LISTEK. Stari oče Žabjek. Stara prialovica, da je dan sv. Jjžefa prvi pomladaaji dan, 88 je tedaj obiitmla. Vzlic meglenemu jntru sinilo je žarno solačice izza oblakov, ožmlo z mirno toploto 780 pokrajino ter jo pozlatilo. Stari oče Žibjek, že precej upogaen, stjpal je počasi iz župne cerkvice domov poleg reke Save ter zrl, kako ae 7oda iakri 7 solačji; gole vrba premeaile so se iz temno sivih šibic 7 belo-zeleno boje, ifl vrabec b čižkom obletavata mu pot. V prsih 8tarčko7ih jamejo se ti vtiai šinti in oči mn zaleakečejo. Spomoi se, da je tako lepo baš 7 Bjrga godu daa. Danes je vstal zgodaj ter šel 7 žnpno cerkev, da pomoli k srojemn patroan, naj ae nanj spomiaja ob smrtni uri. V cerk^ici ga jo tndi tozilo premišljevaDJe, da je bil ajega patroa 87. Jožef 7 87oji skromai revičiai poviaaa za božjega 7zgojitelja, in sine nn aa misel, da je i njemu B >g odločil nbostvo, vendar se ma 7 primeri z maogimi nbožnejšimi godi še dobro. Stari oče Žabjek je bil doalnžea graačiaaki kotar, koji je dobi^al od sfojega aeieaidese'ega le!a od graačaka malo pokojnin j: ntkaj žita ia tri gcldin»rje — aa mesee. Vskd tega Tzel ga je tudi rad k eebi najatarejai njegov sin, vrvar, 111 star^ek au je zato iz gile bvaležn sii prebir^I na prstib k(nopniao in skladal vrvevje 7 kot. Iimtd irch siaovih otrok je bil doaa samo jedei, mali JurceJ, solarček — 7 hiši ata pri skromaeni životarenju 7ladala mir in zedovoljstvo, kajti »iaaba je bila vria žtni. Na diuteg* sna je bi> etari oče Ž be^ tudi ponosen, rekoč: nTo je f nt, kakor c/et, raren kakor sve5a, in 7 lica kakor tri :n mleko; \rha tega je zi vsa pripraven, gospcdje pr« polkn go ga takoj irroleto n.redili zi koprola." Stari Žabjek je bil tuliko ponoaen na svojega siaa Jurija, da je č&B)b starejaega M^ti^o jtzb. In ko ataiioa stopa poleg ŠDmae Sive, čnje hkrati za seboj hitre korake, ia ozrai se, u^Ieda občiaskega aela — pošto. Deda jama m čao ntripati srce. ,Kaj, če bi ce bil v tujini aanj spomail tadi Jarče, da je dac6) Bjega god ? Seveda se je spomnil 1" Sel se astavi, lagne se b koževi radeči torbi, odpre jo ia iz aje potegae liat. „ Je-li kaj zame?" vprala drbteče starček, 7 stoprav potem pozdravi sela, daai je bil miajši: BD*1 B)g srečea ia dober danl" nB)g ga daj! Njaem vam nekaj" — izpregovori sel tolažilno — Baa recapia. List zatem vzemite geboj, po recspia pa pridem popoldne . . ." nKakor vam drago ..." ia ded a treaočo roko prime liat. ,H)čete li, da vam preSitam piamo?" 7praša ael, kakor je to činil običajao 7 občiai. BOb ce, hvala lepa!" odklanja dei. eNajraje to sam čitam polagoma, saj imam seboj očala; b\a grem iz cerkTe." nTedaj pa z Bjgcm!" d6 sel in hiti dalje. BII?ala; ko pridete k nam popolndne, dal vam bcm stirjak za tobak —," veli za njim hvaležno Žabjek. Iq ko mu sel po poti 7 žarnem solnca nhaja iz 7;da, ozra ge gtarček, kam bi malo aedsl. To ge mu takoj nagodi; lep, velik kamea stoji tik ceste, ko navlaač. BGlej no, vse je ^lo^eku 7 reaelje — in 7 uJago!" sepeče gtari Žsbjek; aa to iz^leče iz žep«. ožali, poiagi načne z aohti obrobek zavitka tr cprezao razgraa ligt. Iz lista se naaj usaie^ata dva bankovca po goldinarji, dva aova, ugledoa papirčka, kakor bi bila ravnokar tiskana. Is pr7a mn priigrate 7 oči d7e solzi, obriše gi jn izpod očali z dlanjo ter jame počasi čitati siao7 liat. rLnbi oče! Voščim Vam k Vaiemn godu srečo, zdra7je, blagoslo7 božji, po smrti pa nebeiko kralje7st70. E Vasemn godu Vam pošiljam 7 poboljiek dva goldiaarja, ko^a aem prištedd ..." Z)pet 86 Žabjekn zalijejo oči, zdaj pa tako in.,čio, da je moral aaeti očali in gi oči obrigati z robcem. aVge to mu bom povrnil", mrmra ded iskreao, Bk njegovemu goda mu p» jaz pošljem tri . . ." Nato čita dalje: »Meai se dobro godi, neki gospod ,oberlajtaant' me ima jako rad; dal mi je že trikrat cigaret. Zvedel aem, da po leti gremo ni vojaške vaje ia g C3r tja 7 našo gtran. Brata in avakinjo pozdravljam fitokrat ia Vag tadi. Ostajam Vas bvaležai gia Georg 6 . . . cha . . . a." Dedn hkrati postane nekako megleno pred očmi. Z)pet se obrise pod ocali in čita iz no7a: Georg"— kaj pa je to, Georg? Ia to-le ime S—ch—bise— k. Eaj čudno glove to tu;e ime ,Scbabieck": kdo Behi te je podpisal na sinovem ligtn? Nekaj časa ie premislja, potem pa previdao zgrie list z banko^eenia 7 žep ia se napoti proti domu. Vso pct ai mel mirn, ugibaje, kaj aeki pomeai sino7 podpis 7 liatn. Sklene torej, povprašati giaa Mateja; on je bil izknsea človek ia je nmel 786 pojagniti. Prisedii domo7, nzre Mateja na TrTiščn. Sinaba 86 mn je nasmebnila med hisnimi Trati, rekoč: ,Pozdrayljam vas, d«d; ao, to ste že lačni! Na ogajiiča imate zajotrek; pazila sem, da je oatal gorak." BBpg plati, — sam grem poaj," de gtari oče ia gede aa kamenito klop. RTole aem prejel od JnrČka, piamo z dvema baikovcema. Pogledite ..." Matej in giaaha hitro pogledata 7 atarčkove roke, toda Bamežikata z očmi, kakor bi hotela redi, da jn to preveč 7eaelo ni pregeaetilo. BSeveda, on to lahko stori, — saai je še," — 7eli počasi sinaha, — B7i ga pa imate tndi 7 Sislih ..." „Ali aekaj mi ae ngaja 7 piimn," aadaljuje atari Žabjek; — »podpis zdi se mi nekako tuj. Poglej, Matej, 7idim U dobro: Georg Schabiock . . tO 81076." Matej gre počasi k očetn, Tzamt mn liat iz roke, rekoč: ,,Georg', no, je po nemiki, a po nase ,Jarij', — ia to-le ime ,Schabieck', mogoče, da se hoče brat zdaj tako podpiaavati. On je zdaj koprol, gramuje se gvojega imeaa ia ima ao7o. Bajc se ma zdi nas priimek ,Ž»bjekl gmeSen ia preprost . .." In Matej pri teb begedah porogljivo zategae mtnice. Dad to vidi ter zarndi. nNi li morda kaka pontota?" 7prasa slaboglasBO. REaka pomota?" nDa je kdo dragi, tnja oaeba podpiaala pigmo aameato DJega ..." nOče, ae bodite tako otrogki," gateje 86 izno^a poroglji^o Matej. »Jorij ge je prele^il 7 nemskega Georga, ia ta priimek ai je uadel, da bi se ie poznalo aale ime." BTo je laž!" 7zklikae zdaj atari Žabjak in poakoči kakor mladenič. MDaj sem piamo, uveril te bom, da je to le pomota." Matej TTže ligt na klop, rekoč: BDržite 86 le 7asega Jarija i_ ponasajte 86 ž njim." Stari Žabjek pograbi liat in hiti ž ajin na vaa. Siaaha gre 7 goreajo izbo, gleda za njim ter d6: ^Stari oče gredo 7 šolo ..." ,Naj le gredo," 7eli Matej glabe 7olje, kajti jezilo ga je, da je bas aa očeto? god alo 7se narobe. Starček ae poTrne malo pred obedom. Po7žije le malo, govori akoro aič. Eo odloži žlico, reče natihoma svojemu 7nukn Jorčkn: BNimaa li danes popoldae sole, 78tani tn, da mi napišes na zaTitek naglo7." Jnrcek namreč je 7g«lej dedn piaal aaglo7 na gtrica Jarija; zavitke je imel lepo ghranjeae 7 gklednikn. Starček Žibjek je šel ačitelja vprašat glede podpiaa; nčitelj mu je pomilovaj« rekel, da je to Jnrije7 podpia, — in da je 87oje ime poneinčil; zajedno nn je okoli natea poigral trpki ngme7 .. . nČloveka a« arce krči 7 prsih ..." — dostavi ačitelj, — Bda ae deca tako krasae domo^iae, naii otroci, tako brzo podpiaujejo 7 tujem jezikn, — Nemec bi kaj takega ne storil!" Vzame koiček papirja, iaaj napile BScbutzu, ter pojasnjuje, rekoč: BTak Nemec ,Scbiitz' se 7am živ dan ne bode piaal 7 8lo76Bgkem krajn ,Šicl. Ste me razameli?' Ded Žabjok žalostno pokima z gl»70 ia odide. Iz iole gredoč napoti se nii grobišče; ondi, tik groba 87oje rajaice, jokajoč 7zdibue: ,Oj, da bi bila atarka ti to doži^ela, — hudo bi ti bilo pri Brcul" „, * * Eo vnnček Jnrčok z lepimi, ngledaimi pismeakami napige aaglo7, položi mu atarčak roko na glaro ter 7prala: BKako je tebi ime?" ^Jnrcek!" odgovori deček, čndeč se. ,Ia priimek!" Tpraia stari oče skoro atrogo. BŽabjek, — Jarcek Žabjek ...