen, temveč so ga colo zelo mr-zili. Dmga naloga današnje razprave pa je bila. da se pojasni, ali je bil Kokalj res oborožen z rovnico, ko je Košir streljal nanj. Po številnih zaslišanih pričah, ki so morale na svojo izpoved pr-.scči. se ie ta trditev izkazala za malo verjetno. Rovnico jc namreč prinesel orožnikom 15-ktni Budlja-jev sin dokaj pozno češ. da su jo šele po natančnem orožniškem preiskovanju na>!i v neki grapi v vodi. Orožniški komandir, ki je bil danes zaslišan, pa je izpovedal, da so rovnico prinesli suho in ne mokro, kakor bi bila morala biti, če naj bi ležala v vodi. Tudi bi bilo povsem nerazumljivo, kako bi bila mogla rovnica priti v grapo, če jo je imel v rokah težko ranjeni Kokalj, ki se je komaj zavlekel v svoje stanovanje. pred katerim je ležal oddaljen komaj dva metra. Državni tožilec je poudarjal, da spopad med Kckaljem in Koširjem meji prav za prav že na umor in da je bila kvalifikacija dejanja s strani državnega tožilstva, ki se je glasila na prekoračen silobran, najnii-Icjša. Zastopnik vdove Julijane, ki sta ji po moževi smrti ostala dva nepreskrbljena mladoletna otroka, je zahteval 100 000 din odškodnine in 2.000 din kot mesečno rento, ki naj jo plačuje obtoženi. Ob 15. uri sc je senat umaknil k posvetovanju, nato pa je po dalj-cm čakanju predsednik razglasil sodbo, s katero je bil Košir obsojen na dve leti in pol robije, plačati pa bo moral OUZD 5.272 din, bolnišnici 600 din, vdovi pa še 5.000, a za tisto, kar zahteva več, jc ie sodišče zavrnilo na pot civilne pravde. Košir je takoj prijavil revizijo in priziv. »Urška pravi, da je strašno zaljubljena v svoj novi avto.« »Torej spet primer, ko je stroj izpodrinil človeka.« drug način uspešnega zatiranja teh bolezni in škodljivcev. Prav tako se morajo odstraniti iz nasada vse suhe, odmirajoče in po vražjem grmiču napadene veje in štre-lji. Vse odstranjeno vejevje se mora se-žgati. Vse sadno drevje se mora očistiti maha, lišaja, stare skorje, drevesnih gob in suhih gnilih plodov in je treba vse odpadke takoj sežgati. (Za zbiranje teli odpadkov razprostremo okoli debla ponjave, da prestrežemo na njih golazen.) S sadnega drevja se mora odstraniti vsa omela, porezati in takoj sežgati se morajo gosenčja gnezda. Malo čudna in neumlji-va je zahteva naredbe, da se morajo iz nasadov odstraniti starikava sadna drevesa s prekomerno visokimi vrhovi, pri katerih se določbe te naredbe ne morejo več izvršiti ali pa spravlja njih izvršba delavca v življenjsko nevarnost. (Če bi se ta točka strogo izvajala, bi bili kmalu ob najbolj rodovitna sadna drevesa, zlasti hruške. Zdi se nam tudi, da se zna vsak kmečki človek že toliko čuvati, da ne pade kar tako z drevesa; če pa je neroden, pa lahko pade celo pri obiranju sadja z najbolj zdravega drevesa in bi bilo treba po takem prepovedati že kar sajenje visoko-debelnih dreves. Pogrešamo pa točke, po kateri bi bilo treba odstraniti vsa v rasti zaostala in švedrasta drevesa sploh, ker žalijo oko.) Vsi ti obrambni ukrepi se morajo izvršiti najkasneje do 15. aprila vsakega leta. Izvedbo te naredbe morajo nadzirati občinska oblastva po enem ali več odbornikih, določenih v ta namen, ki pregledajo v drugi polovici aprila vse sadovnjake v občini, ter javijo oblastvu vse tiste, ki niso upoštevali predpisov te naredbe. Občinsko oblastvo more kaznovati nemarne sadjarje v denarju od 10 do 300 din v korist občinskega kmetijskega sklada Mimo te£3 more občina sama izvršiti dotične zatiralne ukrepe na stroške lastnika potem, ko ga je brezuspešno opomnila na njegovo dolžnost. Do izvedbe teh ukrepov bo težko prišlo, ker se po 15. aprilu ne smejo in ne morejo več opravljati takšna dela zaradi nastopivše pomladi, drugo zimo bo pa že kaznovani posestnik verjetno sam očedil svoje nasade. Če bi jih pa ne, bi mu jih pa kljub ponovni kazni ne mogli proti njegovi volji očistiti, ker bi mu tako povzročili občutno škodo na že oživelem drevju. S to naredbo je storilo oblastvo prvi korak za zboljšanje našega sadjarstva Sicer je ta ukrep, kakor pač vsak prvenec, še okoren in hudo pomanjkljiv, ker ne določa obveznega zatiranja sadnih bolezni in škodljivcev s kemičnimi pripomočki, brez katerih je zatiranje hudo pomanjkljivo. Če hočemo iti vštric z drugimi naprednimi sadjarskimi deželami in jim uspešno konkurirati na svetovnem trgu, bomo morali pač pokreniti učinkovitejše mere za obrambo te zelo donosne kmetijske panoge. Mimo tega bi bilo treba storiti vse potrebno za zaščito koristnih ptic in za širjenje čebelarstva. Brez teh dveh pomočnikov je donosnost sadjarstva dokaj dvomljiva. Naša banovina kot najnaprednejša, zlasti v kmetijstvu, ne bo smela ostati pri takšnih polovičarskih naredbah, temveč bo morala namesto podpor po-edincem preskrbeti vàsem in soseskam po leg primernih naredb tudi potrebne škropilnice in škropiva po zmernih cenah. —K. Cenjenim naročnikom ! Današnji številki lista smo za vse naročnike, ki prejemajo »Jutro« po pošti, priložili položnice. One naročnike, ki jim je potekla naročnina, prosimo, da vplačajo naročnino zaradi poslovnega reda TAKOJ V PRVIH DNEH MESECA FEBRUARJA, druge pa, ki imajo naročnino vsaj za mesec dni vnaprej plačano, da shranijo položnice za prvo naslednjo priliko. Kdor ima še kak zaostanek, naj ga zdaj tudi poravna, ker zgubi drugače pravico do Jutrovega nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača Zedinjena zavarovalnica d. d. svojcem smrtno ponesrečenega naročnika premijo 10.000 dinarjev. Vsak naročnik mora, da prepreči prekinjenje zavarovanja, OBNOVITI NAROČNINO NAJKASNEJE V 14 DNEH OD DNEVA, KO MU JE POTEKLA. Hkrati vabimo vse prijatelje in čitatelje, ki danes še niso naši naročniki, ali so začasno prenehali biti, da se S TEM LETOM VPIŠEJO MED STALNE NAROČNIKE. Vse kaj drugega je, prejemati časopis na dom, kakor pa si ga izposojati, da gre t z rok v roke in pri tem čakati, kdaj pride kdo na vrsto. Opozarjamo, da izdajamo poleg dnevne izdaje tudi še ponedeljsko Izdajo »Jutra«, katere naročnina znaša za Jugoslavije din 4, ako se pošilja list po pošti in din 5, ako se po raznašalcu dostavlja na dom ter za inozemstvo 6 din mesečno Ponedeljska izdaja je letos povečana in ima poleg športne rubrike obilo aktualnega radi va iz sedanjosti in preteklosti, zalo naj jo vsakdo priporoča. Kdor je naročnik na dnevno in ponedeljsko izdajo »Jutra«, naj pošilja OBE NAROČNINI Z ENO POLOŽNICO ? označbo J. P. na vrhu ali na hrbtu srednjega dela položnice Taki naročniki zato i ponedeljsko Izdajo ne bode doMli posebne položnice Tudi kdor se na novo naroči ^a ponedeljsko Izdajo, lahko pošlje naročnino skupno z naročnino za dnevno izdajo, oa to napiše na hibtu položnice. UPRAVA „JUTRA" Domače vesti ♦ še štirje odkupi osnutkov za spomenik Viteškemu kralju. Odbor za postavi» tev spomenik* Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju v Ljubljani je na svoji seji dne 27 L. m. sklenil, da se izven raz-p.samh odkupov, udKupjo še štirje osnutki za odkupne ceno po 3.000 din in sicer oni. ki so bili predloženi pod gesom: s-123«, »Steber svobode«, »Edinstvo 18« in »Krog« Odboi poziva avtorje, da mu do 10 februarja sporočijo svoje naslove ako pristanejo na to. da se njihovi osnutki izven razp.sanih pogojev odkupijo po 3001 din in to z vst-m pravicami, ki so v razpisu navedene za osta.e odtt'ipe. Odbor obenem poziva vse avtorje osnutkov, ki niso bili odkupljeni da jir. dvignejo dne 6. februarja v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. * Spoinint na posvetitev vojaški službi bodo obujali oni bivši gimnazijci, Ki so stopili v 21 letnik vojne akademije v Beo. gradu. Bilo jih je pred 50 leti 53, vojno akaJemijti pa jih je dovršilo 48, a je od njih danes samo še 15 živih. V kratkem bodo priredili svojo spominsko proslavo in bodo uvedij tudi akcijo, da se po možnosti podpre svojci pokojnih tovarišev. Med ži-. vimi absolventi 21. letnika Vojne akademije je tudi nekdanji prvi ljubljanski di-vižionar Krsta Smil'anié, armijski general upokojeni ban in senator. vse vrste gEGISTRPTORlE HERfHES, RE DOS, ORGft FASCI KlE.mAPE ZA ODLAGAtUE SPISOV VSE POSLOVI KflJIGE nflJVEt'c izb.xo nuDi iv.Bcno ŠEIHBUIMU * Spominska proslava zadnjih srbskih predvojnih maturantov. Jubileji matur so nekaj običajnega, spominska proslava te vrste, ki se pripravlja zdaj v Beogradu, pa bo nekaj posebnega, ker bo v zvezi z zgodovinsko tragedijo. 25Ietnico mature bodo namreč letos siavilj zadnji srbski predvojni maturanti. Pred svetovno vejno so bile v Beogradu štiri gimnazije in ena realka. Nekaj dni pred izbruhom vojne so malurirah dijaki, rojeni leta 1895 in tudi nekateri starejši, ter tako rekoč iz šolskih klopi odšli na bojišče. ZaDeleženo je število maturantov iz >eta 1914. ni pa znano, koliko izmed njih je še danes živih, zakaj ti mladi hord so se znašli v najhujšem vrtincu svetovne voine. Nekateri maturan, ti iz leta 1914. ki živijo v Beogradu, so zdaj izvolili odbor, ki bo pripravil vse za spominsko proslavo 251etnice mature. Najprej morajo seveda poskrbeti naslove vseh še živih maturantov in so zaradi tega v beograjskih istih objavili svoj poziv. Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenóiee. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. OKI reg S br 15 «85-3.K * Jubilejno zborovanje varaždinskih gasilcev. Organizacija gasilcev v Varaždinu spada med najstarejše v vsej državi, kar svedoči že njen naslov »Prvo hrvatsko prostovoljno gasilsko društvo«. V nedeljo je imelo to društvo svojo ?5. redno letno skupščino, katere so se udeležili tudi predstavniki mnogih drugih gasilskih organiza ci j. Na slavnos.nem zborovanju so govorniki opisali zgodovino društva, ki je bilo s pevskim društvom »Vilo« in z Narodno čitalnico vred steber narodnega pokreta v Varaždinu in okolici. Jubilejno zborovanje je bilo zaključeno z volitvami novega odbora, kateremu je zdaj na čelu ugledni krojaški mojster Ivan Kaniškl. * Društvo »Narodni Dom« v Zagrebu, Berislavičeva ul. 11, obvešča vse svoje člane, da bo danes, 1. februarja, v društvenih prostorih članski sestanek, ker ae bo razpravljajo o raznih vprašaniih bodoč ga društvenega delovanja. Vabljeni vsi člani, da se tega sestanka v čim večjem številu udeleže! * Halo! Halo! DruStvo zagrebških Slovencev v Zagrebu, Berislavičeva ul. 11, vabi vse svoje člane in prijatelje na čajanko, ki jo priredi v društvenih prostor h. Kdor želi preživeti noč od sobote na nedeljo v veselem razpoloženju med Slovenci in Hrvati, ta ne sme pozabiti v soboto 4. februarja priti na slovensko čajanko, kjer bo zabave, plesa, jestvin 'n pijače v izobilju. Igral bo prvorazredni jazz. Zadetek čajanke bo ob 20.30 uri. Pridite vsi! « Dopust naj si po mežno^i izpos!uje-jo planinci smučarji za petek in soboto 3. in 4. februarja, da bodo mogli že « sredo 1 februarja s popoldanskim vlakom odbi zeti rici G cienjsko na zmske planinske ture. Ako se vrnejo v nedeljo zvečer, bodo štirje dnevi na razpolago za planinsko smrčanje. Odločiti se je treba: Kam? žužkov avtobus, ki nudi planincem članom SPD poseben po;:u t pri vezni ceni, ccpelje v sredo ob 12.10 izpred evangeljske cerkve ter piipelje turiste že okrog 14. ure v Cerklje, odkoder je do Doma na Krvavcu nekoliko nad 3 ure Krvavec je znan po svojih smučiščih m edinstvenih razgledih, snežre razmere so prvovrstne — nad en meter snega, zgoraj suh pršič. — Vlak proti Kamniku odhaja ob 13 50 url, turiü i so že kmalu po 15. uri v Stahovici, odkoder j:h pelje pot mimo Sv. Primoža v treh urah na Veliko Planino; tam jih sprejmejo prostra.ua smučišča .pokrita z nad i m deoeio snežno plastjo Lahko pa tudi rdpotujete s popoldanskim gorenjskim vlakom do Jesenic, kjer se ločijo skup ne za Bchinj in Kranjsko goro. Fo prihodu v Blrnj ko Bia ri co vas avtozvoščki pripeljejo po dobro zgaženi cesti do »Zlatoroga«, kjer Vas čakajo tepto kurjena kmečka soba in prijetne sobe za prenočevanje. Tam s' na-berete moči za nadaljnje dneve aa K~m-ni. Zjutraj vas vodi pot po serpentfn~h s krasnimi pogledi na Bohinj-ko jezero do Doma na Komni ki leži v središču smu-§kega raja. Kd:r je že bil v tej pos ojan-ki, dobro ve, katere dobrote ga čakajo, kdor pojde te dni prvič na Komno, bo doživel iznenadenja in bo tako navdušen, da se bo drugo sob" to zepet vrnil v to postojanko. Skupina, ki se odpelje v Kranjsko goro pohiti v mesečini po cesti do Erjavčeve koče na Vršiču, kjer je naslednji dan in tudi nadßljnje dneve dovolj prilik za smuške razmahe. Plan'nci, n?m-"ži-te smuči, pripravite vse potrebno za oprtnik in pohitite v sredo popoldne ali najkasneje na Svečnico zjutraj v planine, kjer vas čakaio naJUipSi dnevi. Vse podrobne informacije o zimskih planinskih turah in snežrfh razmerah v plan'nah dobite v pisarni SPD LJubljana, Aleksandrova ceeta 4, prvo nadratropje. J * Narodna čitalnica v žabnici priredi ju-• tri 2. t m. oo 15. predavanje »Francoska riviera in španska obala« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Viktor Pir-nat. * Polovična voznlna na državnih železnicah je odobrena član:vam združenja univerzitetno izouraženih žensk v Jugoslaviji, ki se bodo udeležile driavuega kongresa tega združen a v Beogradu 12 tn 13. te-bruarja I a oiajšava ve ja za odhod od .0 do 12., za vrnnev pa od 13. do i5. februar, ja. * Za Sokolski dom v RogaSk» Slatini 90 darovali po 50 din; Bogič Vojislav, posestnik, Beograa, Devo Anton, trgovec, Dubrovnik; di