84. številka. Ljubljana, sredo 15. aprila. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzcmši ponedoljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejenian, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 golđ., za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 pold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman M četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-Btopne potit-vrste 6 kr., če bo oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši .Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Konfesijonalne postave v gospodski zbornici. Drugi dan generalne debate se je prvi k besedi oglasil mariborski škof Stepischnegg. Oa pove, da zdaj v prvič govori v tej zbornici, da svoji škofovski dolžnosti ugodi. Trdi, da se to postave dotikajo nutranjesti cerkve. Sicer je bil ves govor golo ponavljanje iu parafraziranje uže prej od desne strani pri-povedovanega, samo da je cesarja Jožefa precej grobo brcnil. Baron Uye: Država ima oblast nad vsem kar je v njej, torej tudi nad vsemi cerkvami, to se je stoletja učilo na vseh univerzah in to načelo je skozi dve stoletji varovalo religijozui mir v Evropi. Ako se žuga, da bodo te postave mir kalile v Av-Btriji, menim jaz da to nij resnica. — Ta postava bode nižjemu duhovenstvu pomagala iz revščine in ga nekoliko oslobodila od brezpravnega stanja, v katerim je škofom nasproti. Knez C z ar t orv s ki govori proti postavi in meni, da ta postava razmere med državo in cerkvijo ne bo uredila. On je za amerikanski sistem svobodne cerkve v svobodni državi in želi, da se država od cerkve popolnem ne loči. Grof Ilartig govori za postavo in poudarja, da od desne strani trditev, da ta postava sega v notranje cerkvene zadeve nij še utemeljena. Veri ne bo nič škodovalo, ako kak fajmošter ne bo več fajmoštroval v tistem kraji, kjer je kak zločin storil. Božja hiša in prižnica pač nijso kraji, kjer se politika dela. Vlada želi pravico imeti, da razpolaga z nekaterim cerkvenim premoženjem. V nekem kraji na Češkem ima po- doba sv. Janeza premoženje 20.000 gld. a ua leto potrebuje za ohrauenje samo 100 gl. Drugih 900 gld. obresti vladi nij bilo mogoče dobiti za kako drugo revno cerkev, ampak se zmirom kapitalizirajo. Knez Alfred Windischgr iitz vstane zoper postavo. Tudi on jo proti temu, da se vlada v cerkveno zadeve mesu. Boj med cerkvijo in državo je tako star kakor človeštvo. Dve oblasti se morate /.cd m Ili i u sporazumeti, ako se ne nočete med soboj uničiti. Jaz mislim, da imate postavo pred soboj, s katero ignorirate cerkveno oblast. Grof Anton Auersperg. Denes nas v našem delu motijo gospodje v mitri in ta-laru in v viteški opravi, med temi nekateri, ki jih sicer v tej zbornici nij videti, nego lc tačas pridejo, kadar so njih posebni intoresi na vagi. . . Škofje se morda bolje zavoljo vnanjega povelja, nego iz prepričanja tu pro-tivijo. Konkordat je postavno odpravljen, torej oni, ki se ua njegovo stališče postavljajo, ne stojć na ustavnem stališči, na katero se tudi sklicujejo. Mejo med ceikvijo in državo le oni prestopajo, ki si s papeževo alo-kucijo od 22. junija 18G8 dovoljujejo posegati v avstrijsko postavodajstvo, s katero proglaša naše postave za ničeve in pogubne in pozivlje k uporu proti njim, kakor tudi le-te še ne rojene postave uže pogublja . . . Takozvana svoboda cerkve, pod katero se pa razumeva vladanje v posvetnih rečeh, se nij mogla drugače kupiti, nego s ponižanjem cerkve, vera se je upotrebljala za politične agitacije. Novi čas neče imeti zlorabljenje vere v politične namene, novi čas postavlja križ tja kamor gre, v svetišče. JNe morem zamolčati, da neki policajski dih veje skozi to postavo, ki mi ne ugaja. Ali, ako so s pomočjo policije prej priplezali do necega izjemnega stan a, naj pa bodo