« »Dobro; nspili mi to ie eakrat tu-le na ta papir, in z 7elikimi črkami. Ča bi se pa ti kedaj aramo^al a^ojega imena, kaznoval bi te Bog, — 768?" Eo Jarček aroje ime aapiše z 7elikimi črkaaii aa čelo pol pole, pogladi ga ded Žabjek, da mn aegtico ia veli, aaj ga pnsti zdaj samega. Nato aede za mizo ter začae pod naslo7om vnako^im g tresočo roko pisati list, a iz očij so mn lile debele Bolze. .Ljnbi aia! Ziv daa bi ne bil mialil, da ao bodei ti, ko pogtaaea koprol, eramoval postenega imeaa očetO76gt, in da ge bodeš drngače imefloval. Iz^eatno migliš, ker je tvoj oči abog kofar, ae amejo ljndje o tem vedeti, da gi kri moje kni. Žalostno je, aaj ao bili t7oj oce, ded ia praded Zabjeki, in ti jih zatajaješ. Jaz te ni8em dal krstiti na Georga, temveč nt ime svetega Jnrija, tako se moras aazi^ljati ti, ako niai Nemec. Eer me pa zatajujea, nočem od tebe oobenega poboljska, ter ti nazaj pošiljam ona dva goldiaarja. Pomigli, kadar ju nzres, da sem 7 87ojega godii, 7 87. Jcžefa dan, zaradi tebe plakal, ter rajaki materi tožil na grobn, kajti imel sem nekoč veselega, vrlega sinka Jarija Žabjeka, — ne prekrsčeaega. Goapod nčitelj me je hotel prego^oriti, čea, da te tako pigejo morda t7oji predatojniki, a tebi ae ni trtba tako piaati. Re# bi jim moral, da ai tudi oai ae dajo Tzeti gvojega iateaa, in da je vgakdo, i aajaaBJai podaaik, 7 krstaih knjigah in pri goapogki zaradi tega vpigan g gvojim laatnim imeaom, da ga more 7aro7ati 7ladar aam. Zabiči ai to 7 grce t Tvoj nžaljeai oče Jože Zabjek." * * * Štiri dai na to priaeae sel list od koprola Jurija. Slo^el je nastopno: »Preljabi oče! Za Boga 7*8 proaim, odpustite mi mojo hibo; nigen 7edel, da 7am bom 4 po^zročil a svojim podpiaom tako žalogt. Videč, da me tako piie gogpod oberlajtnant, mislil gem, da je to leple, gogpoaki. Zdaj pa vidim, da niaeai imel prav; biti aočem nič drnzega, aego vrli 7aa sia. Odpnatite mi, saj tega ae gtorim nikoli 7eč. Stokrat vaa pozdra^lja ia poljoblja, a tndi brata in avakiBJo, vaa odkritoarčai Jurij Žabjek." Podpig je bil pisaa z neobičajao veliki_ki črkami. BViditeu, 7sklikne, poaoaao a prgtom na podpi8 kazoč, stari Žabjek, — Bmoj Jurij ni noben — Jndež!"  Iz klinike. Profeaor (podačnje): nNo7odobno zdravilgtvo, goapoda moja, ima 7eč sredste^ zoper kolero, pa — nobeao ae pomaga!" Brza pokoričina. Oče: BPomni Jožek, priden otrok ne odlaga aikdair na jntri, kar labko stori se daaesl" — Mali Jožek: %Žo prav, očt! Dajte mi tedaj oai koa potice, katerega ate mi abraaili za jntraj. jaz ie ga že labko daaea pohrngtam!" Eno ali drugo. Pijaaec (z rudečint noaom): nGogpod doktor, kaj mi je pa storiti, da bi moj bob izgnbil ostudno avojo rndečo barvo, ker že ponličnjaki g prati kažejo za meBoj?" — ZdraTnik: BTo je lahko! Pijte maije viaa in 7eč vode!" — Pijanec: nTega ie morem atoriti 1 Ali aimate aobeae drnge pomoči, goapod doktor?" — Zdra7aik: nNo eao sredat7o še je!" — Pijaaec: BH7ala Bjgu! Eatero pa?" — Zdravaik: BPijte tako dolgo ia toliko, da bo taš aos po8tal viiajert Eao ali drago, tretjega pripomočka, ae 7em I1 Razne novice. * Duhovske vesti. Za žnpnika 7 Svičifli je imenovaa 6. g. Vm Janžokovič, kaplaa pri Sv. Jakoba 7 SI07. goricah. * Iz finančne slnžbe. Preatavljeai so pazaiki fiaančae stražt: Ivaa Dren iz Bogatca 7 Ormož, Ivan Jarko iz Sloveajgradca 7 Št. Leaart, Jjžef Pirtošek iz Šmarja 7 Leakovec. * Cecilijino drnštvo za lavant. škofijo je UBtanovilo svojo prvo podrnžaico in sicer rCecil. drnitvo za stobaomestBo župnijo 7 Maribua". Novo drnstvo prevzame odslej skrb za cerkveBo petje in glasbo 7 atolnici. Zdaj se sele more ikcfijgko ali glavno druatro pogretiti svojemu praveum nameau: delo^ati za celo gkofijo; zato vabi 7ge prijatelje cerkvene glaabe in zlasti 7ge čč. gg. dnho^nik« kot varnhe litargije ia lepega cerkvcnega patja, naj ao odzovejo te dni jim doposlaaeaiu pozivn ter številao pristopijo k skofiJ8kemn Ctcil. drnšWu ia ma pomagajo izvrge^ati njegovo veliko nalogo. * Jnžna železnica aamerava zvišati tarife za prevozao blago od 1 do 2 Tiaarja pri 100 kg in omejiti Bekatere izredne ugodaosti. S tem računa, da pridobi kakega pol milijoaa kron. Izgo^arja ae, da 86 je ceaa Materij»ln zvisala in pla6a nalnžbeace?. * Naročniki ^Stajerca" so backi. Na shodn 7 Poljčaaah je omeail g. žnpoik Cilenšek, da mu je rekel nrednik ptajakega B6tajercaa: ,T i s t i kmetje, ki berejo ptujskega ,6ta- To, kar imo jerca", so pačsamibacki mi že maogokrat povdarjal;, to potrdi nrednik aam, ki pač najbolj 76, kakšea je ajegO7 liat ia kakšai ajegovi aaročaiki. Dejgtvo je torej ia oatane, da go ^Stajerčevi" aaročniki gami backi. Bacek pomeai toliko kakor kozel ali tele. * Zvisanje deželnih naklad na pivo. Razai čaaopigi poročajo, da je pri štajerskem deželaem odborn že izdelaa načrt, da ae zviaajo deželne aaklade na pivo. Saveda ta davek zadeae nižje sloje, ki gpijejo aajveč piva. Pivovaraarji tega darka ae bodo plače7ali, ampak plačati ga mora koBzament. * Ljudska knjižnica. Prvi seiitek nLjndske knjižaice" bo razposlan se le koncem meseca aovembra. Naj torej aaznaai 7saj do srede aovembra avoj aaglo7 nEatoliški tiskarni" 7 Ljnbljani 7gakdo, ki želi jmeti prvi zvezek na ogled. * Crnovojniški zavezanci se morajo zglasiti pri 87ojih inpaBskih nradih, aicer bodo kazno7aai. * Nemška predrznost. K»ko daleč ie sega neauka predrznost 7sled aase popnstljivosti, kaže nam sledeči alužaj: Nemaki ligti ao začeli napadati itajersko fiaaačao ravnateljstvo, da nastavlja pri aas 7 področju mariborgkega okrajaega ra^aateljstva, ki obseg« celo Spod. tŠtajersko, same alo^easke finaaČBe htražnike (!) in da se ozira pri imenovatjn respicijeBtov in komiaarjer aanio aa take, ki zaajo glovenski. To je že aajskrajnejša predrznoat od teh nemlko protestantoTskib liatov. Finančna oblaat bi gotovo tega ne storila, če bi ne bila prepričana, da morejo na Spod. Štajerakem slnžbo opravljati gamo slovofličine zmožai fiaaačai nslnžbeoci. Vrbn tega je pa to predbacivanje nemakih liatov lažojivo. V Haribora imamo aa primer enega aadkomigarja ia enega