Hrašovec Milko, odvetnik, Celje; KarloviC Zdravko, trgovec, Crikveni-ca; dr. Kao Viktor, zdravnik, Maribor; dr. Lipolo Fran. odvetnik, Maribor; Lajovic Milivoj industrijec, Ljubljana; Mašire vič Darinka zasebnica, Sremski Karlov -ci; Negovetič Malči. poštna uradnica, Bre. žice; neimenova-» odvetnik, Ljubljana; dr. Piccoli, lekarnar, Ljubljana; Plešivčnik Ana, zasebnica, Celje; dr. Rus Mavricij, mes ni fizik Ljub jana Radikon Albin, inšpektor ministrstva, Beograd; Rado Greta, zasebn ca Zagreb; Ravnikar Božidar, veletrgovec, Celje; dr Sagadin Štefan predsednik državnega sveta. Beograd; Teo-doiovič Nikola. profesor, Vukovar; dr Werk Hugo odvetnik, Zagreb, dr. Vrhuner Vinko, ravnatelj Ljubljana; Smokvina Mi, lorad, direktor Sušak. * Novi grobuvt. V Mekinjah pri Kam niku je lumia gospa Alojzija baronica Reclibachova Ugle lno pokojnico bodo danes ob 15 položili k večnemu počieku. — V LjubJjai 1 j< umria gospa Gerda Bader-jeva, sopioga komercialnega ravnatelja tovarne zf» k ej v Mostah. Podlegla je bo lezni na srcu Zapustila je sopoga in hčerkico. Vzotnu ženo >'n mater bodo spremil: k večnemu počitku danes ob 15 izpred mrtvašnice na Stari poti. — Pokojnima blag spomin žalujočim naše iskreno soža i je! I * Planica vabi! v hribih je po dolgem ■ presledku spet nastopilo idealno vreme. O tem so se lahko prepričali à -evi ini smučarji, ki so bih minulo nedeljo ubrali v pianine Tudi obmejna Dolina, ta prelepi del Gorenjske, je spet debelo zasnežena. Na stari podlagi je suh pršič, tako da je smuka naravnost imenitna. Zadnje dni se je vreme popolnoma zvednlo in pianine se vsak dan kopljejo v solncu, ki tudi I že prijetno žge, tako da vas bo kar opa-I lilo. Planica vas vabi. Skakalnice 10 pri-! pravljene, drsaHšče le v redu Pridite in ! navžijte se njenih lepo., svežega g-rske-! ga zraka, švignite preko zasneženih belih poljan. Gostoljubni dom SK Ilirije vam je na razpoiago. Za praznike se obeta najlepša smuka. Iz Ljubljane u— Krstna slava pekarske čete. V prostorih intendantskega skladišča na Kode-ljevem so se včeraj ob 10. zbrali zastopniki naše vojske in civilne javnosti h krstni slavi pekarske čete, ki po starem običaju praznuje vsako leto na ta dan god svojega patrona sv. Atanasa. Kot domačin je goste sprejema1 namestnik upravnika intendantskega skladišča in poveljnik pekarske čete kapetan Peter Marko, vič. a vabilu so se poleg predstavnikov naših nacionalnih organizacij in korporacij odzvali tudi komandant divizije, divizij-ski genera Lukič s soprogo, pomočnik komandanta brigadni general Dodič, številno zastopstvo višjih oficirjev ;n podpredsednik mestne občine dr. Ravnikar V pekarni so duhovniki katoliške, pravoslavne in muslimanske veroizpovedi opravili cerkvene obrede z rezanjem kolača, nato pa je imel kapetan Markovič na vojake, oficirje in goste lepo zamišljen govor o pomenu ir vzg ednem delovanju sv. Atanasa. Po oficielnem delu Je bila gostom servirana zakuska, domači oficirji in nekateri predstavniki vojske in civilne javnosti pa so ostali tudi na kosilu, med Katerim je kapetan Markovič 2 napitnico pozval navzočne, da se poklonijo Nj. Vel. kralju Petru n. in spominu vseh onih. ki so svoje življenje žrtvovali za osvoboje-nje domov ne Ves čas je vojaška muz'ka igrala izbrane komade, da je prireditev na udeležence napravila resnično lep vtis. Danes MAŠKERADA SOKOLA v ŠIŠKI DVE GODBI. KRASNA DARILA. TEKMA MASK. BAR. KONEC ob 4. tfltH^MBHW—Mimir^"^"* -'"jrtiirfc-m« «ff u— Na koncertu Glasbene Matice ljubljanske v pioslavo 601etnice skladatelja Antona Lajovica, bodo izvajali Lajovčeva dela naslednji umetniki in kcrporacije: Samospeve bo pel odlični slovenski tenorist Jože Gostič, član zagrebške opere. Gcstič uživa velik sloves kot operni, pa tudi kot koncertni pevec. Kot solistka nastepi tudi gdč. Valerija He>balova in sicer bo pela sopranski solo v znamenitem Lajovčevem zboru »Zeleni Jurij«, ki je brez dvoma najlepši in najveličastnejši zbor vse slovenske zborovske literature. Simfon'čni orkester je sestavljen in sicer sodeluje v njem popolni ljubljanski operni orkester, ki bo pomnežen s člani Orkestralnega društva Glasbene Matice. Ženski in mešani zbori so v rokah naših Matičnih pevcev in pevk, ki so se za to priliko s posebno vnemo pripravili, da na najdostojnejši način počastijo svojega velikega prijatelja. Koncert je pod umetniškim vodstvom ravnatelja Mirka Poliča, ki bo vodil orkester in mešani zbor s prbnano rutino in umet-nško sposobnostjo. Ilcnrert bo v ponedeljek 6. t. m ob 20 v veliki filharmo-nični dvorani in vstopnice se dobe v knjigarni Glasbena Matice na Kongresnem trgu. § UŠ AE JI! HOTEL »PETROVO« — Kranjska gora v a s vabi! u— 2D let svobode na našem morju. Pod tem na iov/om bo v stbolo 4 t. m. ob 20.30 v društvu »Soči« prikazal v Salonu pri »Levu« n_š dobro zn^m in izvr.ten predavatelj g. Vi..tor P.r^at razvoj dogodkov ob rojstvu naje svobode na Jadranu, vso obupno revščino početkov našega pomorstva v n^vih razmerah ob drobcu velike dediščine, ki smo je bili mi najmanje de-ležni, cd ično delo neuklonljivih potomcev naš.h starih pcmorcev in današnje stanje mad Rečino in Bojano. Kakor vsa druga Soč na letošnja predavanja, je tudi to posvečeno zgodovinskemu pregi-du te važne panoge ob 2-Cletnici Jugoslavije. Vabljeni č.ani in prijatelji društva. Vstop vsem pr^st. u— Ljudska univerza. Kongresni trg, mala dvoiana fr iiharmonijs. Danes ne bo preda v anja u— Osnutki za spomenik Vitečkemn kralju Aleksandru 1. so na ogled vsak dan v Jakopičevem paviljonu. u— V scfcoto dne 4 februarja bo v Trgovskem domu zopet sestanek koncertne in ple^aželjne publike Društvo absolventov drž. trgovskih šol v Lji bljani priredi ta večer velik ples s predsporedom. Na tem sporedu boste slišali splošno priljubljeno koncertno pevko gdč Milico Polajnar j evo in bežigrajski pevski oktet. Trio opern. baleta pa postreže s tremi i?branimi plesi. Po spor. du ples ob zvokih izvrstnega Ro"ny-jazza. Zato naj bo 4. februarja geslo vseh — Trgovski dom. u— Parna kopel O! rožnega nrada za zavarovrnjs delavcev na Miklošičevi ce ti št. 20 je odprta za moške vsak torek in soboto, za ženske pa vsako srrdo od 14. do 18. ure. Enkratna kopel s perilom stane 12 din. u— Pod pretežkim bremenom je padel. Včeraj dopo dne so mestni reševalci pripe, l;'ali na kirurški oddelek 501etne~a delavca Karla Melihna s Ceste na Loko. Meli-hen si je bil na pleča naložil težko vrečo, pa je pod bremenom padel in si zlomil nogo. DruStvo nižjih mestnih nameščencev v Ljubljani priredi v sredo 1 februarja v dvorani hotela »Metropol« na Masarykovi cesti dobrodelno prireditev s plesom Začetek ob 20 Igra jazz Obleka promenadna Vstopnine ni. le prostovoljni prisnevki se hvaležno sprejemajo Za blagohotno naklonjenost in obilen obisk se priporoča odbor. Crno-bela rednta drevi v dvorani Kazine. Obleka izključno črno-bela. Vstop samo proti vabilu. Reklamacije ves dan v dvorani Kazine. Maske se zbirajo v plesni sobi prof. Jenka. Na svidenje na elitni reduti kluba Primork! u— šentjakobsko gledališče ponovi na Svečnico zvečer Haškovega -»Dobrega vojaka švejka«. Ker vlada za vse predstave živahno zanimanje opozarjamo vse one. ki si dela še niso ogledal , da rezerv rajo vstopnice v predprodaji na dan predstave. Danes gostujejo šentjakobčani v Novem mestu z izvrstno uspelo »Pečjo«. u— Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica ima redno predavanje danes kakor običajno v kemijski dvorani I. drž realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici, pritličje. Predava g. nadzornik Josip Stre, kelj o strokovnem izvajanju naredbe banske uprave o zatiranju škodljivcev in bolezni sadntga drevja. Predavanje bo sprem Ijano s prikazovanjem pot:eb"ih del in škodljivcev. Začetek točno ob 19 Vstop prost. SPORTNIKI — KOLESARJI TURISTI najugodneje kupite sedaj pri nas dobre pumparice po inventun.i ceni dokler traja zaloga. Izrah'te priliko! A. POTRATO, preje JOSIP KUNC & Comp. LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA št. 32. (vogal palače Pokojn. zav.) u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od danes od 8. zvečer do pet-ka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Knezova ul. št. 34-1., telefon št. 41-52. u— Sama ri jan ski tečaj prredi prostovoljna gasilska četa Ljubljana -Bež grad v teku mesecev februarja, marca, aprila, maja in mor r biti še jun ja. Osebe iz bežigrajskega okraja, ki se zanimajo za sama-rijansko siužco in se žele zan;'o izobraziti, se vljudno naprošajo da se jav jo osebno ali pisnvno od 15. do 16. ure Srečku Siediti, Ljubljana Tyrieva c. 29-n. (Gasilska zajednica — h ša Gospodarske zveze.) u — Maske se zbirajo na randevu. V zadnjih dneh se je vsa Ljubljana razgibala v znamenju predpustnega veselja :n v stilu predpustn.h prireditev so trgovci uredili tudi izloibe svojih trgovin Med najlepše in najbolj smotrno urejene aranžmaje spadajo vsekakor izložbena okna tvrdke M. Tičar v Selenburgovi ulici. S prav m estetskim okusom najdete razstavljeno tam vse, brez česar si ne morete misliti predpustne zabave: mafke od preprostih do najbolj fantastičnih, eksotičnih oblik, miniaturne klobučke, kotiljone, kon-fete itd Izlo'bena okna tvrdke Tičar so . v resnici lahko drug'm za vzor, pa ni čuda, ! da se občinstvo v trumah ustavlja pred , njimi. u — Kam drevi? Na plesno prireditev Društva ni^ ih tnih nameščencev v Liubljani Hotel »Metropol«. Začetek ob 20 uri Igra jarz. Obleka p"omen?dna. Vstopn'ne ni, le prostovoljni prispevki se hvaležno ?preJerra;o Z1 blaRrhotno nak^o-nienost in obilen obisk se priporoča odbor. u— Vlom v kavarno na Taboru. V eni zadnj'h noči je neznan storilec vlomil v kavarno Tabor na vogalu Vrhovčeve in škofje ulice. Viom'lec je v lokalu odprl vse omare in irkal tudi po blagajni, a de-nirja ni na*el Da ne bi odšel p aznih rok. si je natovoril nekaj s^ek'enic èampanica in ikeria. nekai parov k'obas in hrenovk, več zav tkov čokolade, nil'vno D^ro »Pen-ka'a«, več gam'tur igralnih kart in nekaj rosnega o-od^a. Iz kuhi"1"e 1e domači služ-k'ni: odn-sel tuli par žer>sk:h pro"~a"i': in svlen d" ž"1 i k Vse?a slcnij trpijo okra-denci okro-? 1500 din škode. a— Pivirova Scko'ska dniz'ra si je na svojem občne-m zboru izvo'ila naslednje novo vodstvo: Ježe Moh rko staresta, Jože Stranič I. po starosta, Karol Jakcpsc II. podstaresta Vido CTen'-ék načelnik. Doro CrU-venič I. p'dnačcln:.k, Rajko Golob II. podna-elnik, na:elnica Greta Ore-šič, I. podnaielnica .Anica Cilenšsk. II. po~'nače<]nica Jurina Crkvenič, tajnik Boris J.irca, blagajnik Ivan Matelič. prosve-tar Stare Sr3ič matrikar Fr. šrm,rl. društveni zdravnik dr. Aleks Daražio. Od-borrvki:Boro De.spotovič, Anton Močnik, M"ks Ratej, Anton šuJteršič, Hinko Klojč nik. dr. Ivan Crkvenč, Ivan Orešič, Teže Rudež, kepe tan žika Topa'ovic in s. Kir.rijčeva. Namestniki: Oskar Falk, Lojze Vatavec, H. Brepant, Mara Zorž in Irma Paher. Revizorja: Niko Vrabl m Fran Rafič. namestnika Rado Humar in R~za Dobrila. Razsod žče: J Moho ko, N. Vrabl dr. Daražio, im s. Kram'eva, namestnika dr. Stamol in dr. Cazafura. a— Podprimo na/o naciona'no mladino V nedeljo 5. t m ob 16. fco pri G~mcku v Studencih pnreditev »mladine JNS. Prireditev bo' gotovo zbrala v krogu mlajših tudi st?rejše nacionaliste ki se zavedajo, da je tteba podpreti «dealna prizadevanja naše nacionalne mladine. PO REVMATIZMU OTEKLE ROKE IN NOGE Ako trpite na revmatizmu z oteklinami v sklepih, poskusite vzeti Krušen sol. Jemlje se po navodilu v čaši tople vode. To sredstvo priporočajo zdravniki Dobiva se v lekarnah. Ogla* reg. S. br. 16.UJ/J6 a— Smrt zaslužnega nac:ora|nega delavca. V Slivnici je bil pogreb b viSega zaslužnega župana Ferca Korena, ki je omahnil na poti življenja ko žrtev težke, neozdravljive bolezr-i v najlepši mcš:!n dobi, star 37 let. Več let se je zdravil na Golniku Na zednji poti so ga spremljali številni železničarji, pa tudi žo'sva deca, saj si je pric'cb'1 k t svo'ečasni predsednik krajevnega šolsk-■ga edibora obilo zaslug za vzgojo in izcT-Ta?fc-> šoVke m'aline. »Drava« iz Maribora se je poslovila od blagega pekojnika s piet rs''iv ma ža-'."«tirkama. Vrlemu pokojnV-i ohranimo £^>">mir. žalujočim naše globoke sočutje. a— Predavanja v I iir'ski univerzi. V petek 3. feb~u-»rja bo predaval v Ljudski univerzi un v. docent dr Fran Zwitter o predhodn k h sodobnega nacio-'al^ma V ponedeljek fi. f^bruer-a pa to predaval univ. pref. dr I.e~nid Pitamic iz Liubija-ne o tem. kake deluje državno pravni ustroj Združenih držav ameriških VELIKI CASILSKf PLES V KRANJU Sobota — 4. februarja VINSKI SEJEM POKUŠNJA PIVA. MKERJEV IN MINER. VODE. NOVOST: „M ala tombola" I. dobitek: PHILIPS-RADIO a— Ob TOIetnici Ivar.a Mlinarja, zaslužnega delavskega voditelja, je bil pri »Orlu« poiastitveni večer, na katerem so spregovorili tople prijateljske besede gg Jelen, Petejan, Bibič, dr. Re sman !n Eržen. ki so podčrtavali vzorno nesebičnost in mnoge zasluge mladostno agilnega 70 letnika Sodelovala je tudi godba železniških delavcev in uslužbencev in pevci pekovski pomrčniki. a— Zanimivo predavanje je bilo v ponedeljek zveier v Ljudski univerzi Predaval je .znani zgodovinar dr. Rudolf Hor-I vat iz Zagreba o Dalmaciji. V prvem de-! lu svojega predavanja je polju no prikazal zgodevirsk razv j Dalmacije od prvih poče kov pa do naše dobe v drug- m delu je očrtal zgodovino Dubrovn ka kjer je modra in pametra politika ustvarila pogoje izrednega civilizacijskega in kulturnega razmaha Nato je odlični predavatelj cb številnih prelepih slikah prika-j zal lepote in krasote Dalmac'je in njen«? ; obale ob sinjem Jadranu. Za svoja izva-I janja je bil deležen toplega priznanja. 