še zdaj za- je^ dovoljni s policijskim Častnim spremstvom v pravilno stanje privesti se dati. Ker se sprejme konec debate, izvoli manjina Leona Thuna, večina pa \Aelitenfelsa za generalnega govornika. GrofLeo T Lun pravi, daje ideja ukrep-Ijenja in pomnoženja državne oblasti tačas najbolje živela, ko se je republikansko gibanje kazalo, na pr. v francoskem konventu; zatorej ne more biti identično z močjo prestolov, katere le krščanska država podpira. Nasproti krščanski ideji o državi stoji neko šolsko menjenje, nienjcujc moderne države. O tej postavi si nc more uže zdaj nobeden še razsoditi, kak praktičen pomen bode imela... Administrativnim organom je v tej postavi tako raztegnena oblast dana, kakoršne nij v dozdanji avstrijski postavodaji. Glasovanje o tej postavi je proba, ali je mogočo s krivega pota, ki je revolucija od zgorej sčm, na pravi pot priti. Baron Lichtenfels: V besedah grofa Thuna je protest zoper ustavo, a kdor v to zbornico stopi, prizna s tem ustavo, sicer ne bi imel veljavnega glasa tu. „Govornik se čudi, kako je to, da škofjo in desničarji pozabljajo izrek ustanovitelja cerkve: „moje kraljestvo nij tega sveta", h čemer je ustanovitelj izrekel, da njegova cerkev s posvetnimi rečmi nema ničesa opraviti. Kristus je rekel: pojdite in učite vse narode, a nij rekel: pojdite in dajajte postave. „Nij res, kar g. Leo Tbun pravi, da se hoče ustanoviti država nevero. Vpliv krščanske vere in morale na državo bo zmirom velik ostal. Govornik potem iz zgodovine pojasnuje, kako so v vseh bojih s papeži cesarji zmagovali, če so energični bili. Ker se očita, da ta postava sega v notranje zadeve cerkvene, vpraša se, kaj so notranje, kaj v n anj e cerkvene zadeve ? Vnanje zadeve so tiste, ki Copernice. (Po J. Schcrru.) (Dalje.) V pagauski religiji Iudoevropcev tudi nij manjkalo boginj, katere so 8e zdaj degradirale v hudiče ženskega spola. Tudi žen k v pagauskih časih ne, ki so 8e pečale z lekarstvom in katerim se je zdaj zveza s peklenščekom nadela. Zveza z zlodjuni pa se ju storila pi meno ali ustno. Posrednikov tudi nc manjka. Ceremonija je kratka: kandidatinja katoliške vere se odpove „Mariji in bogu", kandidatinja protestautovske vere le bogu. K zvr-šetku kontrakta pride spolsko občenje z z zlodjem, o katerem so teologi in juristi toliko učene neumnosti poslali med svet. Hudič namreč obišče dekle ali ženo, katero si je izbral za prilužo, tedaj za coperuico v pošteni obleki, n. pr. kot mlad grof in lovec. Po končani viziti, o kateri so coperuico „vseskozi povedale pred sodnikom, da je bila mrzla", vtisnil jej je coperniško zna-uicuje (stigma diubolieum), in odslej je posestvo pekla. To je bila občna vera koncem IG. stoletja, katero tudi Luther veruje. Copernica se je zdaj bogu odpovedala, k . . ba vragova iu v prihodnjem sabavtu se svečano sprejme v satauovo cerkev. Vsaka dežela ima za zbirališče copernic poseben kraj in zbirajo se v določenih nočeh tedna, v prvega majnika noči se pa zbero vse copernice. Cerkev jc na ta daa generalni kon-vent coperuištva postavila, ona je uže vedela zakaj, pagani Nemci in Slovani so na ta dan praznovali veliko spomladansko veselico in darovali bogovom: „sveta noč" se je mo- rala stigmatizirati. C »pernice prija -tej o po zraku na metlah, loparjih, vilab, kozlih itd. in da to morejo, pomažejo se popreje s co-perniškim maslom, urekaje zraven molitvico ua zlodja. Gospod Satan pride v to družbo včasih kot Čudno oškomban plesalec, večji-delj pa v čmerni majenteti, pol človeka, pol kozla, ima rep in kozluve noge, več rogcev iu krono na glavi, iz čela mu moli rog, ki svitlobo daje, lepšo od luninega svita. Ceremonije sabavta se vrše od 9. ure do polnoči, začno se s tem, da se vsa coperoiška druhal v prah vrže pred majesteto hudičevo ter mu poljubljujc