nadregpicijenta, ki ne raznmeta aič glo76B8ki. Eako moreta opravljati ta dva službo 7 popolnoma sloveaskem mariborskem okraju, nam je nerazumljivo. Tolmačiti se da ediao aa ta načia, da sta porabna samo za alnžbo 7 mestn, ki je pa eeveda maogo adobaejia, medtem ko opravljajo gloveaščifle zmožai tovariai alnžbo znaaj aa deželi, ki je mnogo težavnejša. Naae ljudstvo pa pozivljamo, aaj posnema naie narodae nasprotaike ia aaj zahteva povaod alovenake uradaike tako tudi gloveaake fiaaflčao nglnžbeace. * Spoštujte svoj materin jezik! Balgija je eaa aajbolj naprednih dežel; a napredek je ta« 7ečiaoBia 7 rokith Francozo7, aizozemaki nemški aarod pa je aarod dela7C67 ia malih obrtniko7. Valed tega ae 7 ja^noati zatira ia zaničnje nizozemgki aemški jezik. Belgijgki skofje ao zdaj izdali naročilo, da naj cerke7 ia duhovščiaa to Tprašaaje nredi. To naročilo pravi: BNekateri mislijo, da 86 7 Belgiji sa\e rlanuki (aemski) jezik zanemarjati, mialijo, da «e olikan človek zaničevati aarodaoat, h kateri pripada poloTica ljudgt?a. To je protikračaBgko, protisocialao. Protikrščaasko je: ali nismo vsi bratje 7 Jeznan Eriatnga, ali aaj naa ne nagiba brataka ljubezen, da želino bližnjemu iato dobro, ki ga hočeaio tndi zase imeti. In ai li jesik ljudgtvu — za 7ero — aajdragoceiejii zaklad? Protigocialno je: ljndgtvo, delavci, ma'i obrtaiki nimajo čaga, priučiti le fraacoskemu jeziku, ki ga govori gogpoda. Ztto ao gospodje dolžai, nčiti ae ljndskega jezika, da ae ljndatvu približajo. Edor hoče otroka vzgojiti, mora k otrokn pristopiti, da ga povzdigne. Le iz predaodko7 pribaja zaaiče^aaje 7lamgkega jezika." — Recimo mesto Bvlamgkiu ,8lo76Bakitt ia povzeatimo iz teh naročil aank, da kdor zaničaje materai jezik, delnje proti krščanBtvu in proti narodaemn socialaeain blagostaaju. ¦ Družba dnhovnikov lavantinske škoflje ima svoj redai obcni ztor dae 8. aovembra 1.1. ob pol 10 nri prtdpoldne 7 prostorih ka. šk. ordinariatake pisarae. Ako bi ob omenjeai nri ne bilo naTzočih 20 drn8tveniko7, se občai zbor Trai pol nre pozaeje ob vsakem številu navzočih udo7. — DaeTni red: 1. Poročilo o delo^anja doaedanjega odbora. 2. Volitev aovega odbora (de7et odborniko7 ia treh aaaiegtaiko?) ia treh pregledo7alce7 račuao7. Nepričnjoči amejo za to 7olite7 87oj glaa poglati piameao aa dostdanje 7odst7O (preč. g. kaaoniku dr. Mlakar). 3. Razai nas7eti ia predlogi. Za odbor: Dr. J. Mlakar, t č. predaedaik. Mariborski okraj. m Nepostavno delovanje okrajnega šolskega svetae v Slov. Bistrici. Eo je aadačitelj Eriatel iel 7 pokoj, akreail je predaedaik okrajaega solakega sveta, da bo začasai vodja sole aajataiejši Bčitelj. Poatava namreč tako tadi izrecno zahteva. Eer je pa dotični go8pod učitelj Slo^eaac, je to aale Nenee hndo jezilo. Zato go sklenili pri seji okrajnega iolikega S7eta protipostavBO, da previame zacasao 7odttro šole po glnžbeaih letib mlajai nčitelj, ki je geveda Nemec. To poatopaaje je zbudilo npraričeao ogorčenoat med učiteljatvom in ated ljudrtvoa. n Iz slovenjebistriškega okraja. Dae 21. t. m. se jt vrdil 7 Sp. Poljčanah političea ghod, na katerem se je že pokszilo dozorelo jabolko razdora med aloveaskim Ijndat7ora. Go7ornik Založaik naa je ¦ s^ojim go7oroai izneaadil. Rekel je da program Tere ne drži dobro in aicer je aa^edel kot 7zrok, da aemiki poslaaci, čeravno katoliiki, glaaojejo Sk Skodo SloveBcem. G. Založaik, ali gte reg ae tak političea mladič, da ne 7este, da imajo katoliski Neatci m svojem progranra 7ero na prvem meata, Bam pa hočete pribiti narodfloat aaprej. To je napačna pot in vaa g7arimo pred 7gebiao takib govoro? na ahodih. Držajni poalanec dr. Eoroaec aaa je popolnoma zado7oljil 8 svojimi odkritosrčaimi beaedami. Oa pozna potrebe kmečkega Ijudgtva in 8 avojiat odlocmm nastopom uniči marsikatere liberalae saaje. Btdaj grao 86 prepričali n» gvoje oči, da tega moia no7a celjgka atraaka ae aiara. Dobro, mi katoliaki glovengki kmetje gremo že tudi preko naie aove gtranke za svojimi gtarejšimi voditelji, kakor ste 7i Bti no7i". Vam g. pogUaec pa iz dau arca kličemo: Le po tem programa naprej, mi 86 popolnoata striajamo z Vami. Več kmetov. m Sv. Ilj y Slov. goricah. V nedeijo ima aaša podrnžaica katetijgke drnžbe svoj poučai gbod. Govoril bo g-. ravaatelj Stiegler o aadjereji. Gotovo Tsakdo odobra^a, da se to prepotrebao drnatvo giblje in dela. Saj je ravno naa katet tako zelo potrebea izobrazbe ia gmotae pomoči. Ia 7 tem ozira nasema kmeta pomagati, to bi aaj bil tudi glavni aamea kmetijske družbe. A žalibog, atori se premalo 1 Margikateri kmot je že rekel, da mn je žal za tri krone, ki jih je plačal kot vpisuino. ,Gosp. glasaik" ai 7eliko Tredea, drngib koriati pa tadi niaumo. Eri70 pa je vsega 7odatvo ali odbor. Ako se aačelaik, tajaik in drcgi odbcraiki vČRgi snidejo 7 bratgki ljnbezai pri čaai viaa, — to pač aam kmetom malo pomaga. Eo pa se nam ponnja kakšaa pomoč, ae aam to prepozao ali pa celo nič ne naznani. Ia kaj za božjo voljo imamo kmetje od pončnih ahodov! ? Vai 86 7raijo po eaem kopitu. Shod pozdravi načelaik Reppnigg (gtralao aeauko!), ki ge je svoj sgo7or" aančil enkrat za 7gelej, ko je bil proti volji aas kmetov po milosti nekaterih ožjih prijateljev itvoljen za načelnika. Eo nsta odpre, 86 zelo rad zaletara 7 gloveBske kmete, poseatnike ia Tiaičarje, ter jih imeanje atraiae Bbntlne" itd. Zelo pouČBO, kajael! Poteai aaatopijo dragi govorniki, ki Č7ekajo ntkaj 7 Berazumljivi aemsčini. Rea je, da 7ečiaa kmetov zaa nekaj nemiki; a navadno le toliko, da lahko baraata na gejmn a kravami. Dolgih Bemikih podnko7 pa ae razumoaio, zato jih pa tndi ae gremo poalnšat. Eako radi pa bi prisli ia koliko korigti bi lahko imali od podnčaih sh>do7, ako bi 86 aaat 786 povedalo 7 poljndai doneadi besedi. Po drngib krajih tako govorijo potovalii nčitelji, pri aaa so le redka prikazea. Sicer go pa tudi 7 odborn možje, ki bi bili zato gpoaobni — a zakaj nočejo slovenski go^oriti, tega bo raznmeao. Ali jih j« strah pred nNeatciu ? 1 Poten ae pač zahvalimo za take nvoditelje", ki se sramajejo jezika svojega ljudstva. — Nek popotnik je bodil po Šeatilja ia zdaj se 7 BSlov. Štaj." krega aad Batakarico, ki ga je aemski pozdra7ila. To se aam ae zdi ravao zelo jnaasko. Sretnjemn popotaika, aaj itopi drngokrat malo med aaae ^voditelje" — taa bo pač aaael maogo gnilega ... Če pa nima tako dobrega noaa in bistrih oči, pa nB bo BSio7. Gosp.* 7 kratkein čaan po7edal maraikaj pretresljivega, slovenski javnosti cclo aeverjetaega I bi Na Tezni pri Mariborn je gorelo 17. t. m. po noči pri trgovcu s kosami Fraacu Podlipaik. Gareti je začelo 7 kolarmci. Od tod ae je ogeaj razširil na gospodarsko poslopje in hiao ter vse npepelil. Ljndje pra^ijo, da je bržkoae kdo nalašč zažgal. m Sy. Benedikt y Slov. gor. V pondeljek 15. okt. je rano zjntraj pogorelo gospodargko poalopje Potra Vrbajaka 7 Trotkovi. Na glas trikralje^akega zvoaa je prihitelo toliko ljudi aknpaj, da 80 reiili posabej stoječe hleve ia hišai hram. Ptujski okraj. p Rogatec. Lažnji^i ia aemškntarski BŠtajercu, ki aima dnigega posla kakor duhovaike obirati in opravljati in za aemikutarstvo ropotati, ae 7 svoji 21. itevilkt t. 1. 