1 Dvorana Ljudske univerze je bila polna ; hvaležnih poslušalcev, med katerimi fo bili v lepem š evilu zbrani člani pStad:on«. Prvotno je oil v p: orači; nu predviden le del .e podpore v znesku 50 000 din, pa se je potem pri razstavi zviiala postavka na lOu.COO din. Mestni svetnik Meglič je ob proračunski az-pravi izrazil mnenje, raj se slična vsota vstavi v proračun tudi za Vajen ški iom. če se toliko žrtvuje za stadion, za katerega ne ve, čemu bo prav za prav služil. Kakor znano imamo v Maritoi-u še jdrago zadiugo »S adion ISSK Maribora« ki pa ni prejela doslej acbene podpore od občine. a— Vse kradejo. Tovarriški delavki Mariji šimic, ki stanuje na Meljski cesti 60. je izgnil plašč ob'eka in drugi predmeti v skupni vre 'nosti okoli 603.- Na-trkarici Ani Z« panič iz Trt enbachove uli ce pa je izginil ženski plažč. 'še noben film ni bil deležen tako enoglasne pohvale in navdušenja kot ^ _ _ __ - - Ä ^ _ KINO MATICA, tel. 21-24 fl C J M HO OQ Predstave danes ob 16.. 19. in 21 uri ** • " " ■ _ Preskrbite si vstopnice v predprodaji. I I SHIRLEY T E M P L E OTROK IZ PREDMESTJA ! Danes ob 16.. 19 in 21. uri KINO SLOGA, tel. 27-30 I NJEN I» R V I PLEK UN CARNET DE BAL Obiskovalci včerajšnje premiere so navdušeno priznali da naše napovedi o tem filma, kot najlepšem filma francoske produkcije - iso bile pretirane! Sodelujejo: Marie Bell, Harry Baur, Pierre Blanchard, P. Richard Wiilm itd. Ta film je bil nag rn jen na b'enali v Benetkah z Mussolinijcvbn pokal;>m za umetnost! Predstave ob 16.. 19 in 21 KINO UNION, tel. 22-21 Iz Ce* i a e— Kondorjeva razstava Karikatur. Znani karikaturist La-.islav Konaor. naš prekmurski rojak, razstavlja v mali ivo-rani Celjskega doma v Celju svoja dela, okiog 300 karikatur. Razstava bo odp ta samo že danes in jutri. Razs avijene Karikature izpričujejo velik Koud.rjev talent. Zanimivo je da se karikatuie po tehniki močno raz).kujejo druga oa druge. Nekatera dela 30 tipično karikaturjsuč-na, nekatera pa so bolj portre na. Kondorjeva razstava kar katur, ki je prva te v. s te v Celju, zasluži da si jo vsakdo cg.eca. e— Sre8ki odbor za pogozdovanje v Celju je i,mei včeraj občni zbor na mestnem po^ ava.stvu. Fredse.nik g inž. Ci>tì1 R.htar, sieski Gumarski referent v Celju, je porc-čal, da so vojaki, učenci narodnih šo., skavti in gczdovruki lani zasadili v m st ih g z..>\ih nad Celjem 10.250 .-.mre-kov-h sadik. Tc važno delo se bo le os nacaljevalo Občinski pr>do bori bodo morali posvetiti vso p zornost propagandi za ustanavljanje irevesmc. iz katerih oo do-tiv.lo prebivalstvo dobra drevesca. Tajnik g. Martin Cimennan. občin ki gcz-ca ski in kmetijski referent v Celju, je poro, al, da ima izmed 25 občin v "'rezu srmo 9 občir podocb re za pogozdovanje. To število bo treba zvišati. Za predsednika sieskega odbora je bil izvoljen g. Vinko Kovačič za I podpredsednika g. polkovnik Liberar Pelai za II. po predsednika sr bski šolski nadzornik g. Rihard Pestevšek, za tajrnka g. Martin Cimer-Eian. za odbori ike pa gg. Alojz Kovač, Maks Pavlin Franc Planine in Bogomir ZJciš- k e - ( mri je včeraj na Cesti na grad 26 v < eiju v starost,- 41 'et znani frizerski mo ster g Tvan Železnik Pokojni je bil od!>>čno naroden in značajen mož- Udej-stv -val se je v raz-ih organ zacijch, z veiiko ljubeznijo in požrtvovalnostjo pa je deloval v gasilski četi v Gaberju. Ko. navdušen lovec je bil tudi v lovskih krogih splošno priljubljen. Pogreb bo jutri na Svečmro, el l.j iz hiše žalosti na okoliško pokopališče Pokojnemu bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Bi»-- BB3BMB—W aBWPawWBBWBBr Velika tovariša vagsnov potrebuje več kI|wsavEÌ2ap]ev, stru-garjev in elsktrovarilcev. Javiti se je pismeno na »Pn p-giiiifla« a. d., Beograd, piej Jug Rudolf Mosse d d., poštni predal 4U9 pod »1088«, fiioüpodarstTO Naša lanska irgovina z Nemčijo, Italijo, Anglijo in češkoslovaško Z Jesenic s— Ponovitev »Krute« ob nabito polni dvorani. Sokolsko gledališče je v nedeljo popoldne že š; stič uprizor lo opereto »Er -ko« (ti je privabila na Jesenice nove množice z dežele. Opoldanski ljubljanski viak je pnj eijal okoIì 400 posetnikov. vlak iz bo h njskega n blejskega kota in vlak iz gornje savske doline pa tudi okoli 400. tako da se je moralo okoli 200 ljud, vrniti brez vstopnice. Pol ure pred pričetkom je bila dvorana nabita. Orkestrr in zbor je dir g ral skladatelj Janko Gregore, k; mu je občinntvo priredilo tople ovacije. V imenu sokolskega društva ga je pozdravil društveni prosvetar brat dr. Janko Vovk. sestra Mira štebihova pa mu je izročila la-vorjev venec s trobojko. Seveda je tudi v nedeljo opereta dosegla popoln uspeh. Pra- v jo, da jo bodo v nedeljo popoldne še enkrat ponov li. Iz Kamnika ka-— Kamni "ani, najbrž še ne veste, da bo imel Sokol dne 1. februarja v prostorih Narodne čitalnice ples. Ali je to važno? Seveda je, saj ni vseeno če prir d' zabavo Sokol ali kdo drugi. Kdor hoče Sokola podpreti (in njegovo delo to presneto zasluži) in kdor se bo hotel pošteno zabavati in razigrati (zdaj je čas za to), bo prišel dre- . , , . vi ob osmih v č talnico. Devize ne bo no- ! s]ednJe bene- ne bomo šli niti v »Beneško noč«, niti ne bomo zmrzovali v »Polarnem žaru«. tudi na »Jadran« ne gremo kaj šele v hareme našega Or enta ali celo na Kitajsko Ostali bomo v Kamniku in se zabaval brez dev'ze. Pač, neko ges1 o bo vladalo: sokolska enakost. Temu primerne bodo cene na rp70oiago na bo vsega. Članice v paviljonih bodo imele polno dobr h sitvari, muzika bo taka da bc tudi na^težie kalibre dv'gn:la v višave, med odmori boste videl"' ra'aine nastope naših član c C č'a nov) in naraščaik. za iavn? red in mir ter občo bla^m'o bo skrbel br. Stane, so1"!) bo vse imen'tno. V primeru da bi mn-^ka opešala, bo nastopi n^rv-ip-z. sesto ječ v glavnem i? bobnov. Pn kpj b' vam dplie ra-^dali pr dite pogledat in zadovoljni boste. Iz Zagcrga z— pogreb uglednega m ;ža. V nedeljo so položili k večnemu počitku na zagorskem pokopališču 641etnega posestnika in rudarskega upokojenca g. ^ranca Juvana od Sv Urha nad Zagorjem ki je bil daleč na okrog znan in priljubl'en. Več let je delal pri rudniku v Trbovljah, pred nekaj leti pa je bil upokojen Svojo hišo je ime) na vrhu hriba ob cesti Za-gorje-Trbov je Tam je imel več let tudi gos" "Ino, v kateri so se radi ustavljali potniki. Ko je svoje otroke spravil do kru-ha. je gostlno opustil Pred letom mu je um la žena za pljučnico, zdaj pa je po csrrvh letih tudi sam podlegel tej bolezni. Od moža poštenjaka. ki počiva zdaj po, leg s voi ^ ž'vljeni"ke družice, se je poslovila ve ika množJca. Carinski odde'ek finančnega ministrstva objavlja k že znan.m številkam o anskem izvozu in uvozu še podatke o naši zunanji trgovini s posameznimi d.žavami za me, sec decenibei, tako da nam je mogoče podati pregled o gibanju naie zunanje trgovine v lanskem letu s posameznimi najvažnejšimi državami. V Nemčijo in Avstrijo je šlo lani 41.5% vsega našega izvoza čeprav je bil lani naš celotni izvoz po vrednosti za sk<.ro 20% manjši nego v prejšnjem letu, izkazuje statistika izvoza v Nemčijo precejšnje povečanje. V lanskem letu je znašal naš izvoz v Nemčijo (b.ez Avstrije) 1813 milijonov din, t. j. za 452 milijonov din ali za 33% več nego v prejšnjem etu Seveda pa je v teh številkah upoštevan tudi del našega lanskega izvoza v Avstrijo. Naša statistika zaznamuje sicei še v decembru poseben izvoz v Avs.rljo toda le za ono blago, ki ga dobavljamo Avstriji na podlagi zaključkov iz dobe pred uvedbo nemikega kliringa za trgovino z bivše Avstrijo. Naš izvoz v Avstrijo pa je znašal v lan. skem letu 1617.*) milijona din, t. j. za 76 milijonov ali za 4.5% manj kakor v letu 1937. Ker je prišio v teku lans'cega eta do priključitve .\vstrie k Nemčiji, nam lo. čen. podatki ne nudijo prave slike o naši trgovini za eno in drugo državo, temveč moramo vzeti skupne podatke za Nemčijo in Avstrijo in te primerjati prav tako z ustrezajočimi podatki iz prejšnjih let. Tak račun nam pokaže, da se je v zadnjih letih naia trgovina z Avstrijo in Nemčijo gi, bala tako-le (v milijonih din): izvoz uvoz saldo 1935 1329 10Ö9 +290 1936 1679 1508 +171 1937 2209 2233 — 24 1938 2120 1960 +160 Naš izvoz v Nemčijo in Avstrijo skupaj je bil lani za 89 mTj-nov din ali za 4% manjši nego v prejšn em letu. V Nemčijo in Avstrijo smo izvozili 41.5% vsega našega izvoza, medtem ko je znišal ta delež v preišniem letu 36%, v «etil I9S0 pa je dosegel le 29.4%. Delež našega izvoza v Nemči;"o in Avstrijo se je torej v pr meri s prejšnjimi let znatno dvignil. Zmanjšan obseg naše trgovine z Italijo O naš: trgovini z Italijo smo šele pred dnevi obš meje poročali in služIjo naslednji podatki kot zpopolnitev naših izvajanj od 27. januarja Naša trgovina z Italijo se je v zadnjih letih g.bala takole (v milijonih d.n): izvoz uvoz saldo 1935 672.3 370.8 +301.5 1936 137.2 101.7 + 35.5 1937 587.1 429.8 + 157.3 1938 323.8 444.6 —120.8 Naš izvoz v Italijo je torej lani v pr -meri s prejšnjim letom nazadoval za 263 milijonov din ali za 44.8%. medtem ko se je naš uvoz iz Italije za malenkost povečal. Pasivnost naše trgov nske bilance je omogočila postopno zmanjšanje salda na-š h klirinških terjatev. Povečan izvoz v Anglijo V nasprotju s padajočo tendenco vsega našega izvoza je bil lani naš izvoz v Anglijo večji nego v prejšnjem etu. To povečanje znaia sicer le 9%, pn tem pa je tre ba upoštevati da se je žie v prešnjih letih naš izvoz v Anglije dvigal. V najslabšem letu 1932. smo izvozili v Anglijo komaj za 65 milijonov din. naslednje leto se je izvoz dvignil na 90 milijonov, potem na 180 milijonov, 212 mi ijonov, 431 milijonov, 464 milijonov in lani na 485 milijonov. Vzporedno se je dvignil tudi uvoz na 431.1 milijona din, kai je za 5% več nego v prejšnjem letu. Do povečanja izvoza je lani navzlic slabemu Izvozu lesa prišlo zaradi velikih angleških nakupov koruze v naši državi. Naš izvoz v Anglijo je lani predstavljal skoro 10% vsega našega izvoza, medtem ko se je v letih 1931 do 1933 gibal med 2 do 2.7%. Naša trgovina s Češkoslovaško Izvoz v Češkoslovaško se je v oktobru zaradi znanih mednarodno političnih dogodkov znatno skrčil, toda že v novembru se je zopet precej povečal in je v decembru znašal 37 1 miliiona din, t j. prav toliko. kakor v istem mesecu prejšnjega leta Uvoz pa se je v decembru zopet povečal na 25.7 milijora d'n nasproti 51.3 milijona din v decembru 1937. Ves naš izvoz v Češkoslovaško je lani dosegel le 398.3 milijona din naspioti 493.0 in 539 9 milijona din v prejšnjih dveh letih Uvoz iz Češkoslovaške pa se je zmanjšal na 529 milijonov naspioti 580 2 m 625 8 milijona din v pre šnjih dveh letih. Tako smo imeli lani s Ceško~lovaško za 130.7 milijona din pasivno fc:Tr /«-»di za 87.2). Oägovcrnsst bančnih rcriravnilt cübzrjy za devlzns prcsicpks mmeseencsv Po zakonu o kazenskih sankcijah odgovarjajo za izrečeno denarno kazen z vso svojo imovino nasnovatelji in pomagači, in sicer skupaj s storilcem kaznivega dejanja. Po čl. 19. deviznega pravilnika odgovarja za kršitve pravilnika v prvi vrsti zavod, če pa ne bi blo imovine, iz katere se lahko ka?en izterja, tedaj od«ovar a;o solidarno predsednik, člani upravneea odbora, ravnatelji, prokuristi, uradniki in uslužbenci podjetja, teda samo v primeru, če so s svojim delom v kakršnem koli pogledu ali s sodelovarvem omogočili, da se pripravi, poizkusi ali izvrši dev"zno-va-lutna kršitev, odrosno če so de'ali na tem, da se izvršeno delo prikrij'e. Gornja odredba deviznega praviln:ka pa je docela v soglasju s splošnimi principi kazenskega p^-ava. KonÄr>o o^avi ».TuPos^ven'k5 T^ovd« da iz naveden1 h raz'osov noben depami zavod ne bo moPel p^ed'o^ti prošnji za po-d^šanie dovolienja za poclovan:e z devicami in valutami zsh^vane iziave in zato po preteku roka ne bo mo?el izvrševati devizno-va^'tne posle kar ne more b:ti v intenciji Narodne b^ke Zato ie ""ino potrebno da Narodna b^«ka revi-d'^a sv~ie staVš*e tako. da bo^o P^ŠM do vezave nesp*-em—ieni predpisi čl. 19 deviznega pravilnika. Go"ro4a sUfi veitj r= polom na alzaškem hmeljskem ,u. Iz Slrasbourga poročajo: V zadnjih tednih je na alza'kem hmeljskem trgu pri, šlo do poloma hm^l sk h cen. Nepos.edno po lanski letini so hme jarji upa'i, da bodo lahko ceno stabilizirali na viš ni 700 frankov. Med tem pa so težkoče pri vnov-čen u na domačem trgu kakor tuli v inO-1 zems.vu povzroč le padec cene na 220 frankov, kar je najn žja cena od končane • svetovne vojne Ker znašajo « pridelovalni i stroški po uradnih ugotovitvah 600 fran- • kov, so prišli alzaški hmeljarji v zelo te-ve?tne:šo kontrolo, pa vendar ne morejo ! žaven položaj Zato so se obrnili na fran-pri največji previdnosti z ab"o'utno s'gur- cösko vlado s posebno spomenico, v kate- Poročali smo že o ciikularju Narodne banke od 14 januarja, s katerim so bili obveščeni vsi za poslovanje z devizami in valutami pooblaščen: denarni zavodi s pravico izdajanja izvozmških overenj, da prenehajo veljati njihova poblastila s 15. februarjem. Da dobe ponovno pravico za poslovanje z devizami in valutami, morajo predložiti Narodni banki novo prošnjo, kateri pa morajo priložiti izjavo upravnega odbura, da le ta prevzema vso moralno in materialno odgovornost za svoje osebje na vseh sedežih zavoda, ki mu je poverjeno izvrševanje devizno valutnih transakcij, in da prevzame na sebe polno odgovornost za vsako eventualno kršitev od strani kateregakoli nameščenca, ne glede na to, ali je nameščenec vršil nedovoljene transakcije z vednostjo uprave ali brez vednosti uprave. Glede na ta cirku^r je zagrebški »Jugo^oven^ki Lloyd« objavil krit čen članek, ki pravi med drugim na- To cirkularno obvestilo Narodne ba^ke je izzvalo pri naš;h denarnih zavodih upravičen odpor Take izjave ne more podpirati nobena vestna :n odgovorna uprava denarnega zavoda, ksjti nihče ne more prevzeti kazensko odgovornost za dejanje, ki ga je napravila dru.?a o^eba, če ni neposredno ali posredno z dejanjem ali opuctitviio omogočil izvrš tev dot-'ČP"ga ka7P''veacto-p^-;oÄo pot1°^>o s11 ^e lahko^-ose^o sma-tra1a. da jo ^o p'-ep-o^'a rrlio-io da ie po o'^o'^o-t'h in po o-eVr>' cno"ob-poc-ti r^o-aTa n-^dv'f^v^ti nosled'ce. ali je bi'a do1 ""a jih p-rdvidevati Cani uprave denarn h zavodov lahko dajejo podrejenemu uradništvu v pogledu izvrševan a predpisov deviznega pravilnika najstrožje odredbe, lahko vršijo naj- Iz Novega mesta Pod pokrovitel jstvuoi Zveze za tujski promet sta novomeško tujskopromet-no in o!epševa'no društvo in združenje trgovcev dne 22 t. m priredila v dvorani mestnega magistrata uspe'o predavanje o nemšk h lukah Hamburg in Bremen Predavatelj potovalne pisarne »Jugoslavija« v Hamburgu g Gabrič je predvajal tudi več lep'h fi mov o obeh velikih nemških lukah. nostio preprečit', da se navzlic vsemu temu brezvesten nameščenec eventua'no pregreši zoper predpise deviznega pravilnika Uorava denarresa zahoda ima gotovo dolžnost preprečiti krš!tve dev'-'n-'h predp'sov Tudi pol!ciia ima do^no't preprečit- kazniva dejanja, toda "'komur ne pride na um. da bi poMcijo do1al matp^'al-no in moralno odgovorno 7a izvršena kaz-n'va dejanja ki jih polici:a nj rro°la p^e-p'eč;ti Dejanskega storica kacnjvega de-jan^a ne more zampniati dni?a o^eba zfolj po naprej dan j i7ìavi. da Prev7«ma na sebe vso moralno in rnster^no od* govomost. storjero po tretji osebi. V cirku'arju Np-odne banke zghtevana izjava upravnih odborov denarnih zavodov niso samo v nasprotin z cs«ov«'rii princip' ma+eria'ne rcsn'ce kazenskega zakona. ki izkl.i>čn'e motnost prostovol*-e- ri zahtevajo povečanje uvo~ne cari~e na hm^lj in strogo kontro'o uporabe hme ia v p'vovarnnh. da se na ta način prep eči uvoz jugcs'ovenskoga in poljskega hmeHa v Franc:'o. Kakor zatrjuje-'o v poučenih krogih obstoia namera, da se v 'etošmem letu površina hmeljskih nasadov občutno zmanj'a. = Za vzpostavitev trgovinskih odnoša-jev z Južno Ameriko. Iz Beogra la poročajo, da bo v imenu Zavoda za pospeševanje zunanje trgovne v kratkem odpotoval g. Ivan Kružič-Turina v Venezuelo in Columbijo, da p ouči tamošaja trž šča in možnosti vzpostavitve čim aktivce.Sih poslovnih zvez s tema dvema državama. Za tem bo potoval tudi v ostale države Južne Amerike, kjer se bo mudil štiri m-i, sece. Naši izvozniki in uvozniki, ki se za-n'majo za pos e s temi državami, se lahko Jutri na S ječnico dopai*!an razne ~ " ™ spesi^Utate za pr J/jižmiIj, zvečsr svsže rihe . v r stivradj -kief *tfc**tnwimiwiHriirrwfiMiriirriiiiiHM»twn»hiiiìihimìì-nmiiiiiHmnirirnuirmrtnrtr ■............................. ra prevzemanj o^irovor^rs« za ! javii° do 6. februarja na naslov Ivan Kru drr'pe osebe, tem ve P ie t-Hi v rasproti,, z žič-Turina, Sulak, Hotel Continental. V zakonom o kaze«sksh sank^'iab 7a kršitve času od 6- do 12- feb:uarja se lahko ob ns-dev-zn'b nredpisov in s predpisi deviznega na naslov L<>ndon W1- Square 5. v Ve-pravilnika nezueli pa bo njegov naslov D. Juan Kru- žič-Turina, Caracas, Hotel Majestic. , = Ustanovni cbčni zbor Obrtniškega društva v Cerknic:. V nedeljo 23. januarja se je zbrala v Cerknici stanovsko zaver'na obrtn'Ska druž!na, da poveže evc'e vrste n pokrže svojo odločno stanovsko zavest ter bortero priprnvljrncst za zaščito svo-ih pravic Ob pol 3. uri p-po1'?ne je ob 'epem Stevi'u o^rtn c ln o' rta kov olvor'1 stan ovni občn! zvor pre^e'n'k n'prav-.jalnega oJbora g. Vivoda. Pozdrav 1 je vsr i navzoče, zlasti pa predsednika Zveze obrt* I nih društev g. Josipa Rebeka ln tajnika ' g. Frana Igl ča. Občni zbor je potekal v najlepšem soglasju. Za predsedn ka je bil izvoljen g. Vivoda. za podpredsednika pa ] g. Urbas. Odborniki pa so gg. Sežon Pe-trič, Skarja, Kremžar. Bartol, Korče, Be-žaj, Kranjc, Skrbeč in Zgonc. Predsednik se je zahvalil navzočim za izkazano zaupanje in obljubil, da w> z vsemi s lami delal na to. da dob društvo ugled in postane zares ono središče in opor šče iz katerega bodo s skupnimi močmi delali v kerist obrtn škega stanu. Zvezni predsedn k tovariš Josip Refcek je podal na to poročilo o najvažnejš h problemih obrtn fi t va. Govoril je o potreoi čim prejšnje novelizacije obrtnega zakona o predvidenem obveznem starostnem zavarovanju obrtnikov, o davčnih zadevah šušmarstvu strokovni usposobljenosti obrtnikov, o kreditnem vprašanju in obrtni banki ter o splošnem gospodarskem položaju obrtn ka. Tovariš Iglič pa je podrobno poroča! o delu Zveze in njenem razvoju. Pri slučajnostih so zboro-valci razpravljali o šušmarstvu, o oddaji del n drugih važnih vprašanjih, ki ogrožajo obstoj našega obrtnika. — V Nemčiji ne smejo gradi*! kaminov zaradi štednje z drvmi. Iz Berlina poročajo, da je izšla odredba državnega urada za izgraditev gospodarstva, ki predpisuje, da arhitekti v svojih načrtih ne smejo predvidevati v načrtih postavitve kaminov za kurjavo z- drvmi. da se na ta način štedijo drva Tudi v reprezentančnih stavbah na' se ne pro ektirajo kamini. — Izplačilo kupona Vojne škode. Začenši s 1. februarjem t. 1. bodo Poštna hranilnica in njene podružnice ln vse pošte v državi izplačevale kupon št. 20. obveznic 2%ne Vojne škode. Poštne blagajne bodo dnevno izplačevale največ po 50 kuponov eni osebi, a preko tega števila pa bo izpla, čevala kupone Poštna hranilnica s svojimi podružnicami. = Vinski »ejem v Ljutomeru. Vinarska podružnica v Ljutomeru bo priredila 28. februarja vinski sejem in razstavo vin v dvorani g. Zavratnika v Ljutomeru. Tudi letošnji vinsk' sajem bo v običajnem obsegu kakor prejfnja efa in se zdi, da uo dobro založan z dobrimi sortnimi in mešanimi vini, ki bodo en dan pred rarstavo ocenjena. Vabljeni so vsi vinogradniki iz ljutomerski-ga. gornje-radgonskega in àtri, govskega okol.ša. da razstavijo svoje vino. Vsi, ki bodo vino razstavili, naj to pri javijo do 23. februarja, vzorce pa naj pošljejo do 25. februarja 'od vsake vrste po tri butel ke). Prijave in vzorce sprejema p'spma občine Ljutomer. Corze 31. januarja Na iu^os'ovensk h borzah so se tudi danes trgoval- nem'iki kl'rinFki čeki po ne-spremrn'en°m tečaju 13.80. Angleški funti notira'o kakor doslej in znaša specialni teCaj 238, svobodni tečaj pa 25S. Grški boni so se trgovali v Zagrebu po 37.25, v Beogradu pa po 37. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mlačnejši tedenci trgovala po 471 (v Beogradu je bil promet po 473). Zaključk' so b;Ii še v 1% Blairovem posoiilu po 92 in v delnicah Trboveljske po 185. DEVIZE Ljtib'jana Amsterdam 2369 — 2407, Berlin 1768 12 — 1785 88, Bruselj 743 — 755 Curih 995 — 1005, London 205 65 — 208.85, New Yor« 4374.25 — 4434.25, Pariz 115.95 — 118 25, F^ga 150.75 — 152.25, Trst 231.?5 - 234 45. Curih. Beograd 10, Pariz 11.7050, London 20.72 New York 442.6250. Bruselj 74.90, Milan 23.29, Amsterdam 239.20 Berlin 177.40, Stockholm 106.75, Oslo 104.12. Köbenhavn 92 53, Praga 15.15, Varšava 83.65. Bud mpešta 87, Atene 3.7550, Buka, rešta 3.40. EFEKTI Beograd. Vojna škoda 472 50 — 473 (473), za april 471.50, 4/n Blair 91.75 bi., 8% Blair 98 — 99, Narodna banka 7750 — 7800 (7753), P AB 230 den. Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 470 — 473, 4% agrarne 60 — 62, 4% severne agrarne 60 — 61, 6% beglu'ke 89.53 — 91 6% dalm. agrarne 89 den., 7% stabiliz 97 50 dan., 7% invest. 99.53 — 100.50, 7% Seligman 99 den., 7% Blair 92 — 92.25 8% Blair 98 den.; delnice: Narodna banka 7700 den., PAB 224 den., Trboveljska 18Ö — 190, Narodna šumska 20 bi., Gutmann 35 — 45, šečerana Osiiek 65 — 85, Osrečka l'evaon'ca 175 bi., Isis 25 — 35. Jadranska 320 den. Blagovna tržišča ŽITU + Chicago, 31 j:, m ar ja. Začetni tečaji: pšen ca: za maj 69, za julij 69.1253, za sept. 70: koruza: za maj 51.1250, za julij 52, za sept 52.25 + Novosadska blagovna borza (31. t m). Ieriena malemu zavitku din , velikemu zavitku din 15. — Moka: ba^ka u- Dana.Siia »ug« n »ugg« 242.50 — 252.50; »2« 22.50 — 232.50 »5« 202.50 — 212.53; »6« 182.50 - 192 50, »7« 152.50 — 162 50, »8« 112.50 — 115. fcižol: baški in sremski beli brez vreč 287 50 — 292.50. Otrobi; Daški, sremski in banatski 95 — 100. Nase ^ledslišče URAMA Sreda, 1 februarja: Upniki, na plan. Red Sreda. Četrtek, 2 ob 11.- Odkritje Cankarjevega spomenika m akademija (Za akademijo cene od 10 din navzdol) Ob iO. Hlapci. Premiera Premierski abonma. Petek, 3 ob 15 Veriga Dijaška predsta, va po globoko znižanih cenah Sobota, 4.- Veronika Deseniška Izven. Znižane cent od 20. din navzdol. Nedelja, 5 ob 15 : Dobrudža Izven. Znižane cene od 20. din navzdol Ob 20. Potopljeni svet Izven Znižane cene. Ponedeljek. 6 ob 15 Snegulčica Brezplačna mladinska predstava. Torek. 7.i Kral-* na Betajnovi. Gostovanje ansambla Narodnega gledalršča iz Ma» ribora. Izven. O k- E R A Sreda. 1 tePruarja. Lonengrin. Premiera. Premiers«' abonma Četrtek. 2 ob '5 . Gronca Marica Izven. Znižane cene oo 30 dir. navzdol Ob 20 Tosca Gostovanje Vere Majdičeve m Jos pa Gostiča. Izven Petek, 3.: Jolanta. Gianui Schicchi. Red Ceti tek Sobota. 4.: Frasquita. Red A. Nedelja 5 ot 15 Pod to goro zeleno. Izven Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20 Evgen'j Onjegin Znižane cene od 30 din navzrlol Grofica Marica poslednjič na našem odru. Na svečnico popoldne bo 88tič najuspešnejša in najpriljubljenejša vseh operet, ki so bile kedaj igrane na našem odru: Kalmanova »Grofica Marica«. To bo obe, r.em tudi poslednja predstava tega dela, ki se s tem odstavlja 7 repertoarja, ker je poola pogodba z založništvom na pod-je s svoj mi 87. predstavah prinesla b'a-opereta je dal.-č prekosi"a vsa druga dela izvajana na naših odrih tudi po inkasu. saj je s svojimi 87. predstavami prineslo blagajni daleč nad en milijon din. dohodkov kar predstavlja tudi svojevrsten rekord. Opozarjamo vse ljubitelje tega dela na to predstavo. Opozarjamo na izredno zan'mivo gostovanje bivših članov naše opere, dramatične sopranistke Vere Majdičeve in tenorista J. Gostiča v Puccinijevi operi »Tosca« na praznik zvečer. Ostala zasedba običajna, , ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sreda, 1. februarja, ob 20.: Peč. Gostovanje v Novem mestu. Četrtek, 2. ob 20.15: Dobri vojak švejk. Sobota, 4. ob 20.15: Dobri vojak švejk. Nedel'a, 5. ob 15.15: Dobri vojak Švejk. Ob 20.15: :Peč. »1 Attili >li-KO GLEDALIŠČE Sreda. 1. februarja: Zaprto. Četrtek, 2. ob 15.: Matura. Ob 20. Vse za šalo. D I Sreda, 1. februarja Ljubljana 12: Drobiž za drobiž (plo*če). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Operni napevi (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Z Nansenom na smučeh skozi Groenland (dr. V. Bohi-nec). Tička v kletki in druge čarovnije (g. M. Zor). — 18.40: Kriza morale in človeka (dr S Gogala). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar). — 20: Tamburaški orkester. — 20.45: Schuberto-va nedokončana simfonija (plošče. — 21.15: Harmoniko igra g. Milan Stante. — 22: Napovedi, poroč;la. — 22.15: Plesna glasba iz restavracije Emona. Beograd 17.20: Petje in klavirska muzika. — 20: Humor in narodne pesmi. — 22 15: Plesna muzika s plošč. — Zagreb 20: Plošče. — 20.30: Kakor Ljubljana. — 22.20: Godba za p'es. — pra^a 19.25: Nova glasba. — 21.10: Otroška baiada. — 21.35: Lahka godba in ples. — Varšnva 21.15: Chopinov večer. — 22.15: Lahka in plesna muzika. — Sofija 18: Orkester in violinske skladbe. — 19.30: Operni pre, ros. — 22: Lahka in plesna muz ka. — Dunaj 12: Delavski koncert. — 16: Veselo popoldne. — 23.10: Veselo lovsko življenje. — 21 10: Mešani program. — 22.30: Dunajska g^.sba. — 24: Nočni koncert. — B3rlin 19: Koračnice. — 2010: Japonci igrajo. — 22 30: Melodija in ritem — München 19 45: Koračnice. — 20.10: Kako srce bije. Umrla nam Je naša Iskreno ljnMjena mati, stara mati, sestra, teta In svakinja, gospa Akjzija Inranlca Reshbaé rej, baronica Leäerer-Trattnern K zadnjemu počitku jo spremimo v sredo, dne 1. februarja, ob 15. uri, izpred hiše žalosti, Mekinje 19 pri Kamniku, na pokopališče v Mekinjah. Svete maše zadnšnice se bodo darovale v župni cerkvi v Mekinjah, dne 1. U. ob 8. url in v Dobu, dne 7. II. ob 8. uri. Grad Zaprice, pošta Kamnik, dne 31. januarja 1939. Brez posebnega naznanila. Žalujoči ostali ut.. Kraljičine leda V Empress Hallu v Londonu so se dale fotografirati tekmovalke v umetnem drsanju na ledu. Od desne proti levi: Megan Taylor (Anglija), Brita Rahlen (švedska), Emi Putzinger (Nemčija), Marta Musilik (Nemčija), G. Jagger (Anglija), E. Nyklova (češkoslovaška), Daphne Walker (Anglija), Eva Kocova (češkoslovaška) in Hana Niernberger (Nemčija) V9 Nemir naše premičnice je delno ognjeniškega izvora Strašna potresna katastrofa, ki je zajela srednji in južni čile, spominja na kalifornijski potres 1. 