7 dopiga iz Rogatca zopet zaganja 7 goapoda kaplana. Pravi, da kaplaai Bhujskajo in troaijo Broje laži". Seveda, če ae kelo pjbriga za oatiko in blagor svojega mn miltga gloveaskega ljudatva ia ga pončuje 0 lamparijah neaiškntarje7, je to n6tajerčevimu tepcem »hujskaaje''. No, aaj ae pozaamo! Pa pove naj BŠtajerc", katere laži ao gg. kaplaai troaili? Ali aigi ti, badobni B6tajerc", nedavao saat najgrae ia aajostaduejae lagal 0 tatnborasken zborn ia 0 BMarijiai drntbi" ter tndi goapoda kaplana podlo gnmai&l, kakor le kak fakin, ki je 786 poiteaje zgabil, more lagati? Sedaj pa kličeš gogpoda dekana aa pomoč ? Ti teslo 1 — Caatitega gospoda kaplaaa pa le pri mira pusti ia ne pričaj po krivem! p Požar vsled streljanja. Poseataiiki sin M. Erajnc je dne 12. t. m. pri branja streljal. Prišel je prebliza slaataata atreb« hiše Jjzefe Štamberger. V kratkem je bila cela streha 7 plamenu. Poseataica je preatrašena btžala iz bite. Tuda vrnila 86 je se enkrat, da 7saj oekaj obleke reii. V tem treautku ge pa zrnii streba ter jo pokoplje. Potegnili so popolnoma opečeao izpod tramovja ter jo preptljali 7 ptujsko bolaiiaico. v Ljutomerski okraj. 1 Za gornjeradgonski okraj. Političai ahod, aapovedan za 21. t. m., 86 je moral odpovedati, ker je sklicatelj pozabil ga pravočasno nazaaaiti političai oblasti. Brzojavil je namestnistva, a je proŠBJo odbilo. Vrši ge pa mesto tega prav gotovo dne 11. Bovembra. 1 Radenci. Za tnkajsao poataricj je imaao^ana poštna oficijaatiaja gogpodičaa Jjgipina Spende iz Gleisdorfa. 1 Kdo je kriv? Nodavno j« bila iz Ljnbljaae odpremljeaa pošiljka k Sv. Jari,u z ja<ao p aanim: BP. 8>v. Jarij ob Š avBC', Štajor". Poštno uradnistvo je pa to bralo zi nM»rija Snežaa" ia se-le odtod je adresat dobil pošiljatev! Površaost ali pomota ? 1 1 Narodna godba <se boda oaaovala za ljutomeriki okraj pod imeaom ^Maropoljska aarodaa godba", in aicar z godali na p'eh in lok. Vzprejmejo se vsi, ki znajo ea aii vež inštru aeatov, na.j ai bodo 7 ljatoBterskem okraju doma ali ne. V 87rho 8eatave te godbe se aaj godci, ki imajo 70IJ0 ia pognm priatjpiti, zbarejo 7 aedeljo dae 28. okt. 1.1. ob 10. uri predpoldne pri Sv. Erižn aa Marskem polja 7 gostilai g. Ig. Hanptmaaa aa razgovor ia posveto^anje. V. Vauda, nadnčitalj 7 Veržeja. 1 Bučečovei. Naš poatajni aačelaik gosp. Merčnik je od zadnjih državaozborgkih volite? postal čisto drngačen aego je bil. Da je bračkovee, pokazal je ob volitvah; to je zoaao, in ni lepo zanj; da je pa a strankami aeprijazea, in da ae razgre^a celo 7 zadevah, ki ga pra7 nič ae brigajo, to ai kratkomalo prepo^edajemo. Upamo, g. Merčaik, da 86 aam ne bo treba več pritoževati zopar Vaa, aicer amo primorani, dokazati vam, da ste 71 zavoljo aag tnkaj ia ne mi zavoljo vas 1 1 Ščavnica. Prav arčao smo ae smejali, ko saio zvedeli, kako je BŠtajerc" agitiral za aaae yolit76. Volitve ao ae Trsile dae 2. oktobra, a B6tajerc" je 0 njih 7 svoji šttvilki od 12. oktobra, torej deset dni po 7olitvi tako le pisal: BObčinske volitve, ki 80 bile zbog nepra^ilaega ia nepostenega 7edenja prvaško klerikalne drnhali že dvakrat ovržene, ae zopet bližajo, laži in obrekovanja prvaških klerikalce7 že zopet C7et6.!l" To bo vam generali naši bračkijaacil Deset dni po 7olit?ab ša piaojo, da ae bližajo! Edo laže ia obreknje, amo 8edaj aa mah apozaali. Volitve ao bile ovržene, ker aaai bračkijanci aiao poznali postav. To apriče^alo so si aami dali, ko ao 7 pritožbi na^edli, da so za drngo 70litev 28. dec. imenik 7olilcev sprcmenili, kar bi ne smeli, da so 7 razpisu volitev navcdli sklepae nre, kar je protipostavno; tako so lepo delali, da je nameetništvo ovrglo celo reklanucijsko pohtopanje za pr70 7obter 1. jul. 1905 ia je žnpan sedaj 867eda mcral n&rediti nov imeflik. 1» pritožili so ae dvakrat le casprotfliki, mi ne, saj gmo bili obakrat zmagali, čeravao 80 volitev vcdili le nagprctaiki. Eo člaaek BŠtajerčevu opisnje nekatere naše mladeniče ia moža, ki degotkrat bolje pozuajo paragrafe, kct aaai bračkijanci, kocča tako-le: BS famimi neumnostmi ia lažmi ae pripravljajo aa te 7clitve, mi napredajaki se se ndeležimo volitve. Fibpoaovci bcdo gotovo vpili po Fjbpoan: Zmagali smol Labko, ker vam prostovoljno prepustimo, da 7 treh letih pokažete Ijudstvu 87ojo grozit&nako politično Bfzrelost \n aeaposobnogt." To so pač laži, da se labko primejo. De8et dni po volitvi piaete, da se jih ne ndeležite, ia veudar gte ae jih tdeležili 2. oktobra. V III. ia II. razredn si aiate npali glaso^ati, zato so bili vasi priataši 7 Crilako^i kobači skriti ia 7 I. razredn pa ste itak glaaorali in znagali. Pšete, da nam Ščavnico progto7oljao prepngtite. Edo ge aeemeji?! Eer gte trikrat propadli, ste jo na^doje morali prepnatiti, ker gte se prepričali, da se ne vdamo, da je ogrcmna večina Ijndi na uaai gtrani ia je to tiajlepse dokazala trikratua naia zaaaga. La piaite ie dalje tako 7 rStajerca", potem gmcte npati, tia čez tri l«ta ae boate niti enega gvojega moža 7eč iaeli 7 občiaskem odborn. Caai, ko je Špeade na Sčavaici komaadiral, bo za VBelej minilil 1 Sv. Jurij ob Šftavnici. Da je predsta^a nLnrake pastarica" dae 14. t. m. dokaj dobro uspela, je 7 prn vrsti čsst vrlim diletantkam ia požrtvovalnenm ^gledaliakemu ravnatelja" g. Ir. EoŠarju! Posebej izrekamo aajtoplejo zahvalo velepp. goap. Fraccu Cretko, nadučitelju 7učeBgkemu, ki je 7elikodnŠBO prevzei pevsko-gadbeai del predstave, ker je dosedaaji pe7O7odja g. Val. Eocbek storil 7eliko naarcdao delo", da je odpovedal sodelo?aaje pri .Bralaem drnstvu" kot aehvaležno delo! SlovenjegrašM okraj. s Mislinja. Nekateri tukajšnjih pred Bogom ia pred ljudmi velikih Nemcsv pogosto pri Naceljan zbranib je dobilo razglednice. Na aaglo^ai strani je bilo zapisano: Herrr Gerber po domače Strojaik; Herrr Anntoaitscb po domače Tonček. Na dragi straai je stalo: rtrea deutacber Grusa — TVoja mati bi ti rekla: si ža pridea, da si lepo zvest OBtal svojemu lsaterinemn jezikn!" Ca so bili veseli teh razglednic, ne gmemo povedati. Tudi ni dovoljeao jira Čeatitati, ker bi mog< če poatali užaljeni. a Volitev župana v Šoštanju. 0 tej 7dstvi 86 poroča iz Šostanja: V petkovi stevilki prineacl je BSlo76Bec" ne^erjetao no^ico, da go se 7 četrtek dostavljala vabila za volitev žnpana, ki se aaj vrli 20. t. m. Eer niao bila vabila, vsaj cna sloveaskim odboraikom Bameajena, niti datirana, niti podpigana od vladaega koaaisarja, mislili gmo rea, da gi je aekdo dovolil hudomnaao aalo. Pa kmaln amo ae prepričali, da to ni nikaka gala, ampak gola resalet, kajti nemški odborniki bili so vsi pravilno povabljeni, njihova vabila bila go datirana ia lastnoro&io podpiaana cd okr. vladaega komigarja! Gospod nredoik, moje pero je preglabo, da bi moglo vsaj približao opisatl to velikansko veselje, ki je 78led tega za7ladalo med gostaBJgkimi Nemci ic nomčarji! Letali ao od soseda do sogeda, oi prijatelja do prijatelja, pa tndi do aeprijatelja in zadovoljfla si šepetali, da bode zdaj konec teh pr ....... volitev. Za 7olite7 določeaa 5. nra popoldne se bliža in aemški odborniki: Haaa ib Fraac Wogchaagg, Jjs. Werbaigg, Karl Bregsik, Miba Euraig, Pavel Mak, Matevž Sennik itd. — vseh dvanajst — prihajali so 7 občiasko pisarao volit — svojega župaaa. Peta nra je že davno odbila, pa oaib, namreč glovenskih odboraikov ni od aikoder! Pri tem nam je prisla na misel ona aarodna pesem: BVsi so prihajali, a ajega ni b'lo". Da, da, fljega, aamreč tietjega razreda, ai bilo in ga tndi ne bode nikdar pri volitvi nemikega župaaa! To aaj ai zapomni slavna vlada 8 87ojinti ljubljenci Tred! Celo poldrngo nro čakali ao 7 občiaski piaarni — dvaBajateri jogri in mnčili potrpežljivega gosp. 7ladaega komigarja dra. Hofmaaaa 8 svojimi sklicevaaji na razne pjgtave in 8 tem boteli mladega političaega nradnika zmesati, — tako, da se nsm je gospod komiear 7 srce amilil. Ondili amo se rea njegovi ielezBi potrpežlji7oati, kajti vsak bi aa ajegovem meatn rekel na7zočim dvauajsterim možakarjem, da jib je vendar premalo ia jim enkrat za vselej zabičal 7 njibove glave § 35. obč. vol. reda, ki 7endar aatančno go^ori: Da je 7olite7 7elja7Ba, aora vsaj tri Jetrtiue Tseh odborniko7 biti navzočib itd. To je poatava goapcdje, katere 7am ne more vasa gkrbaa mati 7 Gradcn, kakor bi tudi rada, gpremeniti! — Vse vaše vesslje spremenilo ae je 7 bridko žaloat in vladal nam boda se aaprej od vag poklicani komigar! Konjiški okraj. k V Zrečah pri Konjicah so htos razširili golo 7 itirirazredaico. Eot nova nčna moč pride gdč. Zora Seačar. CeljsM okraj. c Katol- polit. drnštvo za laški okraj ima dne 28 okt. po večaraicah 7 goatilni gospoda Hragtnika po domače pri BMaliknem Toačn" 7 6t. Lenartu nad Laškim gbod. Govorilo 86 bo: 1. 0 gplošni, tajai in direktni 7olilai pravici. 2. Eaj je liberalizcm storil za kmečki staa. Dragi gbod bo poteai cajbrž 7 Jarkloštru. Vae dobro migleče pro-.'oio eakrat za vgelej, posebao pa gg. odboraike, aaj gkrbijo za to, da spravijo 786 može in fante 788 tiste župnije, kjer sa vrsi gbod, k zborovaajn. Pcdnka gmo vai potrebni! c Celje. Ob ceati 7 Tebarje bodo napravile 7 r omladi občine Celje, okolica ia Tebarje pot za ;ešee. — Pri zadnjem sejma, ki je bil zelo dobro obiakan, 80 sa celjski zagrizeai nemaki ia nemčnrski Irgovcl kar cedili aama prijaznosti aasproti kmetom ia kmeticam, samo da so apravili nerazsodne ljndi 7 B7oje trg07iae. — Celjaki okrajai glavar baroa Apfaltrera gre 7 pokoj. Odbajajoči je še bil precej priljnbljen pri Slovencih. Upamo, da nam vlada da gla^arja, ki bo veič aloveničiae, poitea in BepriatraBski mož. c Porotno zasedanje v Celju ae začenja dna 19. ao7. t. 1. Za porotaike so izžrebaai sledeči gg.: Glavni porotniki: Franc Vizovišak, poseataik? Gotovljah, Franc Jnričaa, trgovec 7 Lastniču, Franc Bkaza, poaeatnik pri Sv. Bricu, Fraac Laag, nadgozdar 7 Brežicah, Janez Senica, meaar 7 Eonjicab, Alojzij Rokavec, župaa na Sladki gcri, Jožef Cerjak, pogtstnik 7 Mrčnemselu, Franc Vošnjak, tovaraar 7 Soitaajn, Bogamir Haugenbuehl, poaeataik 7 Eoajicah, Fraac Znpančič, posestaik 7 Lemberga, Aatoa Rotaik, posestnik 7 Lembergn, Jožef Hufbauer, posestnik 7 Št. Jarijn, Karol pl. Adamovič, graščak 7 Velenjn, Martia Videčaik, poseataik 7 Mozirjn, Earol Drnskovič, trgovee na Ljubnem, Gn8ta7 Schalk, trgo^ec 7 Se^aici, Vilibald S/oboda, c. kr. Botar 7 Eoajicab, J »žef Rotovaik, posest. 7 Lebnn, AatoB Patz, nradaik 7 Cslju, Ljudevit Snaole, trgovec 7 Se^nici, dr. L. Filipič, odvetiik 7 Celjn, Franc Earbeuc, trgovec 7 Celju, Haarik Schmnck, poaestaik 7 Se^nici, dr. R. Lsderer, odvetnik 7 Eonjicab, Fraa Vašl, posastaik 7 Topolah, Jaaez Forte, posestaik 7 Lokah, Franc Vodo^rigk, pogeataik 7 St»remtrgu, Franc Erniič, poseatiiL 7 Malem Mislinju, Franc Varlec, goatilničar 7 Brežicab, Jožef Eranpa, posestuik 7 Latkovi vasi, Vincenc Vabi^, poaestnik 7 Žalcn, Matija Pečolar, pogestnik 7 Pameča, Fraac Jelea, potestnik aa Polzeli, Jaaez Lanbič, trgovec na Vramkem, Anton Tisler, ko7*č 7 Vitanju, J )žef Vrečko, trgo^ec 7 Goraji Snšici; za aamestnike: Jjžef J:cha, pozlatar 7 Celju, Alojzij Terglav, pogestaik 7 Zg. Grušo^ljah, Florijan B*yer, gostilfličar 7 Celjn, Ir*n Artmaa, trgo^ec 7 Št. Jarijn, Fraac Breace, pogestaik 7 Arclinu, Franc Mabr, polic stražnao.igter 7 Csljn, Avgust de Toma, alikar 7 Celjn, Martin Urako, mizar 7 Celju in Fraao RaaziBger, trgo7ec 7 Celja. c Trbovlje. Pred celjakim aodisčem je bil oproščea tukajšaji redar FilipUraič, ki je aekega Vodovka, ki se mn je pri aretiraajn zoperstavil, tako ranil, da je Vodovka takoj nmrl. c Št. Jurij ob jnž. žel. Nova stranka 7 Celjn je izdala kajižico: nSlo7eaci kai hočemo?' ia tam je podpisan tndi aaš -žnpan B. Urleb ali po domače Klanšekov Blažek. V dotični brosuri pise straaka, da se bode potegovala za aarodno glovengko aolo. To broinro je podpigal tndi naš očka žnpaa, ki se trndi z 7go močjo, da bi poaemčil naso ljndako šolo. Ni rea, čadno to, da 86 nai Blaže poteguje za vse obenem, za »arodno slo^easko aolo (?) in za nemško!!! Nova stranka je pač lahko ponoana na take njene privrženco. V kratkem več 0 tem. — Tukajšna hraailnica in posojilnica, reg. zadr. z neom. zav. letoa zopet izvrstao naprednje in gicer je imela do 1. okt. 1.1. prometa 286.108 E 22 7ir., hranilaih vlog je pre- | jela 93.697 E 95 vin., hraBilaib 7log je izplačala 84288 E 28 via. Na novo je zadrnžiikom posodila 32 454 E 69 7in. Hraailae 7loge zaobreataje po 41/, %¦ Posojila daje proti 7knjižbi ia na osebni kradit po 5'/» %• Poaojilaica je raztegnila s?oj delokrog tadi na aosedne žnpnije: Dramlje, Ponikva, Št. Vid, Slivaica in Kalobje. Uradne nre 80 V8ak četrtek od 8. do 12. dopoldaa in vsako aedeljo od 3. do 4. pipoldse. Med tem časom aprejemlje hraailae 7loge ter iafe izplačnje, aprejemlje prošcje za posojila ter daje pojasaila itd Hranilnica ae nahsja 7 lagtai hiai tik farae cerkve. c Mozirje. Eakor je že zadajič poročal Vai liat, ge je nasa občiaa delila 7 d?e cbčini: 7 trg Mozirje in okolico Mjzirje. To se je zgodilo iz političiih ozirov, ker so nekateri tržaai amatrali za pofliževalno, ako je kmečki žnpaa bil predatojaik občiae. Drngod pametai tržani ia mesčaai gledajo, da žiTijo z okolico 7 najlepsi slogi, sloTenski Bvisokorodni" tržani ia mesčani pa ravnajo aasprotno. Seveda, Slovccci nimamo zgodovinakega plematva, pač pa plemstvo babirije, ki se ob vsaki priliki čnti Tzviseno nad kmetom in dflavcem. Kmetje