1906., ki je porušil San Franc'sco. Tako Čile, kakor Kalifornija ležita v pasu, ki se vleče vzdolž zapadne obale obeh Amerik in ki predstavlja njiju glavno potresno ozemlje. Potresni pas gre ocl južnega konca Južne Amerike ob Andih. se nadaljuje v Kordiljerah, prestopa cb Beringovi morski cesti Tih! ocean in se nadaljuje v potresnih ozemljih Japonske ter otokov ob azijski celini. Potresno vprašanje zanima znanost od časa, od kar so ji uspele prve raziskave o notranjosti in sestavi zemeljske skorje. Nemir naše premičnice je delno ognjeniškega izvora, delno pa ga povzroča krčenje ohlajajočega se planeta. Krčenje vodi sčasoma do premikov in napetosti v zemeljski skorji. Napetosti povzročajo prelome v plasteh in pri tem nastajajo potresi. f Tako je izviral potres v Kaliforniji od pre-j trganja, ki je 450 km dolgo razpoko San • Andrea razširil za tri do šest kilometrov. Takšne prelome naletimo, čeprav v manjših merah, povsod, lahko bi rekli, da je vsa zemeljska površina z majhnimi izjemami preprežena s prelomi. To so notranji vzroki potresov. Imamo pa tudi zunanje, ki vodijo do prelomov v zemeljski skorji. Najvažnejšo vlogo ima pri tem zračni pritisk. Za deset milimetrov živosrebrnega stebra višji zračni pritisk teži na kvadratni kilometer s povečano težo enega milijona metrskih stotov, pri sto milimetrov višjem pritisku pa z desetimi milijoni metrskih stotov. To že lahko vodi do prelomov v zemeljski skorji. Ker se v teku leta visoki zračni pritiski po nekem redu premikajo, je opažati tudi neko periodičnost zemeljsk'h potresov. Raziskave o tem pa seveda še niso zaključene. Reden letalski promet čez Ocean Pogajanja med Anglijo ln Ameriko — Tudi Francija noče zaostati Londonski listi objavljajo prve informacije o redni letalski službi med Anglijo in Ameriko. Ta promet se bo začel še letos na spomlad in se bo vršil preko Atlantika. Štiri letala za redne polete so že prijavljena in jih zdaj preizkušujejo. V začetku se bodo vršili prekooceanski poleti po enkrat na teden proti koncu leta pa po dvakrat tedensko, Na Angleškem in v Ameriki urejujejo zdaj dve pristanišči za h'droplane, ki bodo vzdrževali to zvezo. "Na Nori Funlandiji montirajo tudi posebno radio postajo za vremenska poroč:la, ki so neobhodno potrebna za prekooceansko prometno službo. Oddaljenost med Anglijo in Ameriko maša 3200 km in za začetek je določeno, da bodo velika letala tankala tudi med vožnjo, in sicer nad Irsko, kjer jih bo čakal v ta namen poseben aeroplan z zalogo goriva ter nad Novo Fundlandijo. če se bo obnesel promet v letošnjem, letu, bodo začeli graditi za prekomorske vožnje še večja letala. V Amerki je že vse pripravljeno. Pričakujejo pa, da se bo začel pravi pre-komorski promet z letali šele 1.1940, ker bodo letošnje vožnje čez Ocean imele več sili manj provizoričen značaj. Kripa na Dunaju Tudi na Dunaju razsaja trenutno epidemija hripe, vendar obolenja n:so težka. Bolnišnice so prenapolnjene. Ob tej priliki se opaža, da primanjkuje posebno zdravnikov. Mussolinijev prekop V navzočnosti državnikov so v Gover-nolu pri Rovigu začeli z gradnjo novega plovnega prekopa, ki naj bi Gardsko jezero vezal z Jadranskim morjem. Prekop dobi ime po Mussoliniju. Istočasno bodo :regulirali reko Tartaro, kar naj bi postavilo namakalni sistem v Benečiji na novo pcdlago. Za angleško-ameriške prometne namere vedo tudi Francozi, ki se trenutno pogajajo z Ameriko o uvedbi letalskega prometa med evropsko in amer ško celino. Zanimanje potnikov za letalski promet preko Atlantika je že zdaj izredno veliko. S te stra-i se torej ni bati nobene izgube. Apostol nove dietetike V Švici je umrl te dni v 72. letu svoje dobe zdravnik dr. Maks Bircher, vodja sanatorija v Aarauu. Bil je pomenljiv reformator novodobne prehrane Avtomobil za avtomobilom 1 Smrtni žarki na Danskem? Na danskem otoku Fiinenu so opazovali pri avtomobilih, kakor je razvidno iz diskusije na tehnični visoki šoli v Kodanju, pojave, ki dajejo sklepati o učinkovanju tako zvanih smrtnih žarkov. Avtomobili in motorna kolesa so se v polnem diru ustavili, celo razsvetljava je odpovedala. Prva domneva, da je vlaga v zraku povzročila kratke stike, se je 'izkazala za napačno, prav tako domneva, da je velik transformator v tamkajšnji okolici razveljavil delovanje električnih varovalk. Raziskave nekega privatnega docenta ko-danjske tehnične visoke šole kažejo, da gre za »smrtne žarke«. Gotovo je, da je mogoče z močnimi magnetsk:mi polji ustavljati motorje. Znanost in policija se zdaj trudita, da bi ugotovila, od kod izžarevajo ti magnetski žarki. če še ne veš, zdaj izveš da je b:l Jan Hus v Konstanci sežgan na grmadi; da izvira ime francoskega mesta Bayon-ne od slovitih bajonetov, ki jih tam izdelujejo; da obstoji na svetu armada, ki ne sme uporabljati orožja. Ta armada je britska vojska za pomoč svojemu bližnjemu; da pridob'vajo opij iz makovega soka; da je Eiffelov stolp v Parizu delo francoskega inženirja Aleksandra Eiffela; da je Sueški prekop, ki prinaša družbi istega imena velikanske dobičke, širok komaj sto metrov; da ž'vi na vesoljnem svetu samo kakšnih 10 milijonov Židov. Bližajo se Zakopane Pritlikavec in velikan V nekem londonskem cirkusu nastopata dva človeka, ki zbujata splošno pozornost zaradi svoje telesne višine. Velikan je dolg 2 m 55 cm, pritlikavec, katerega drži na roki, pa samo 45 cm Bombnik padel v avtomobilski park Med vežbalnim poletom je v bližini Los Angelesa pred očmi velike množice treščil neki bombnik najmodernejšega tipa zavoljo napačnega manevra v park za avtomobile in zgorel. Letalo je raztreščilo večje število avtomobilov ali pa so postali žrtev plamenov. Oba letalca, ki sta bila v stroju, so potegnili izpod razvalin le kot zogleneli trupli. Dvanajst drugih oseb, ki so bile v bližini kraja, kjer se je zgodila nesreča, je dobilo težje ali lažje poškodbe. Avtomobilska nezgoda jeruzalemskega patriarha Jeuzalemski patriarh Barlas.na se je te dni ponesrečil na avtomobiski vožnji iz Ja-fe v Jeruzalem. Poškodbe so, kakor se zdi, samo lažje narave. Od 11. do 20. februarja bodo v Zakopanem na Poljskem tekmovali za svetovno prvenstvo v smuku za 1. 1939. Jugoslavija pošlje ob tej priliki na tekmo svoje najboljše smučarje iz Slovenije Poreko je zaspaia • . • čašica likerja je omamila nevesto Iz nenavadnega razloga so morali preložiti poroko nekega Alonsa Martineza v Santiagu na Kubi. Mož, brivec, se je bil zaročil z lepo Anito ,potem ko je bil kot dem Juan svoje mestne četrti premamil in ociganil že marsikatero dekliško srce. Poroka bi se morala vršiti te dni in vsi sorodniki ter povabljeni gostje so čakali pri ženinu, da bi prišla nevesta in bi odšli potem skupaj v cerkev, čakali pa so zaman. Bil je že skrajni čas, ko so sklenili, da pojdejo na nje dom pogledat, kaj je z njo. Nu, našli so jo v postelji in z nobenim pripomočkom je niso mogli zbuditi. Poroko je bilo treba odpovedati in prelo- žiti za nedoločen čas. Zdravniku je sicer uspelo da je nevesto čez nekaj časa zbudil, bila pa je taka omamljena, da je mogla šele čez tri dni povedati ,kaj se je zgodilo na dan pred nameravano poroko. Neka prijateljica jo je povabila k sebi in ji postregla z likerjem. Anita se je spomnila, da je bil njegov okus malo čuden, očividno je vseboval kakšno primes. Policija se je pozanimala za stvar in je ugotovila ,da je bila prijateljica iz ljubosumnosti — bila je namreč tudi zaljubljena v lepega Alonsa — pomešala neko usrpavilo v liker. Hotela je poroko preprečiti v upanju, da ji bo vendarle uspelo pridobiti nestanovitnega Alonsa zase. Koliko so veljale znamenite zgradbe Versajski dvorec je ena najdražjih stavb na svetu V Ameriki je nedavno izšel pregled stroškov za nekatere znamenite zgradbe. Sloviti indijski nagrobni spomenik Taciž-Mahala je veljal nad deset milijonov dolarjev, to pa samo z ozirom na dejstvo, da so bile mezde ob času, ko so gradili spomenik, zelo nizke, poleg tega pa so kamenje za spomenik dobavljali brezplačno iz kraljevih kamnolomov. Cerkev sv .Petra v Rimu je veljala 50 milijonov dolarjev. Zemljišče za cerkev ni stalo nič, ker je bilo last papeža. Velik del prispevkov za to cerkev so darovali verniki rimske veroizpovedi. Versajski dvorec je veljal, preračunano v današnji denar, sto milijonov dolarjev, Kapitol v Washingtonu pa 55 milijonov. Stroški za Belo hišo, rezidenco vsakokratnega prezidenta Zedinjenih držav, so znašali 22 miiljonov. S temi zgradbami se dajo do neke mere vzporediti novejši ameriški nebotičniki. Equitable Building predstavlja vrednost 31 milijonov dolarjev ter je eden najbolj dragih nebotičnikov na svetu. Chrysler Tower je bil mnogo cenejši. Veljal je »samo« 14 milijonov dolarjev. Buždi Ara s v Londonu Bivši turški zunanji minister dr. Ružd: Aras je te dni prispel v London, kjer je nastopil mesto veleposlanika pri britski vladi. Smrt kosi brez usmiljenja Topovska baterija generala Franca na katalonskem bojišču v akciji Darufte za »Zvončkov« sklad Skrivnostna ljubav pisma Ljubosumje, ki se je pokazalo šele po smrti kolona španske nacionalistične vojske se pomika čez reko Segre Starejši milanski trgovec, ki se je bil poročil z zelo mlado ženo, je tej, ko je pred kratkim umrl, namesto pričakovanega imetja zapustil grdo presenečenje, če ne upoštevamo nekega najmanjšega dela, ki ga je bil dolžan zapustiti mladi vdovi po zakonu, je imetje podedovala njegova sestra. Svoje ravnanje je trgovec v oporoki tud: utemeljil: baje je dobil ljubezenska pisma v roke, iz katerih ie razvidno, da ga je bila mlada žena nesramno varala. Ta pisma je izročil obenem z oporoko notarju, izvršitelju oporoke. Mlada vdova je po tem odkritju padla naravnost iz oblakov. Rotila se je na vse pretege, da ji nikoli ni prišlo niti na misel, da bi svojega pokojnega moža varala. Zato so ji dali na vpogled tista pisma. Rokopis je bil v resnici presenetljivo podoben njenemu, toda zatrjevala je, da ni napisala niti ene vrstice teh psem. čudno je bilo res to, da je pri vseh pismh manjkal nagovor in podpis. Tudi po vestnem pregledu ni bilo mogoče spoznati, komu naj bi jih bila psala in kdaj. Notar je verjel njenim zatrdilom in je obljubil, da bo skrivnostno zadevo vzel v svoje roke. Ugotovil je. da je bil pisma našel v neki mizi, ki je že dolgo niso uporabljali, nek-' nameščenec v p:sami njenega pokojnega moža. Vsi nameščenci so trdili, da nimajo s temi pismi nobenega opravka. Skrivnost pa je bilo treba rešiti, kajti mlada vdova se drugače ne bi mogla z uspehom potegovat' za razveljavljenje oporoke. Neki grafolog je bil rokopis pregledal in ni mogel potrditi, da bi ne bil njen. Končno se je mlada vdora spomnila neke bivše nameščenke v podjetju svojega pokojnega moža, o kateri je vedela, da je imela tedaj nesrečno ljubezensko razmerje. Merda je šlo za pisma, ki j h je bil dotični moški tej nameščenki takrat vrnil ženi je uspelo, da je zvedela za njeno stanovanje. Ko pa je stopila k njej, se je bivša name. ščenka branila ta pisma sploh pogledati. Poročila se je bila šele pred kratkim in ni hotela ogražati s takšno zadevo svojega zakona, pa naj so bila ta pisma res njena ali ne. Z nobenim pametnim razlogom se ni dala pripraviti do tega, da bi se o p's-mih izjavila. Sedaj je razočarana vdora našla drugo pot, da bi razve!jav la oporoko. O J sodišča namerava doseči izjavo da ni misi la nikoli na varanje svojega moža. V ta namen si je priskrbsia nešt to prič. So:li;če bo nedvomno ustreglo njeni zahtevi. Drugo pa je vprašanje, ali bo megla na ta nač n priti do ded ščine, za katero je bila na nepričakovan način opeharjena. Z jurističnega stališča je oporoka namreč neoporečna, ker ji je določila zakoniti delež. E K D O T A Salon lepe in zelo mondene ruske kne-ginje Bagranove je spadal v tridesetih letih preteklega stoletja med najodličnejše v Paiizu. Tudi Balzac je zahajal tja. Nekega večera so se pogovarjali o duševnem življenju ženske. "Ah, gospod de Balzac,« je dejala kne-ginja ,ki je sedela poleg pisatelja, »občudujem vas. Kako velik poznavalec žensk ste vendar!« "Da in kako jih poznam!« je odgovoril Balzac. »Samo za minuto naj jih ostro poglečam v oči, pa zvem. vso njihovo živ-ljensko zgodbo. Ali bi poskusili, knsgi-nja?« »Za božjo voljo, nikar sedaj!« se je glasil presti aàeni odgovor. VSAK DAN ENA »Jojir.ene, jojmene, ubogo moje kurje oko... « {»Ittc et Rac«) Kulturni pregled Ivan Cankar in slovenska drama Odkritje Cankarjevega kipa v vestibulu ljubljanske drame ne bo samo edino važnejše javno dejanje ob dvajsetletnici Cankarjeve smrti, marveč tudi nekako služ, beno priznanje pomena, ki ga ima pisec »Hlapcev« za slovensko dramatiko. Izmed naših dramatskih pisateljev je Cankar vendarle še največ uprizarjan: dejstvo, Ki že samo označuje njegovo mesto v slovenski dramatski literaturi. Za pisateljevega življenja je bil doprinos avtorja »H apcev« v našo dramatiko mnogo manj viden in ie prepogosto so se oglašala mnenja, da so Cankarjeve drame slabe, da učinkujejo k večjemu le kot štivo in da se gledališko občinstvo ob njih dolgočasi. Celo v povojno dobo so segli spori za Cankarja kot dramatika, vendar niso mogli zadržati dejanskega uveljavljanja Can-kar.evega dela v repertoarju naših dramskih gleda išč. Režiserji in pomembni igralci so preizkušali prav na Cankarjevih delih svojo moč in dosegali večkrat kar presenetljive uspehe. Cankarja so igrali z ne. malim uspehom tudi drugod (Zagreb, Sa, rajevo, Skopi je, Praga. Brno), njegove dramatske stvaritve so inspirirale celo operne skladatelje. Dramatična moč njegove novele »Hlapec Jernej in njegova pravica« je izzvala več poskusov, da se tudi to delo prikaže na odru. Cankar kot dramatik postaja predmet resnega proučevanja (Vidmar, R. Habfina i. dr.) Ce je bilo Cankaijevo dramatsKo de'o v očeh predvojne Kritike najšibkejša stran njegovega ustvarjanja, ga lahko po današnjih rezultatih proučevanja in uprizarjanja mirno vzporejamo z ostalo njegovo kvalitetno tvorbo Prvotni odi.os večjega dela občinstva in kritike do Cankarjevih dram je bil določen po dobi in okolju. Cankarjeve drame gotovo niso neoporečne ne po svoji zgradbi, ne po psihologiji oseb, ne po rešitvi nj hovih konfliktov in še po kakšnih drugih kvalitetnih znakih. Ne more biti spora o tem, da so nastajale pod vplivom drugih dramatikov zlasti Ibsena. Vzlic temu so bile za našo dramatiko, ki je med vsemi literarno umetnostnimi panogami najbolj zaostajala, velik novum in očiten napre, dek v tehničnem in idejnem pogledu. Da jih naše občinstvo ni dovolj cenilo, za to je bilo več vzrokov, prvi med njimi je bil okus občinstva, ki je bilo vajeno bodisi klasičnega in romantičnega repertoarja, bodisi cenenih salonskih iger, zlasti še komedij, ki jih je tedanja doba proizvajala v večjem izobilju kakor današnja. Cankarjevo deio se je zdelo celo neprimerno za prevladujoča tendenco našega tedanjega živ'jen ja: za ohranitev slovenskega narodnega bitja za okrepitev odpornih sil in rodoljubarskih iluzij. Skoraj bi mu bili oč tali destruktivnost, ker ni budilo narodne vneme in utrjevalo strankarskih kreposti. Z druge strani ne smemo pozabiti. da Cankarjevo dramatsko delo potre-buie izdatnejšega sodelovanja inteligentnih ež serjev, vodilne vlosre pa zahtevajo močili karakternih igralcev. Celotni učinek Cankarjevega dela zavisi naposled še od nadpovprečne ansamblske igre. Vsi ti in podobni pogoji so bi'i izpolnjeni v največja meri šele v povojnem ča, su, ko je slovenska drama dosegla najvišjo dotedanjo stopnjo svojega razvoja. Vzporedno s poglobitvijo režiserskega dela in z izpopolnitvijo ansamblske igre v duhu hudožestveniške dramaturgije se je razvija a tudi dovzetnost gledališkega občinstva za problematiko Cankarjevih dramatskih del, ki so ob svojem nastanku preveč silila čez okvir prevladujočega okusa in ki so bila, kakor se je izkustveno pokazalo, bižja povojnim dramatskim in dramaturškim stremljenjem, kakor pa klasični, romantični in celo naturalistični dra. mi tedanjega slovenskega repertoarja. V nekaterih dramah, zlasti v »Lepi Vidi« in »Pohujšanju v dolini šentflorjanski«, je šele okus, ki je šel skozi šolo ekspreaio; nizma, otipal njihovo pravo vsebino in našel žilico njih teatrskega učinka. Ivan Cankar ni niti v dramatiki snubil povprečnega občinstva in se pulil za njegovo priznanje. Hotel je, da občinstvo stopi k njemu in če se je v tem hotenju pre-varil, ni bila v tem njegova krivda, marveč samo odlika, kajti vsi dramatiki prelomnih dob so šli pred občinstvom. Cankar ni hotel ljudi samo zabavati, ni maral mehko božati smejalnih mišic in radovedne fantazije svoje publike. Hotel je, da gost v gledališču v izdatnejši meri in z večjim naporom sodeluje pri dogajanju na odru. Predvsem pa je kot izrazit etik — in ta poteza ga je močno loči a od naturalističnih in zgolj impresionističnih stremljenj — silil svoje občinstvo h katarzi. Mar nimajo vse njegove poglavitne drame (»Za narodov blagor«, »Kralj na Betajno, vi«, »Hlapci«, »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«) svoje bolj ali manj skrite tragične note, svojega moralnega patosa, svoje težnje po etični povzdigi? Pisatelj ni našel izpočetka po nega razumevanja ne za satirično in ne za simbolično vsebino svojih dram; morala ie miniti neka doba, izpolnjena z velikimi in usodnimi dogodki, med njim: s Cankarjevo smrtjo, da je ta pomembnost njegovega dramatskega ustvarjanja postala očitnejša gledališkim ljudem takisto ko občinstvu. In napočil je čas. ko lahke postavimo Cankarja med naše najbolj narodne pisatelje. Nihče ne bc štel Cankarjevih dram med vzore te visoke literarne zvrsti in jih primerjal z največjimi proizvodi v svetovni dramatiki. Toda časovni odstop in razvoj gleda'išča sta pokazala, da je v njih več vsebine in več dramatskih možnosti, kakor so jih mogli odkriti še pred dvema desetletjema. Usoda Cankarja-dramatika se je jasnila vzporedno z razvojem slovenske gledališke umetnosti Če ob dvajsetietnici smotrnega in požrtvovalnega delovanja slovenske drame v lastnem poslopju dobiva prav Ivan Cankar v njegovem vestibulu svoj spomenik tedaj je to samo trajna potrditev plodnega in kulturno pomenljivega odnosa med njegovim de'om in razvojem slovenske drame v prvem dvajset-letju narodne države. Z 3 p! «tki ST ì RI IN MLADI Na Češko Slovaškem mnogo razpravljajo o vprašanju starih in mladih. Mlada generacija zavrača krivdo za narodno katastrofo na starejše in zahteva, da v drugi republiki odločajo predvsem mladi ljudje. Umlji-vo je, da spor med starimi in mladimi sega tudi v kulturno življenje. Po novih zakonitih odredbah bodo vsi nad 65 let stari državni uslužbenci upokojeni, kar pomeni, da bodo češke univerze, visoke šole in drugi znanstveni zavodi izgubili številne slavne predstavite!je znanosti in umetnosti Tudi gledališče je prizadeto. Iz drame Nar divadla morajo oditi nekateti njeni stebri, med njimi Vydre in Dostalova. Nekoč za igralce ni bito druge sti?rosh nego starost njihovih umetniških sil in sposobnosti. Znano je. da so nekateri umetniki tudi v visokih letih ohranili umetniško tvorno silo in igrah ne samo vloge starcev, marveč — kakor na pr. sedemdesetletnica Sara Bernhard — izrazite mlademške vloge in sicer z uspehom, ki hi ga smel zavidati slehern mlad umetnik. Današnja doba pa ne vprašuje po izjemah in se ne zmeni za genija: val izenačevanja, ki ga pospešujejo socialne borbe in kulturne krize odmerja vsem enako usodo Z melanholičnim spoznanjem, da so postali od\ečni za družbo, ki ne po trebuje več izkušenih, v življenjskih bojih dozorelih ljudi, odhajpio na počitek oni, ki jim narava še ni vsilila občutja starosti. To občutje so jim sedaj v trpki obliki vsilili nestrpni mladi ljudje. KONSTITUIRANJE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI Dne 28. t. m. se je vršila pod predsedstvom predsednika Akademije, prof. Raj-ka Nahtigala druga glavna skupščina Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Razpravljala je o smernicah, po katerih naj se uredijo razna vprašanja notranje uprave in gospodarstva, zlasti tudi o poslovniku, o knjižnem programu in možnosti čim prejšnjega njegovega uresničenja, o pridobitvi potrebnih poslovnih in knjižničnih prostorov za akademijo i. dr. Za glavnega tajnika Akademije je bil soglasno izvoljen akademik prof. Gregor Krek za funkcijsko dobo treh let. Med odmorom so se posamezni razredi konstituirali in izbrali za dobo enega leta svoje načelnike in njih namestnike. Izvoljeni so bili naslednji akademiki: v filozofsk^-filološko-historičnem razredu za načelnika prof. Franc Ramovš, za namestnika prof. France Kidrič; v pravnem razredu za načelnika prof. Metod Dolenc, za namestnka prof. in tč rektor Rado Ku-š e j ; v matematično-prirodoslovnem razredu za načelnika prof. Jovan H a d ž i, za namestnika prof. Rihard Zupančič; v umetniškem razredu za načelnika pisatelj F. S. Finžgar, za namestnika akad. slikar M. Jama. D*. Niko Zupanič, »Pojav obnovljenega jugoslovrnstva ob nastopu XX. stoletja.« Kot posebni odtis iz iubile-'nega zvezka »M's'.i in dela« je izdal bivši min'ster ir zaslužni delavec za naše osvobojenje v dobi svetovne vojne dr. Niko Zupanič svoj memoarski prispevek »Pojav obnovljenega l jugoslovenstva ob nastopu XX. stoletja«, ki je že v zborniku vzbudil pozornost či-tateljev. Dr. Zupanič obuja spomine na dobo, ko 1e začel z nekaterimi somišlje-niki-študenti na Dunaju izdajati revijo »Jug«, ki si ja zastavila nalogo, propagirati med mladino jugoslovensko misel. Ta revija je bila predhodnica poznejših jugoslovensko usmerjenih mladinskih revij in ja tako zaorala plodne brazde. V drugem delu članka prikazuje pisec politične odmeve svoje nemško spisane brošure o Macedoni]!, ki jo je izdal 1. 1903 pod psevdonimom K. Gersin. Posebni odtis prinaša v faksimilu pismo, ki ga je 31. marca 1903 pisal avtorju Jovan Cvijič. V pismu mu izreka priznanje in zahva'o, da se je znal »izdiči iznad svih sitnih, dosadnih, besmi-selnih južnoslovenskih trvenja« in da je našel »onako tople i istinite accente za srpski narod « V tretjem delu svojega sestavka obuja p:sec spomin na slavnostni dan 23 junija 1903, ko so dunajski jugoslovenski dijaki na kolodvoru pozdravili novega kralja petra I. Karadjovdjeviča z vzklikom »živel kralj Jugos avije«. Bro-šurica je opremljena tudi z Zupaničevo s'iko iz dobe dunajskega »Juga«. Zinka Kunčeva in Benjamino Gigli nastopita skupno na sobotni popoldanski predstavi »Aide« v njujorški Metropolitan-ski operi. Amneris bo pela s^veča italijanska pevka Bruna Costagna. Predstavo bodo oddajali po radiu. S srbskohrvatskega knjižnega trga. Jovan M. Jovanovič je avtor obsežno zasnovane »Diplomatske istorije nove Evrope 1918—1938«, čije prva knjiga je izšla na 720 straneh v Beogradu. — V založbi Minerva v Zagrebu je izšel prevod kn.ige Hendrika van Loona »Umjetnost čovje-čanstva kroz vjekove.« — Francusko s.p-ska knj?žara A. M. Popoviča je izdala originalni potopis Milutina Velimiroviča »Po Japanu i Mongoliji«. — pri Biblioteki ne-zavisnih pisaca v Zagrebu je izšel prvi del novega romana Miroslava Krleže »Banket u Blitvi«. — Mi an Marjanovič je izdal v Binozini zbirki Moderni hrvatski p'sei zb'r. ko svojih pesmi z naslovom »Mi budale«. Delacroixova razstava v Curihu. V Cu-rihu je bila v znamenju švlcarsko-franco-skega kulturnega sodelovanja otvorjena razstava slik znamenitega romantičnega slikarja Delacroixa. Izmed večjih platen sta razstavljeni siki »Alžirske žene« iz Louvra in »Medeja« iz Lilla, v glavnem pa obsega ta razstava skrbno zbrane srednje slike in prikazuje celoten umetniški obraz enega največjih francoskih slikarjev 19. stoletja. Revija »Ital-Jug«, ki izhaja že petnajsto leto v Milanu in se bavi zlasti s pos speševanjem gospodarskih stikov med Jugoslavijo in Italijo, je izdala povečano in razširjeno decembrsko številko kot slavnostni zvezek ob dvajsetletnici Jugoslavije. Poleg uvoda, v katerem Antonije Fili-pič prikazuje italijanskemu čitatelju smisel in zgodovino našega narodnega zedi-njenja, prinaša na prvem mestu članek Borisa Križanoviča »II Soko jugoslavo«, ki informira s stvarnimi podatki o zgodovini in ideji našega sokolstva ln poudarja, da se je to gibanje začelo na slovanskem jugu v Ljubljani. V lepo opremljenem zvezku je objavljenih mnogo člankov gozdarskega značaja, i^med ostalih pri spevkov, ki se dotika o ku ture, pa na omenimo Helene Gornik (Ljubljana) dalj- ši članek »r progresso culturale della donna jugoslava« (Kulturni napredek jugo- slov. žene), Milenka živkoviča pregled naših pevskih društev in Vlad. Regallyja (Ljub jana) članek »Turistično prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo.« Iz italijanske književnosti. Znani kritik In esejist Ugo Ojetti, član Italijanske akademije, je izdal sedmi zvezek svoje sloveče zbirke »Cose viste«. V nji so objavljeni njegovi sestavki iz 1. 1934—1938, posvečeni raznim aktualnim pojavom, vtiskd s poti. razglabljanja o novih knjigah i. dr. — Vincenzo L. Fraticelli je spisal zgoščen oris življenja in dela G. D'Annunzia za mi an, sko zbirko »La centuria dd Ferro.« — Raffaello Franchi je izdal zbirko svojih esejev z naslovom »Memorie Critiche.« V nji med drugim obravnava Giana Stuparicha in Itala Sveva. — G. Antonini in G. B. An, gioletti sta pripravila za založbo Vallechi antologijo najnovejše italijanske proze »Narratori d'oggi.« Pripravljajo se fran-coska, angleška, nemška in španska izdaja te knjige. — Massimo BontempelU obravnava v svoji novi knjigi »Esperienza novecentista« načelna vprašanja italijanskega umetnostnega razvoja v zadnjih dvajsetih letih. — Ruski filozof Vladimir Solovjev še vedno zanima Italijane. O tem priča pravkar izišli prevod njegovih esejev »Due saggi sulla filosofia dell Amore.« 17. francoske književnosti, član Francoske akademije Francois Mauriac je izdal pri Grassetta v Parizu nov roman »Les Che mina de la Mer.« — Izšel je četrti zvezek zbirke Paula Valéryja »Variété, znane vsem ljubiteljem esejske proze tega predstavitelja sodobne francoske poezije. Zvezek vsebuje v glavnem Valéryjeve priložnostne govore in izjave. — Maurice Maeterliinck je strnil svoja razmišljanja o starosti in smrti v novo knjigo z naslovom »La Grande Porte.« — Jérome in Jean Tharaud sta izda'a novo delo z naslovom »L'Euvoyé de l'Archange.