mozirake okolice 86 sicer nejokajo zaradi odcepljeaja od trga, toda 7apomaili si bodo, da ao bili razlogi ločitve za Bjih poniževalni. Enečki poslaaec dr. Hrasovec je pri tej stvari stal ob strani tržaaov. To 8i hočenio vsi kmetje zapomniti za prihodnje volit^e! c Vojnik. Za zdra^aika aa tnkajsaji hiralaici je imeaovaa dr. H 0 h a iz Radenc. Brežiški okraj. b Potres gmo čntili 7 brežiškent okrajn dne 20 t. m, Pr7i sunek je bil okoli 6. z^ečer, drcgi pa čez kake četrt nre. Bkode ai napravil nobaae. Iz drugih slovanskib. dežel. f Nemci na Hrvaškem. Nedavao je 40 NemC87 iz O^rske kupilo pc8e8t?o P,saroviBa blizo Zagreba, ki obsega vež tisoč oralo7 zemlje. Nemci bodo aedaj to poaeatvo parceliraH ter aagelili aa njem nemške ljndi. To je prvi korak, brikone mn bo sled.il kmaln drugi. Domačl narod br?atski pa odhaja 7 Ameriko! S!i5ao ae godi tadi pri aag aa Štajerskem, samo 7 maojai meri, ker nSuimarkaa knpuje aamo nnanjša poneatva ter jih odda Nemcem. f Vsenemški nameni v izdajah avstrijske državne železuice. Rapokar je državna želetaica izlala nemako piaano knj'ž co o potovanju po no7i progi C lovcc Jaseaice G )rica -Tnt. V tej kajigi ae na pryo mesto frivajo nemške in labonske apake naaih kraevaib imea! Tako je za G lico debelo tiakano gEahlkrgjl", Črna pr»t je ža nScbwarzeBberg", dalje spake kakor BSaei8chach8attelu, BCistagBavizza" (za Eostaaje^cjl), Moate Sancto za Sreto Goro. 0 Gorici pravi, da je po 7ečini italijanska, ž;vi pa 7 ajej gtevila) Slo7eace7 in 2000 Nemcev. Čuda% da tiko Bitaačeo ^e gamo zaPste71I0 Nomcev! S takimi izdajami se država osovražnje. Ali naj driavne izdaje alužijo aapetosti par nemških profesorjev, ki 7 evoji vaenemiki aadatosti prava krajevna imeaa pačijo po sroje? Pri prvem V3eaem?k«m poizknsa, utihotapiti tako grozto smeana označevanja naiih krajev, je treba odpora! f Zanimiv prizor iz ptičjega življenja je opaz »valo ve6 gledalcev aa Starem trgn 7 Calovcu. Neki grboriti vrabec je namreč zaael 7 laatavičao gaezdo. V kratkem časn se je zbralo do 20 lastavic okolu gaezda ter ao gaezd) kriče obletavale. Vrabec bi bil rad priiel iz gnezda, pa ao ga lasta7ice vedno a kljnni ia perotaicami primorale aazaj. Črez nekaj časa jih je letelo nekaj proč, aekaj jih je pa se ostalo na straži pri gaezdn. Emaln p% so eie tudi prve vrnile in sicer V8aka z iloTico 7 kljann, ter 80 začele vhod 7 gaezdo zazidavati. Delo je bilo kmala končano ia vrabec 7 pjpolnoma zazidaai ječi. Listavice so začele aato veselo aad gaezdoat krožiti ifl briačati, potem bo pa zopet 786 odletele. Da 80 zazidanega vrabca gotove gmrti rešili, ao gledalci gaezdo razdrli, nakar je 7rabec iz gaezda veeelo čivkajoč nrno odletel. f Mati zadavila lastno hčer. 0. Eramar, vžitkarica iz lake vasi aa EraBJskem, bivala je že dalj časa pri svoji hčeri 7 Ljubljani. Starka stela je že krog 80 let, vgled čeaar ae ji je dnh omračil. V zadajem času začela je pa kar aoreti in besneti, vsled česu je bila hči priailjena, jo poglati domo7 7 Iško vaa k gvoji aeatri, kjer je imela izgovorjen kot. Medtem ae je pa žeai bolezen tako poslabiala, da je doma, postavljeia aa lastae aoge, razbila 786, kar ji je prislo pod roko. Zgrabila je tndi avojo dmgo tčer, ki je cmcžfna aa dcmu, za vr&t ia jo davila lako, da si je ta le s težavo rešila življenje, a Be za dolgo; kajti vglel pregtaaega atrahn ni mogla ?eč govuriti ia ne ost odpirati. Uanrla je 7 Ljubljani. Bljzao Kranaer go prepeljali 7 deželno blazaico. Drobtinice. d Podraženje. Ccuo bakru ia meden!Di se ae zopet podrale. — Tovarnarji avilenih trako7 bo Bkleflili podražiti svoje izdelke. — Tadi a bice bodo podr»žili in s car pri švedskib nžigalicab za 5 E pri 1000 ^avitkih ia pri žvepljeakah za 6 E pri 1000 zavitkib. d Prestolonaslednik iii mornar. Eako ae zanima preatoloBaelednik za moraarico, dokazuje sledeče: Skozi Gomje Št* jersko ge je vozil 3 t. m. ceki mornar rojne ladje BBabeBberga. Na postaji Selzthal je vgtopil 7 pripronto štajerako obleko oblečen g( spod k okm pri vagoou >a ge je začel razgovarjati z moroarjem, 7»topil je 7 7oz III razrcda in gedel k mornarja. Vpraš&l je moraarja, kako go sa inn dopadle letoanje vaje mornarice. Mbrnar beu je odgovcri', da so bile 7aje 7rlo a»n'mive, a »ap rno, ker 80 morali mornarji nspeti 786 moli zaradi prestolcna8ledaiko7e navzo8i08ti. Gogpod je rekel aato: Tudi jaz Bem gi ogledal vaje ia sem bil akrcaa ca eskadri. Rečem le, da go mi ?aje jako dobro dopadle in da gem b'l zelo zado^oljen i BJimi. Nato 86 je začel razgo^arjati z nekim medicincem ki je spoznal gospoda in ga aagO7oril nCegaraka visukost". G gpod je bil prestolonaglednik aadroj^oda Fraac Ferdmand. Mornar ge je ge»eda pre8trašil, bitro je piskočil in aapra^il frcntai pozdra7 pc 7ojaških predp g h PregtoloBagledaik ge je pa smejal ia rekel: BOi anite aa svojem sedeža in ne delajte kravala B1 sem tuii aa BB ^benbergn", ali me aiste videli, da me aiste apozBali?" Mornar je pojasa 1, da ae je aabajal ob preitoIoBaglednikcm Bavzočnoati 7 gtolpu za topove, kjer ni inoel časa, da ge zaaima z\ d< gi.dke aa kroTn. Nato je potapljal prestoloaaatedaik moraarja po ramah in mu refeel: ,Bra7o! Takih Ijndi potrebnjeflio, ki ge zanimajo le za svojo dolŽBOgt iB za aič drugega." PrestoloBaakdnik 86 je razgo7arjal čiato priproRto z mornarjem in z ostabmi potaiki do R tteamaaiu, kjer je zaptutil 7oz. Pot¦iki s) burno pozdra^ijali ljudomilfga prestoloBis^dnita. d Kaj narodi najraje pijo. Statistigki urai Zedifljenih drža7 razporeja narode po tem, kar Dajraje pijo. Augleži pijo aajveč čaja, 256 509 731 fanto? na leto, t. j. 8koro 6 fnBto? na ogebi. Ziružene drža^e porabijo aajfeč kave, 960 878 977 funto7, 11 ia tričetrt fauta na osebo. Ne^ičija izpije Baj7e6 piva, 8 022,501.000 litnv, 138 Urov ca osebo. Raska porabi LaJ7e<5 žgaaja, 783139 500 Htrt7, 5 ia pol litra na osebo. Francija največ Vina, 6.042,377.700 Iitro7, 156 Iitro7 aa osebo. d Proti kajenju. Na Angleskem pripravljajo zakon, ki bo tttogo zabranjeval ctrokom k»j«oje. Deček pod 16 letcm, ki ga bodo zalotili, da kadi ali da ima pri sebi tobak, bo moral plačati 40 a.lingov kazai. Tadi prodajalci, ki prcdajajo otrokom lobak, btdo kaznovani z isto globo. Če bi prodajali tobak večkrat, ge kazen z?iaa do 100 kroa. Eomiaija, ki se peča s tem vprasanjem, je mnenja, da kajenje privede moške do pijsačevania, ki je zopet vzrok neareč ia bndodelstav. — Tak zakoa bi bil potreben tndi 7 Avstriji. d Izbrnh Vezuva je bil dae 15. t. n., pri katerem f-.to bili nbiti dve ženaki 7 vaai Torre del Greco, ki leži aa južao-vihodnem vznožja Vezuva. Narodno gospodarstvo. Zimska kmetijska šola za ljutomerski okraj. (V odgo^or na dopis iz Cveaa 7 šte7. 