« V njem obravnavata mistično in krvavo življenjsko zgodbo rumunskega antisemita, voditelja železnih gard Cornellja Codréana. — Georges Oudard je v knjigi »La reine Marie de RoumarJe« obdelal življenje matere naše kraljice in ene najznamenitejših ev-ropskih vladaric. — Pri Laroussu je izšla originalno zasnovana knjiga »Panorama de la pensée humaine à travers les àges«, ki v dve sto slikah prikazuje razvoj in stanje našega duhovnega in umetnostnega življenja. — Jules Romains je v brošuri »Cela dépend de vous« objavil svoje govore in izjave o dogodkih okrog Monakova in o sedanjem po'ožaju Francije. — Kritika se pohvalno izreka o knjigi Lounisa Marlia »Le Sort du capitalisme«, ki razglablja današnje socialne, gospodarske in politične borbe z vidika krize civilizacije in sklepa, da je odprava kapitalizma nevarna utvara, kajti prav današnji čas potrebuje duha podjetnosti in iniciative. . § P O K T Srečno pot, mnogo uspehov! Naša najmlajša športna reprezentanca Je dopoldne od' potovala v Švico na tekme za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Prvič v zgodovini jngoslovenskega sporta odhaja danes v mednarodno areno na tekme za evropsko in svetovno prvenstvo naša državna reprezentanca v hokeju na ledu. Mlada je še ta športna panoga pri nas in na prste bi lahko sešteli klube, ki so jI mogli posvetiti dovolj skrbi in vzgojiti nekaj prvih aktivnih igralcev za to igro. Toda led je prebit, hokej na ledu je dobil svoje mesto v veliki družini naših športnikov in te dni bo naša najmlajša drža\na športna reprezentanca prestala svoj krst v ledni palači v Curihu. Težka je naloga, ki čaka naše Izbrance v teh tekmah za prvenstvo Evrope ln vsega sveta in prehuda je konkurenca, da bi mogli računati z njihovimi vidnimi uspehi. Teh tudi ne pričakujemo, ker je pot do njih daljša, kakor so jo zdaj prehodili naši najboljši v tej zimski panogi. Vemo pa, da bodo kljub temu, da so novinci v tej družbi narodov in tudi v obvladanju te težke Igre, zastavili vse svoje sile in zaigrali tudi 7. najmočnejšim športnim tekmecem tako, da bodo delali čast našemu imenu in našemu športnemu praporu. V teh mislih jim želimo srečno pot in krepki — zdravo! S hokejem na ledu smo začeli v Jugoslaviji leta 1924. Kot prva je ustanovila hokejsko sekcijo SK Ilirija, ki je po dveletni pr pravi v klubu nastopila prvič javno leta 1926., in sicer takoj v mednarodn tekmi proti KAC, večkratnemu državnemu prvaku bivše Avstrije. V zadnjih letih smo dobili v savski banovini sicer več novih hoke jsk h klubov, ki pa žal še dolgo ne bodo Iliriji enakovredni nasprotniki, tako da bo Ilirija ostala še dalje navezana na drago konkurenco ia tuj ne. Letošnje prvo državno prvenstvo v hokeju na ledu je pokazalo povsem nedvoumno, da tvorijo ljubljanski hokejisti v državi za enkrat še nedoseglj v razred zase in je bila zato državna reprezentanca popolnoma upravičeno sestavljena le iz ili-rijanskih hokej stov, katerim so pridelje-ni kot rezervni igralci trije hokejisti iz hrvaških klubov. Udeležbo Jugoslavie na letošnjem svetovnem prvenstvu je tr£ba predvsem smatrati za naj bo" j šo pripravo za prvi nastop na bodoč, olimpiadi — torej za poučno ekskurzijo. Velika škoda je, da se ne moremo pojavit' v mednarodni areni z najmočnejšim moštvom, ker sta zelo uspešni napadalec Alijančič ter priznano dobri Karlovčan Tomič pri vojakih in ne moreta na pot. Razrn tega je imelo moštvo še to smolo, da je bil ves januar brez ledu in je treba zdaj v borbo z moštvi, k! so doma na umetnih drsališčih. S cross-country treningom so naši sicer ohran li telesno kon-dicijo, manjka pa jim potrebni tren'ng za igro do katerega bodo pr šli žal šele na sair'h tekmah v Švici. Moštvo odpotuje pod vodstvom savezne-ga referenta g. V. Vodška iz Ljubljane danes z brzim vlakom ob 9.44 in bo imelo v Inomostu peturni odmor. V Curih prispe jutri na praznik zgodaj zjutraj in se bo nastan lo v hotelu »City Excelsior«. V Curihu bo še nekaj prilike za izdaten drsalni tren'ng. Jugos1 a vi ja je bila žrebana v skupino B in bo igrala vse tekme v tei skupini v Curihu po nasledni<~m sporedu: S. februarja ob 15. proM Ce^kTlovaški, 4. februar ia ob 20 prof Sv'cì in 5. februar««* ob 10.30 proti Latviji. češkoslovaška in Švica bo- sta zelo verjetno igrali v semifinalni skupini, med tem ko bosta Latvija in Jugoslavija uvrščeni v tolažilno kolo z zadnje-plasiranimi iz ostalih skupin. Našo reprezentanco čakajo torej že v prvih treh dnevih b vanja v šv.ci tri težke tekme, potem pa še nekatere ne prav lahke, obenem pa bo imelo priliko videti še številne tekme najboljših hokejskih moštev na svetu. Videli bodo na delu vse svetovne mojstre, od katerih se bodo naučili tol ko. da bodo lahko pozneje mnogo pripomogli napredku našega mladega hokejskega sporta. SK Ilirija je po zaključku svetovnega prvenstva v dogovorih za več tekem v inozemstvu, toda za zdaj še ni gotovo, ali se bo moštvo vrnilo preko Nemčije ali Italije. Kakšna je naša reprezentanca? Našo hokejsko reprezentanco sestavljajo: Rihar Ice, vratar, star 28 let, bančni uradn k, dolgoletni nogometaš in smučar ter igra hokej 6 let; Pogačnik Tone, star 28 let, industrijalec, študiral v Solnogradu in tam igral hokej; Kačič Julij, star 27 let, gostilničar, igra hokej od vsega početka, je pa tudi aktiven kolesarski dirkač; Lom bar Milan, 26 let, trgovec v Litiji, igra hokej od početka, prej je bil nogometaš in smučar; žitnik Ludvik, star 25 let, učitelj, sedaj gojenec šole za telesno vzgojo v Beogradu, dolgoletni nogometaš bivši jun orski državni prvak v umetnem drsanju, hokej igra že od vsega početka. Gogala Jože, star 23 let, akademik, bivši nogometaš in drsalrc, igra hokej 8 let; Gregorič Oton, 23 let, akademik, igra hokej 7 let; Pavletič Karol, 21 let dijak, igra hokej 6 let; Eržen Mirko, 21 let, akademik, aktivni nogometaš Hermesa. igra hokej 4 leta. Popovič Milivoj, 26 let, večletni član praške Sparte, sedaj dijak-pilot v Pančevu. Kot rezerve so odpotovali z reprezentanco še trije igralci hrvatskih klubov, in sicer Zvonko SUpetič (ZKD) N. Berghau-ser (Hašk) in Belak (Marathon). Kaj ptf2feu]e]o ms i sp&rtaifii ? Na širšem sest"1"' « pri hanski upravi so zl rali vse zahteve v obširno spomenico, ki jo bodo te dni predložili ministru za telesno vzgojo V ponedeljek zvečer so se sestali v knjižnici oansKe uprave zastopniki ljuoijan^KJi sporai h organ zacij, da se pogovore o zahtevah, ki jm bodo slavil ministru za telesno vzgojo g. Mastioviču, ko bo v petek poseal ljuoijanske športnike. Sestanek je skdcal športni referent banske uprave g. Lenard, zastopani pa so bili poleg Sokolov še JZtiS, lahkoatletsk., nogometni, plavalni, kolesarski n motociklisticni pod-savez kakor tudi SPD. že pred dvema letoma so športniki dravske banovine tedanjega ministra za telesno vzgojo g. Rog ča se znan li v posebni spomenici s svojimi željami. Izkazalo se je, da je bilo splošnim zahtevam le delno ustreženo, večina pa še čaka na rešitev. Spomenica je bila tako vzorno sestavljena, da je služila vsem poznejšim m nistrom — menjavali so se vse prenaglo in zaradi tega športnemu pokre-tu v kvar — kot osnova v presojanju položaja in smernic vsega jugoslovenskega sporta. To spomenico so na sestanku zdaj izpopolnili, da ustreza današnj.m željam in potrebam. Navzoči so se zlasti zavzemali, da bi se v celot' izplačevale vsaj podpore, ki so določene v proračunu, kajti z mal mi izjemami nioo bile dotacije nakazane niti do polovičnega zneska. To je ugotovil tudi sam športni referent, ki se je za to vprašanje Tan mal na izrecno banovo željo. V bano-s nsk: bodoči proračun bržkone ne bo mogoče vnesti več kakor je predvideno, ker je proračunski osnutek že izdelan. Pač pa j se bo banska uprava zavzela z vso energijo pri državi, eia bodo vsi za sport določeni krediti čim prej nakazan in tudi izplačani. želja banske uprave je, da bi bil ves ta denar nakazan banski upravi, ki bi ga nato po stvarni potrebi razdelila društvom oziroma ustanovam. Zastopn ki so bili soglasni, da mora država podpreti privatno iniciativo, zlasti te-eiaj, ko gre za vprašanja, ki j.h zahteva tudi interes države. Za pripravo izvedbe FIS tekmovanja, ki bo po vsej pril ki leta 1942. v Jugoslaviji, je treba že zdaj odobriti vse kredite, enako za bodočo balka-niado v Jugcslavlji. Zagreb in Beograd sta bila že na vrsti, zdaj je red na Ljubljani. Skušalo se bo balkaniado razš riti tudi na druge športne panoge, zlasti na plavanje in težko atletiko. V naši banovini imamo 15 bazenov, a le 5 klubov, brez denarja pa zanimanja za plavalni sport ni mogoče vzbuditi med širšim! plastmi, zlasti v večjih podeželsk h kraj h. že letos bo v izvedbi MK Ilirije evropsko gorsko prvenstvo na Ljubelju, vendar bo mednarodna federacija pristala le s pogojem, če bodo prireditelji razpolagal' z električnimi časomeril-nimi napravami, za kar bi bilo potrebno okoli 100.000 din. Teh naprav bi se lahko poslužili tudi na večjih lahkoatletskih in ' plavaln h prireditvah. Zgradnja umetnega j 'rsalšča Je postala za Ljubljano, ki je 'redišče jugoslovenskega sporta na le:'r pereča in bo moralo ministrstvo prM r1: slej posvetiti temu vpiašanj" pažnjo. Važ i BIOLOŠKI TONIKUM ' ZA LASE z novo učinkovito snovjo je priznan kot odlično sredstvo zoper prhljaj in izpadanje las. •n >in -MASTEN vsebuje poleg preskušene učinkovite snovi Trilysina še fino razpo-deljen dodatek masti ter služi odlično onim. ki imajo suhe, krhke in nelepe lase. no je tudi. da bi se na osnovne šole po deželi nastavljali učitelji, ki so vešči sporta. Vse te želje bo banska uprava dodala že obstoječi spomenici in jo kot zahteve športnikov dravske banovine izročila g. ministru. M n strstvo samo se hoče še posebej seznaniti s težnjami športnih krogov v Ljubljani in je v ta namen sklical šef teh-n čnega oddelka ministrstva za telesno vzgojo g. Drago Ulaga ponoven sestanek za jutri ob 10. v knjižnici banske uprave. Minister za telesno vzgojo v Ljubljani Minister za telesno vzgojo naroda se bo pripeljal v Ljubljano v petek. Ob 9. bo obiskal bana, ob 10. župana, ob 10.30 Z msko-sportni savez, ob 11.30 Zvezo planinskih društev. e>d 12. dalje pa stadion na Tyrše-vi ce3ti, igrišče SK Ljubljane, sokolsko telovadišče v Tivoliju, ljubljanskega Sokola v Narodnem domu, kopališče SK Ilirije in stad on 2SK Hermesa v šiški. Popoldne bo g. minister ob 15. obiskal Zvezo fantovskih odsekov, ob 16. Sokolsko župo, ob 17. pa Gasilsko zajednico dravske banovine. Ob 18. bo sprejel predstavnike športnih organizacij in klubov, predvsem SK Ljubljane, SK Ilirije, ASK Pri-morja in 2SK Hermesa v knjižnični dvorani banske uprave na Bleiweisovi cesti. Tek v Mojstrani odpovedan. Na željo SmK Dovje-Mojstrana obvešča JZSS vse klube in tekmovalce, da je medklubska vztrajnostna tekma na 50 km v Mojstrani do nadaljnjega odpovedana, rn sicer zaradi državno sfa prvenstva v klasični kombinaciji na Sljemenu. Razpis sankaških tekem z Ljubelja Zimsko-sportni klub Sv. Ana nad Trži-čem priredi na svečn"co dne 2. t. m. veliko sankaško tekmo na progi z Ljubelja do Bor nove pristave pri Sv. Am'. Najboljši tekmovalci dobe lepa darila z diplomo; darila so razstavljena v izložbi kavarne Ivan Javornik v Tržiču. Razdel tev bo po tekmi v gostilni Ivana Ankeleta pri Sv. Ani. Tekmovalci, ki bi ne imeli svojih sank, jih lahko dobe v Ankeletovi gost'Ini proti malenkostni odškodnini. Proga je sedaj izvrstna, če bi bilo vreme prav slabo, bo tekma preložena na poznejši čas, kar bo objavljeno v listih. — »Dustrovane sportske novosti« štev. 5 so izšle. Na uvodnem mestu je poročilo o dramatični nogometni tekmi za zimski pokal med Gradjanskim in Hajdukom, takoj nato pa še obš'ren članek o poteku občnega zbora JNS, ki so ga solidarno zapustili Zagrebčani in Spličani. Dalje so uvrščeni članki o Curihu in Zakopanem, dveh prizoriščih skorajšnj h tekem za svetovno prvenstvo, o vrednosti lahkoatletov Primorja in Concordije v nadaljevanju dolgotrajne polemike o moči obeh klubov, dalje o traeični smrti odličnega dunajskega, nogometaša S'ndelara in še razne zanimivosti iz našega razgibanega športnega življenja v mestih in na deželi. Posamezne številke so po din 1. Smučarski klub Ljubljana. Sestanek tekmovalcev bo drevi ob 19. v kavarni Emoni, I. nadstropje. Važno zaradi državnega prvenstva in tečajev. Vsi in točno! Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS z dne 31. L 1939 Kranjska gora 810 m: —i, oblačno, 35 cm snega; Pokljuka 1300 m: —3, delno oblačno, 90 cm snega pršič; Bohinj »Zlatorog« 530 m: 0, delno oblačno, 15 cm snega, osrenjen; Dom na Komni 1520 m: —4, oblačno, 185 cm snega, pršič; Dom na Voglu 1540 m: —3, oblačno, 185 cm snega, pršič; Gorjuše 1000 m: —1, oblačno, 50 cm snega. pršič; Jezersko 8S0 m: —6, delno oblačno, 30 cm snega, pršič; Radovljica: 0, delno oblačno, 8 cm snega, osrenjen; Mrzlica: —3. delno oblačno, 30 cm snega, osrenjen; Mariborska koča in Pohorski dom 1030 m: —2, delno oblačno, 45 cm snega, osrenjen; Peca 1654 m: 0. delno oblačno, 75 cm snega, osrenjen. 30. L 1939 Rateče-Planica 870 m: —5. sončno. 40 cm snega, pršič skakalnice uporabne, Planica-Slatna 950 m: —5, sončno. 60 cm snega pršič. drsališče uporabno; Planica-Tamar 1108 m: -—5, sončno. 70 cm snega, pršič; Peč-Petelin.iek 1440 m: —6, sončno, 70 cm snega, pršič; Velika planina 1558 m: 0, oblačno, 90 cm snega, osrenjen; Koča na Golteh 1344 m: —5, oblačno, 120 cm snega, pršič; rTf ^a na Smrekovcn "18 m: —5, oblačno^ 120 cm cnesra p- * *; " tn'arjev vrh »"I tn: -6, oblačno, 60 cm snega. pršič. E. G. 48 Strel u grajski Inližnici Roman Ko je ura v zvoniku udarila četrt na sedem, so porotniki spoznali, da je Gerald Fawcett kriv premišljenega umora. 