50 BNasega Lista" pod zglavjem ,ŽalogteB vzgled glo7enske vzajemnosti".) Nekdo, ki se je podpisal BEiea Cveaarjev za vse", se je 7 navedecem dopisn budo razkačil aad mojo osebo, kakor da bi bil jai kri7, da ae za nas okraj ali aploh ne nstaaovi zimaka kmetijaka aola ali vsaj 7 doglednem čagn ae. Oianek je pisan tako tendencijozno ia tako oaebao, da je že iz pisavo s\me dovolj razvidno, — da 86 poginžim dopisniko^ega izraza — ,kam pes taco moli". Tadi BSlov. Gjspodarju" se je poslala 0 tej gt7ari 7 istem 8migln piaana kratka aotica, katero ge je, da se započeta časaikaraka goaja aadaljnje, — pogre7»lo se tndi 7 BNasem Liatn*. Da se odzo7em pozivn 7 št. 41. BSlov. Gospcdarja" z dne 11. t. n»., da ae ne bcde moje pcstopaaje 7 tej zadevi še dalje krivo tolmačilo, hočeat to stvar 7saj 7 glavnih potezab nekoliko razjasniti. Na oaebae oapade ne odgorarjam, ker le bi bilo umestno ae boriti z naaprotnikom, ki se skriva za psendoniatom in za nrednikovo tajaoatjo; ako pa vrže dopisaik in Djegova ncompagnia bella" krinko raz obraza in podpiša avoje in svojih gjdrngo? pravo ime, potem aem jim tndi 7 tem oz-rn vselej drage volje aa razpolago. Ear se pa tiče gtvari same, aem dopiaaikn le bvaleže?, da je stvsr apravil 7 javaogt, ker je igta le prevažoa, da bi se ž njo postopalo pre7eč tajao, kakor sa to pri aaa čeatokrat le preveč rado godi. Najprej ae mi zdi pctrebna javnoet in posebao kmete iz aasega Marakega palja, katerim je bil članek, 8 katerina se mi je baviti, 7 prvi Trsti aamenjea, 7saj nekoliko seznaniti z zgodoviao in dosedanjimi koraki, kateri 80 se 7 tej zade^i doslej gtorili ia kako se je postopalo. Emetijska zadrnga na Cvean je res prva vložila petecijo na štajerski deželai zbor za nstanovitev nižje kmetijske sole ali pa 78aj zimgkega poljedelgkega tečaja na Marakem poljn, ter je obenem aa nag okrajni odbor vložila proaajo za neki pnspevek, čes: Aker bo deželni zbrr gotovo rajši dovolil tak ačai zavod, ako tudi okraj kaj priapeva", in naš okrajai zastop ji je za tokrat obljubil celo Eematao svoto 300 E. — Puzneje pa je okrajai odbcraik g. Jože Mnraa iz Erapja (občiaa Gsen) pri seji okrajnega zaatopa predlagal, da se aa deželni odbor 7loži prošnja, da isti pripomorc, da ue nstaaovi za Marsko polje na BajpripravBejšem meatn na Cvean nižja knntijaka aola in da deželai zbor za to potrebna sredgtva dovoli." Ta predlog g. Mar^e je naš okrajai zaatop gprejel in se je prošaja tuli odpoglala. Daželai zbor pa je peticijo kmetijske zadrnge na Grean odkazal deielaema odbora, da to gtvar pronči ia 0 njej porcča; deželni odbor je potem leta 1904 nasemn okrajnemn odb ra nazDanil, da on — deželni odbor — kmetijgkih zadru^, katere te po svojih praTilih lahko vaaki čas razdrnžijo, ae ematra poklicaaim, nstaBavljati zimake kmetijake aole, za katere je treba prevzeti razne fiaancijelne obvezaosti, ampak 7 nišam glnčaja le Baa okrajai zastjp in da je priprarljea predlagati atajerakemu deželaemu zborn, da se U8tanovi zimska kmetijska aola na Cveau (ali, če bi se kateri drugi kraj 7 ljnt^merakem okrajn izkazal primerBejiim 7 tem kraja) to pa le med dragirai pod t«m pogojem, da mora zimgko kmetijsko aolo mtanoviti ljntomeraki okrajni zastop, k uatanovflim atroškom bi pa dežela ia država 78aka po eao tretino prispe^ali 7eadar ne več, kakor po 10.000 E. Dalje je zabteval deželai odbor, da 86 0 tej stvari provocira sklep okraj-ega z&stopa in 8« aa podlagi tega sklepa deielnemu odbora poroča, nali je ustaao7ite7 zimske kmetijskc šole 7 ljutomergkem okrajn (aa C/enu ali katerem drugem primerzejsem krajn) potrebaa ia 7 iateresn tnkajsnih kmetovalcev ležeča itd. To odredbo deželaega odbora j« naš gogpod okiajni načelaik oddebl okrajnemn odboraiku g. Murai že meaeca junija 1904, d» 0 njej poroča ia svoj predlog staTi. Od tega čaaa nspiej p» gtrar ai 7eč prišla bodiai pred okrajai zast >p bodtsi pred odbor in ne da bi se bila, kakor je to zahteral deželai odbor, okrajasma zastopu predložila, da 0 sjej aklepa, so aa vai daljai koraki vraili takorekoč aa lagtao cdgovornost, dokler ae niso meseci januarja t. 1. okrajaema odbora predložili dogotovljeni načrti ia prevdarek nsianoTBih stroakov, ki bi znasali 59 300 E, h katerim bi tedaj prigpevali dežela in držav* 7saka po 10 000 kros, cstaaek 39.300 E oziroma, če 86 ne bi ob ecen ugtaaovil tndi gOBpodiajski tečaj, 32.000 E pa naj prevzame okraj na 88. Z omeajeao odredbo deželnega odbora se pa ai samo cela sitaacija, ampak se se ludi pogamezae vloge bislveao spremenile. Emetijgka zadrnga aa C?enu s srojo peticijo kakor tadi g. Mnrsa g avojim predlogom gta nameravala doaeči nižjo kmetijaio aolo ali zimako kmetijsko aolo ia gicer 7 prvi 7rsti na deielae atroake, vendar bi pa tndi okraj sam aaj aekaj priapeval, deželai odbor pa ae je izrekel za ziauki poljedelski tečaj in to le pod p^gojem, da prevzanie okraj aam glavno breme in odgovoimst, drngi faktorji bi pa ta podjetje iu četndi z zdataimi prigperki le gamo pcdpirali. S to gpremenjeao aitnacijo ao je pa spremonilo staliače aaiega okrajnega zagtopa nasproti temn praaanju. Jaz sem že takoj 7 začetkn in pozneje tndi dosledao pri vaaki priliki opczarjal, da bi Crea mcgoče bil primereB kraj za kako kmetijgko šolo, ki bi bila intemat, kjer bi nčenci zraven atroko^iega ponka dobivali proti cdplačiln tudi 8tauj7aBJe ia hraao, aikdar pa Crea ni najprimernejši kraj za zimako kmetijsko š >lo, katero bi naj kaiečki fanti obiskovali lo saaio 7 zimskem časn ia to od doma ia da bi bolje kazalo tako aolo ujtaaoviti bolj 7 sredini okraja n. pr. pri Sr. Eriža, ki je srediiče Mnrskega polja ia sedaj, ko se je stopilo pred okrajai odbor z nakano, da si aaj okraj naloži tako breme, je Bastopila za člaae okrajaega odbora tndi dolžaost, stvar zelo 7estao prevdariti ia ker so tndi nekatere občiae prosile, da ge aaj ta šola natano?i pri Sr. Erižu, je večina okrajaih odborniko7 tndi temn pritrdila ia okrajui odbor je stavil okrajnemu zastopn 7 tem smigln gvoj predlog, katerega je okrajni zastop z veliko 7ečino glaso7 (z 78emi razna dveh k večjemn treb) tndi gprejel. Eer pa sem pred okrajaim zaatopom ta predlog okrajnega odbora ravno jaz ntemeljeval in zagovarjaJ, se dopisnik najbrž zaradi tega nad menoj tako hadnje. Da je moje stalisče 7 tej zadevi najbrž pra70, za to govori tndi štatistika. (Eonec prihodnjiJ.) Najnovejše novioe. Eatolisko politično društvo za konjiški okraj inia 7 aedeljo dne 28. t. m. 7 Eonjicah B7oje zboro7anje. Govoril bo državni poalaaec g. dr. Koroiec. Emetje, pridita poalusat 7ašcga poslanca t Političen shod na Velikemkamnn. Eatoliako političflo drnštvo za kozjaaski okraj 8 aedežem 7 Eozjem priredi na Velikemkamnu 7 nedeljo, dae 28. oktobra ob 3. pop. političao zborovaaje 7 gostilni g. Janeza Šarbeca. Daevai red: 1. Pozdra7 predsedaika. 2. 0 gospodarakem ter političnem položaju poaebno z ozirom aa 7olilno reformo govori državni poslanec g. dr. Vouaek. 3. Daželai poalanec g. dr. Fran J a n k 0 7 i č bo pa razpra^ljal b aalogi 7 deželaem zboru. 