4 Trije meseci To je bilo dne 29. julija. Čez tri mesece je bila napovedana obravnava proti Geraldu Fawcettu. Vsi listi so bili polni obtožbe proti lordu Colche-stru zaradi poizkušenega umora. Earla so prav tako kakor Fawcetta prepeljali v brixtonsko jet-nišnico, ker je bil — senzacija, mastne črke! — odbil ponudbo, da ga proti varščini izpuste na svobodo; najbrže zato, ker se mu je zdel — vsaj Meredith je tako domneval — nemoteni pokoj v celici boljši od nadlegovanja poročevalcev in radovednežev. Zaradi njegovega visokega stanu se je moral postopek proti njemu vršiti pred pairji v gosposki zbornici, in takoj po vložitvi obtožbe so lorda kancelarja uradno obvestili o stanju stvari, earla Blan-tyreskega kot predsednika odseka pa poklicali s Škotskega, kjer je streljal jerebice. Kolesje se je spustilo v tek, da razvije pravdo pred najvišjim sodiščem Anglije, in kralju so predložili »ponižno adreso«, naj bi »Njegovo Veličanstvo blagovolilo ukazati, da se Kraljevska galerija priredi za ob- ravnavo in da se imenuje predsednik.« »Ali bom morala nastopiti kot priča?« je vprašala Juanita, ko se je mož nekega večera vrnil domov in ji povedal, da bo obravnava proti Fawcettu novembra meseca v Chelmsfordu. »Ne verjamem«, je odgovoril. Nato jo je bistro pogledal, stopil k nji in ji privzdignil bradico. »Preveč se vznemirjaš zastran tega, Juanita.« Prikimala je. »Ali, dete«, je rekel, »saj ti ni prav za prav nič mar. Bila sva sicer gosta v hiši, ko se je zgodilo, in poznava vse, ki so prizadeti, a zaradi tega te stvar vendar ne sme tolikanj razburjati.« »Ne morem se otresti misli, da si ti — prav ti, John — zbral dokaze, ki so podlaga obtožbi Ne, nikar mi ne segaj v besedo! Reči hočeš, da bi bili odkrili te dokaze drugi, če bi jih ti ne bil, toda misel mi ne da miru. Ne morem pozabiti njenega obraza.« Meredith je stisnil ustnice. Ni mu bilo treba vprašati, o čigavem obrazu govori. Tudi njega je preganjal spomin na Pameline obupane oči. Da bi speljal pogovor drugam, je vprašal: »Kje si bila popoldne, dragica?« »V kinu s... s Pamelo.« »Zdaj se pogosto shajaš z lady Colchestrsko kaj?« »Da, z ubožico! Treba jo je nekoliko raztresti, kajti potrta je strašno.« »Juanita!« Strogo jo je pogledal. »Ali je to zarota?« Žena je tapljala z dlanjo po področniku svojega naslanjača. »Daj, sedi semkaj!« je dejala. »Tako! In zdaj me objemi okrog pasu! Tako lahko bolje govorim s teboj.« »Kača, kaj hočeš od mene?« »Storiti moraš vse, da dokažeš nedolžnost gospoda Fawcetta.« »To je vse, dušica?« »To je vse!« »Preprosta reč! Vse storiti, da dokažem njegovo nedolžnost! Čeprav sledi iz vsega, da je ničvreden lažnivec in krvav morilec ,ki je hotel spraviti nedolžnega človeka na vešala.« Juanita je pahnila njegovo roko od sebe, skočila pokoncu in ga plameneče pogledala. V svojem srdu je bila prekrasna, a Meredith zdaj ni imel oči za to in je videl samo njeno besnost in njeno zaničevanje. »John«, je rekla težko dihaje, »nikoli si ne bi bila mislila, da znaš biti tako nizkoten!« »Ali, dušica — « »Nisem tvoja dušica!« »Ali, dušica — « »Pošast!« je kriknila in zacepetala z nogo. »Fiii!« Meredith je zažvižgal. »Tole je pristno. Juanita, ali veš, da imava pravi, resničen polom?« V otroški kujavosti je skremžila obrazek in zajokala. Še tisti mah so jo ovile njegove roke, in čeprav se mu je skušala iztrgati, je vendar čutil, da ji v resnici ni do tega. Meredith ji je podal eno svojih najboljših svilenih rutic iz prsnega žepa, in ko solzna povoden j le ni hotela usahniti, se je zatekel k svojemu staremu čarodejnemu sredstvu ter jo začel rahlo božati po laseh. Kmalu je dosegel toliko, da Juanita ni več vedela, ali se joče ali smeje. Po precej dolgi zamudi pred toaletnim zrcalom v svoji spalnici, med katero je moral scotlandyard-ski višji nadzornik hitroprstiti z očesno vodo in drugimi stekleničicami, z lepljivo škatlico črnila za obrvi, z lončki za kremo in s čopki za pudranje, je bila Juanita spet podobna sebi. »Hvala, dragec«, je smrknila in mu vrnila lepo svileno rutico, ki je bila videti kakor poteptana od divjega bika. »Tako ljubezniv si z menoj.« »Mislim, da sem! In kar razganja me od samega odpuščanja.« »Odpuščanja?« je rezko ponovila. »Da, dušica, odpuščam ti!« je dejal sladko, kakor da bi na frulo zapiskal. »Nimaš mi kaj odpustiti. Po trebuhu se moraš plaziti pred menoj in prositi m e n e za odpuščanje.« John Meredith, ki je bil nekoč zaporedoma, strel za strelom, odpravil sedem nasprotnikov, je rekel: »Odpusti, dušica. Sicer ne vem, kaj bi mi morala odpustiti, nu, a odpusti mi vzlic temu!« Ko sta spet sedela pred kaminom v salonu, je Meredith sam napeljal pogovor na pravdo proti Fawcettu. »Povej mi torej, Juanita, kaj naj prav za prav storim?« »Nič drugega kakor to, kar sem ti rekla.« »To... to ni tako preprosto. Kako naj se lotim naloge?« »Loti se je s prepričanjem, da je Fawcett nedolžen.« »Kako morem to, ko me edini dokazi, ki jih že imam, prepričujejo, da je narobe?« NAŠ VSAKOLETNI EMENJ z znano nizkimi cenami se prične 1. februarja Ne zamudite ugodne prilike! Mestni trg 26 T.KRISPER LJUBLJANA Stritarjeva uL 1-3 OGLASI Službo dohi Beseda 1 din davek j din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmani ài znesek ti din. Prvovrstno kuharico katera bi bila zmožna popolnoma samostojno voditi kuhinjo ene naivečlih restavracij v Liubliani, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Restavracijska kuharica«. 1997-1 Družinski orkester potrebuje učenke, ki bi se hotele učiti igrati violino, harmoniko, kitaro. Pred nost od 16 dp 20 let. Ponudbe na kapelnica Zlata, hotel Zrinski. Čakovec. 1991-1 Mlajšega uradnika išče večji denarni zavod. Lastnoročno pisane ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalna služba«. 1990-1 Gospodično mlajšo, veščo pisarniških del, pridno in pošteno, sprejmem v svoj trgovski urad za korespondenco. — Mora biti urna tipkarica. Ponudbe pod šifro »Kon-toar« na ogl. odd. Jutra. 1995-1 Hotelski sluga verziran, zmožen jezikov, dobi trajno namestitev takoj. Ponudbe s spričevali na Hotel Evropa, Kranj. __ 1999-1 Postrežnico ki zna kuhati, sprejmem takoj. Zor, Frančiškanska ulica 8. _ 1973-1 Verziran ega delavca(-ko) za krožni stol (Rundstuhi) sprejmem. Ponudbe na »Tr ■ kotanija«, Zagreb, Maši äeva 3a. 1929-1 im rtrn •/sata beseda SO pai da ?ek 3 din za šllro ai dajanje naslova 5 dir ■jajmanjšl znesek 12 dl? Kmečki fant star 17 let, išče kakršnokoli službo. Nastopi lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1988-2 Službe išče bivši kovinar, zanesljiv in pošten. Sposoben zlasti za slugo ali skladi ičnika. Sprejme tudi vsak priložnostni zaslužek. Ponudbe pod »Poštenjak« na ogl. odd Jutra. 1664-2 G. Th. Kotman: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit »Rešim ga bolečin, saj človek nikoli ne ve, kdaj obrodi dobro delo sadove!« je dejal kapitan ter izvlekel škatlico bate za zobobol, zamašil Utemetutiju bolni zob, pri čemer je pomagal kar z žepnim nožičem, in dal glavarju nekaj ploščic aspirina, da jih je pogoltnil. Bolečine so minile, kakor bi trenil. Pouk seseda i dm. davek J in, za suro ali dajanj, naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din Strojepisni pouk (Desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki oa pol 7. do 8. ln od pol 8. do 9. zvečer za začetnike ln lzvežbance Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno od 6 do 8. zvečer. Pouk se vrši od 1 do 4 mesece Novi tečaji se prlčno 3. iebruarja. šolnina zelo nizka. Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15. Tel. št. direktorja 48-43, 1625 4 u m Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje i.-.slova b ain Najmanjši znesek 17 din Žaganje za kurjavo razne deske in parkete prodam. Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4. 1994-6 Voz dira v dobrem stanju, naprodaj. Rožna dolina, Cesta II. 14, pekarna. 1980-6 -seseda 1 din davek 1in za šifro an dajanj* laslova S din Naj mani y znesek 17 din Dobavljalni avto nosilnost 800 kg, prodam komisijsko za din 4.500. — Adler Service, Ljubljana, Kersnikova 2. 2001-10 Diesel motor 8 do 10 ks, kupim. Ponudbe: Železen, Krup livnik, pošta Gornja Len dava. 1591-10 Kolesa Ottnt-Uö J1X. Ott v en lin. za šliro an dajanj-naslova 5 din Najmani it znesek 17 din Moško kolo luksuzni model, zelo dobro ohranjeno, zelo poceni naprodaj. »Ekspres«, Ljubljana, Emonska 2. 2010-11 Beseda 1 din. davek din. za šltro ali dajanj, .aslova 5 din Naj man' šl znesek 17 din Odda se v najem najmodernejše oprem Ijeno, z vsem komplet nlm inventarjem, hotei kavarna in restavracija »Novak« na Jesenicah Natančne informacije se dobe v Radovljici. Jan ko Novak, tovarna pletenin. 1580-17 TVRDKA JOS. EBERL se preseli nove poslovne prostore hotela Slon Tyrseva c. Ä S L fCl> TUSl j OHI Tjrševa c. 2 in se priporoča z veliko zalogo draguljev, zlatnine, srebrnine, ur, jedilnega pribora, kovinskih umetnin itd. s konkurenčnimi cenami. u Besedf ! din davtS din za šifro aH dajanje naslova 5 din Najman.1 S) znesek 17 din Velike pisarne za večji urad, sedem velikih sob, celo drugo nadstropje na Novem trgu 3 odda za maj Kmetijska družba v Ljubljani. 1967-19 Posest deseda 1 din davek un za šifro ali dajanje naslova S din Najrnani y znesek li din Enodružinska hiša naprodaj. Poizve se gostilna Schwentner, Šmartinska cesta. 1966-20 tstseda i din. davek din za širrc ai) dajanj, naslova 5 din Najmani SJ znesek 17 din Dvosob. stanovanje s kabinetom, kopalnico, — oddam za 1. april. (Šiška). Vprašati : Trafika, Pasaža. 1993-21 Beseda i din, davek j din, za šifro al) dajanje ìaslova 5 din Naj mam šl znesek 17 din 4 ali 5 sobno stanovanje v centru ali v vili ob Tivoliju išče stalna in solidna stranka brez otrok za maj. Nujne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kom fortno«. 2009-2 la Sobo odda Beseda 1 din davek a din za šUro ali dajanj, naslova 5 din Najmani 51 znesek 17 din Opremljeno sobo za dve osebi oddam takoj. Jurčičev trg 2/3. 2008-23 'plošče iz pluiovike'' izolirajo TOPLOTO, MRAZ in ZVOK. Proizvaja: »H1GIEA« Prva jugosl. tvornica zamaškov d. d., Zagreb, Ivkančeva 48. — Pošt. pret. 318. — Telefon 24-070. I Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je danes ob pol 1. ponoči naš dobri soprog, oče, sin, brat, stric, gospod IVAN ŽELEZNIK BRIVSKI MOJSTER V CELJU v 41. letu starosti po dolgi mukapolni bolezni, previden s sv. zakramenti, za vedno zapustil. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek 2. februarja ob 3. popoldne, iz hiše žalosti Cesta na Grad 26, na okoliško pokopališče. Sv. maša se bo brala v petek 3. februarja ob pol 7. zjutraj v farni cerkvi sv Daniela. Priporočamo blagega pokojnika v prijazen spomin. CELJE, dne 31. januarja 1939. IVANA ŽELEZNIK, žal. soproga; PEPCA, hčerka; mati, bratje, sestre in ostalo sorodstvo. Opremljeno sobo poseben vhod, svetlo zračno, 1 ali 2 postelji, blizu tramvaja, poceni oddam. Sp. Šiška, Černetova 31, I. nadstropje, vrata 2. 1958-23 Sobo opremljeno, s posebnim vhodom oddam eni ali dvema osebama v Križevniški ul. 5-11. 2003-23 Lepo solnčno sobo v vili pn Sv. Jožefu, souporaba kopalnice, poseben vhod event. z dobro domačo hrano, oddam samo gospodom, najrajši starejšemu vpokojencu 15. februarja. Sprejmem tudi v lepo veliko sobo sostanovalko z istimi udobnostmi. P. Martin, Kumanovska ul. 21, ob Streliški št. 30. 2000-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) 5 pritličje, desno. 1992-23 Svetlo sobo zračno, separiranc, visok parter, oddam. Sokolska ul. 3. Telefon in kopalnica po želji na razpolago 1938-23 iKfczhol Seseda 1 din, davek 3 din. za šifro all dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Pot do sreče Kniigc in oval« ntuimaci < dobite zastonj ike « obi lete na poznanega psiho •zrafnlos* K*rm:>ha Žalec 91 »7 CONTINENTAL mesečno po Din 200; , za državne uslužbence po Din 100.— Ivan Legat, LJUBLJANA, Prešernova 44. MARIBOR, Vetrinjska 30. 5? Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva nudi I. Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telef. 20-59. Samo 360 din stane naša nova otomana Izkoristite priliko E. Zakrajšek Ljubljana Miklošičeva cesta 34 POCENILI smo znatno vsa zimska oblačila, površnike, Huber-tuse. perilo itd Presker, UIRUANA, Sv. Petra c. 14 POZOR' Za premog, koks, suha drva 9e obračajte aa V. Podobnik, TRŽAŠKA 16. telefon 3313 V hladnih 1neh Vas Kozarček BERMET'VIN A ■ovaruje aripe ^.suinicai ji ga icuiko naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le .EKMEI B. MAR INKOV A lz SREMSKIH RARLOVCEV Fruška j;ora. Nov izum za gospode patent številka 11830 po povsem novih principih Občutek popolnoma ohranjen Izključna prodaja za Jugoslavijo: Drogerija Levié, Beograd. Uzun Mirkova 5 Pošljemo po pošti v vse kraje Za 5 komadov pošljite din 15.- v znamkah ali plačajte na čekovni račun pošt. šted. br. 57-385. Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeli ! LIPSKI POMLADNI SEJEM I939 ZAČETEK: 5. MARCA 60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH, ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DRŽAVAH. Vsa pojasnila dajejo: ZV ANIÓNI BIRO LAJPCISKOG SAJMA Beograd — Knez Mihajlova 33-1., In častni zastopniki: ING. G. TÖNNIES, LJUBLJANA, Tyrševa 33. — Telefon 27-62 in JOS. BEZJAK — MARIBOR, Gosposka ulica 25. — Tel. 20-97. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za mseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Ysl y Ljubljani, j