4. SlučaJBOsti. Pridite maogoštevilno! — Odbor. Ljutomer. Geometer Earol Sprnag je preata^ljen iz Ljutomera 7 Ptnj. Na ojego7o meato pride g. Doleaek. Zaradi občinskih volitev v Šoštanjn je interpeliral 7 leji doe 24. t. m. dr. Eoroiec in tovariai minigtra notraajih zadev. Za ministra zunanjih zadev je imeno^an baroa Aereathal, dogedaj poalanik 7 Petrogradn. Vojni minister vitez Pitreich je dne 24. t. m. podal cesarju gvojo oatavko. Odstopil je zaradi tega, ker ni dobil od Ogrov večje stevilo rekrutov, k-kor je zabteval. Za njegovega nasledaika je imeiovam domobranski miaiater faldceigmeister baroa Scbonaich. Iz zgornjega DraTskega polja. Že marsikoraa se je ob pcgledu na velikanske pa pnstc pašnike ia travnike pod Pragergkim tje dol do Ptujgke gore ?silila migel, kaj neki je 7zrok tej pnstinji; ali nebrižaogt io ae^edaost ljadi, ali moč7irje ali nerodovitost zemljiača ? Najmanj pogledaja, odgoTarjajo vai pozna^alci kraja, ker ravao na teh pnačab je debelejia črna prst, kakor oa dobro obdelanib, 7 ozadja leiečih 7rgtih ia njivab. Pač pa ao 7 polni 7elja7i prejsaji 7zroki. Tamoiaji poljaaci imajo dosti zemljiiža, zato 86 ne brigajo za ta del, in ker ai ae 7ejo tndi pomagati proti maogim, ob vsakem večjem deža se ponavljajočim po7odnjam, pnščajo te koae zemlje 7 malopridna tra7nika ia pasnike. Eoliko haska je od teb, priča mršava živina, ki se tamkaj page. Poduk poto^alnih nčitelje? in vedno rastoča živinaka cena je razumnejae poaestnike napeljala na raisel, mj bi se ti travniki ia paaaiki izboljaali ter tako tndi povzdignila živinoreja. Hpalevredea je 7 tem ozira trad lovreačke kmetijgke podražnica, ki je priredila 7 izvršitev teh načrtov dva sboda. Prvega že dne 17. septembra t 1. pri Sv. Lovrenca, kjer ata nradnika deželnega kulturno-tebniiiega nrada g. nadiažener Siareich in inžener Batz poduče/ala 0 pripravah za t) občekoristao podjetje ter objavila poslnaalcem 7eaelo 768t, da so ža leta 1860 izdtlani aačrti za uravnavo aaaih potoko7 in osnse^aaje aašega močvirja. Na drngem takem sboda, zadajo nedeljo 21. t. m. 7 Cirkovski šoli pa je g. deželni poslanec dr. Fran Jnrtela 7 poljudnih besedah go7oril 0 iatem predmeta pred maogimi posestaiki ter razlagal zlasti poata^o, ki zagotavlja deaarao pomoč tskim podjetjem. Prizadete občine: Spodnje Polskavska, Grkorska, Lovrenžka, Traovsko Selaka, atorite zdaj \k, kar ae 7am je Uko toplo priporočalo; 7 prvi občinski aeji camreč ae izrečite za tako uravna^o tamoŠBJih potokov ia za izboljšanja arojih zamljiač, zdražajte 7 zadrnge' laatnike ob potokib ležečih zeatljišč, da vam gg. poslanci morejo izposlovati od države ia dežele k izvrsitvi zdatno podporo. ča to delo izvriitvi zdatno pcdporo. Čs to delo izrršite, 7«m bodo hvaležai še pozai rodovi. Rečica v Savinjski dolini. Rečiska faraa cerke7 87. Eancija pripravlja ae na izvanredno posebao cerkveao slavnoit Po prettku črez-100 letne porabe prstali so zvoaovi za TZTišeni B7oj poklio nerabai. To nTJdajoč začeli ao rajai 6. g. snpaik Jožef Ulčaik s poaebno Tneato -dadeoiikega na7dnseuja nabirati radodarne doneske od avojib župIjano7, katero oakrbo je prevzel ie z podvoj»no močjo č. g. provizor Alojzij Muai. Na ta načia bilo je omogočeBO, aaročati celo Z7oaovje, cbatoječo iz treb Z7ono7 pri sla^aozaaai tTrdki Z7onoli7aika Peter Iliher 7 Dunajgkem No7em meitn, katero bo veljalo 14.125 kron. Vai ztobotj bodo tebtali 75 ftarik centov, ated tem ko pripida aamo na veliki Z7on 40 starih ceato7, katera teža dala bo tenn glagflika nadz^ezdaega goapodarja 7 7sakem ozira nekako prvenstvo celega okraja Gornjigrad, pa tndi se dalje okrog, kar se tiče ubraae glasbe innajaovejse koaatrukcije zvono7 saauh. Stari Z7oao7i 80 se cdvzeli iz zvoaika dae 19. oktobra in ko ga je Bjih zanolki glaa zadnjikrat poala^jal od faranoT, takrat solzilo se je 7gako oko. No7i z^onovi se bodo 7 soboto dae 27. oktobra aa jako sloTesen načia od ko!odvora proti fsrni ctrk^i Tozili, kjer bo dae 28. okt. carkveni obred poBvečeaja in vzdiga 7 Z7cnik po Nj. eksceleaci mil. knezoakofa ali po Njihovem namestniku. Društvena naznanila. Zg. Ponikva. V nedetfo, 28. t. m., bode se slovesuo u»tanovilo novo ?Pevako in bralno druStTo" na Zg. Ponikvi g sledeiim vaporedom: 1. Pozdrav. 2. SlavnostDi govor. 3. Petje. Poje domači moški zbor. 4. Prosta zabava. — Vrši ge pri g. M. Semečniku. Da se bode slavnost pofečala, vabijo se posebno bližnja bratska druitva k obilni ndeležbi. Gosti »o od blizu in daleč dobrodošlil Vstopnina prosta. Ustanovni shod »Emetijskega bralnega druitra t Ragoznici". Bagozniški fantje nljudno nunanjajo, da se vrši ostanoTni sbod »Bralnega društva v Bagoznici" dne 28. oktobra v prostorih g. Franc Brentiča, krčmarja v Novi vasi, a sledečim vzporedom: 1. Pozdrav predaednika pripravljalntga odbora. 2. Vblitet odbora ta bralno društvo. 3. Pobiranj« udnine od novoizToljenega odbora, 4. Govor g. dr. Ant. Eromnt iz Ptuja. 5. Prostazabava, Zač«tek točno ob '/> 4. nri popoldne. Za dijaikd knhinjo v Mariborn ao darovali gledeči p. d. dobrotniki in dobrotnice: Okrajna posojilnica v Slov. Gradca 70 E; Mihaelori čaatilci v Makolah 25 E; dr. Rosina 30 E; dr. Vovšek, poslanec, 30 K; klub 40 K; na ženitovanja g. Ant. Lešnika v Hetinji vasi so darovali: LoJec Mart 2 E, Gabrijan Miba 2 E, Lešnik 1 E, dragi ivati 7 E 25 t : Štrbela Marjeta 5 E; dr. Franč. Krnljc 10 E; Pavlič Janez, žnpnik, 10 E; dr. Poljaneu za predavanje 5 E; Emetlč Janez 2 E; Primec Fr.. krimar v Hotinji vasi, 4 E. Poaeatniki v Hotinji vasi 16 vaganov krompirja. Posestniki od St. Ruperta t SIot. goricah 8 mernikov krompirja in 2 mernika iižola. — Vaem dobrotnikom in dobrotnicam atoteri nBog plati 1" St. Jurij t Slov. goricah. DekliSka zveza drnštva nEdinoatu ima v nedeljo, dne 23. oktobrt vesellco. Ma vzporedn je petje in gledališfcna predgtara nDve materi". Začetek ob pol 4. nri. Sv. Jnrij ob juž, železnici. Dne 4. novembra 1.1. zboruje tukajšnja nŽenaka podiažaica sv. Cirila in Metoda". Zborovtnju sledi petje in irefiolov. Lokal g. Rud. Dobovišek. Začetek ob 4. uri popoldan. Ljnbezen do mgreinega naroda alovenskega naj združi ta dan obilo rodoljabov. Odbor. nPodražnica Št. Ilj t Slov. gor. c. kr. kmetij»ke drnžbe". V nedeljo dne 28. oktobra ob 2. uri popoldan priredi podružnica Št. Ilj shod v goatilni g. Fr. Bru8a v Štrihoveca. Govoril bod« zopet g. mnatelj Stiegler 0 zaaajanju mladih sadcih drevesc in 0 ra-vn»nju s aadDim dreTJem sploh. — Sprejemala si bodo potem tudi naročilt za cepljene ameriike trte, katere naroči pod\pžiiica tkapno za avoje nde. Tndi naročila za nmctno gnojilo se bodo ta d«n aprejemala. »Bralna draitra pri Slov. krši. ioc. a^evi" opozarjamo, naj gotoTO, katera Se niso, odpoiljejo poročila 0 deloranja t Ljnbljano in sicer takoj. Naj v ta namen rabrike na priposlani dopimici natanko izpolnijo.