grde noge, brezinieno — itd. Poteni sledi, ker je coperuiski sabavt vseskozi travestija cerkvenih obredov, izpoved, copernice in coperniki se izpovedujejo, da so n. pr. premalo hudega storili, da so cerkve obiskavali itd. Satan absolvira in naloži pokoro. Potem celebrira hudičevo se interes« države dotikajo; notranje je le ono, kar države Čisto nič ne zadene. Ako n. pr. katolidka cerkev praznike postavlja, videti je, da je to notranja cerkvena zadeva. Ali če je Število praznikov tako veliko, da trpi s tem pridnost in delavnost in se go spodarski interes Škoduje, potem trpi tudi drŽava. Naj se slobodno misli, da so b6žji poti, procesije, molitve pred podobami in odpustki dobri za pomnoženje pobožnosti; ali Če procesije javni red kaić, ako so v zdravstvenem obziru škodljive , ako romanje po božjih potih daje priliko k nečistosti in raz uzdanonti, ako se odpnstki zlorabe, da se nevedui množici denar izpipa — potem mora državna oblast umes poseči. Ker je govorniku, kakor zadnjič povedano slabo prišlo, bila je ta seja končana. Politični razgled. Notranja «l«'£ele V Id'ubljani 14. aprila. fmtpsftoftskft «b«i'ttiVa je v seji 13. t. m. potrdila konfesijonalno postavo o urejen ji vnanjih razmer katoliške cerkve uže v tretjem branji. Predno se je bila specijalna debata začela, bili so škofje odšli iz zbornice. V proračunu za leto 1875 zahteva »*«/"### minister avstri jsko-ogerski 93 milijonov in 432.973 gld. Grozna svota za vojsko. Kaj bi se dalo 8 tem za kulturne namene storiti, ko bi človečanstvo enkrat tako daleč do vedno obetancga in zagotovljenega „ svetovnega miru" prišlo, da bi teh velikauskih vojsk ne bilo. Iz M*e.itc se poroča, da je ministerski svet. sklenil se ta teden (?) sklicati srbsko narodno cerkveno skupščino. V itffvrski delegaciji, pravijo je pričakovati neka magjarska interpelacija na vojnega ministra, zakaj njegovi organi ne dopisujejo ogerskim oblastnijam v svetovnem velikem mag jurskem jeziku! Viimij<> (lržtave. Srbski listi taje vest, da misli knez Milan ženiti prusko princeso. Wzt tliitut se brzojavlja, da je papež preprijazno sprejel v petek avstrijskega po slanika, ki mu je pismeni odgovor cesarjev na papeževo pogubljevanjc konfesijonalnih postav izročil; v papeževem Vatikanu so baje sklenili avstrijskim konfesijonalnim postavam samo formalno (na videz) oponirati. — Kes je, da te ljudi korajža mini, če se jim le euer gično nasproti stopi. Oficijelen telegram iz knrlističnegn glavnega kvartirja san Pedro de Abauto javlja, da je Serrano Don Karlosu ponujal poravnalne pogodbe. A pretendent jih je definitivno odbil. Na \<>itt.ih<>»n se ves trud porablja za to, da bi se vzbudilo navdušenje za vo-jja š k o postavo, da bi se proteci državni zbor od zunaj prisilil, da bi dovolil ogromne stroške za armado. Kot na; k rop kejša vhcIi umeteljnostij je pa prihod državnega kancelarja v zbornico, kar se obeta, kakor smo uže pred nekateri dnevi poročali makari, da pride po bergljah. Bismarck je rekel pred leti, da se dene Nemčija na konja, jahati bo uže sama znala. Misliti se da, da Bismarck v patrijotični gorečnosti za stvar, katero zastopa, ne bode gledal na zunanjost, kako pride v zbornico. To pa bode lepa slika! država, ki ne more jahati, državni kancelar, ki ne more hoditi, in državni zbor, ki se-proti križu plazi! Toda ako Bismarck srečno pride črez član L, potem gotovo vrže brglje proč pa bode vesel hodil, ter pravil, da Nemčija končno jaha. Mogoče pak jo vse to, kajti čita se, da se dela kompromis med narodno-liberalno stranko pa med Bismarkom. Dopisi. Iz HrNkr^ii na Dolenjskem 12. apr. Izv. dop. I Mislili smo, da so se strasti po volitvi v državni zbor vendar uže polegle, pa goljufali smo se. — Naši gospodje duhovni so sicer sploh spoštovanja vredni in moremo grajati tiste, ki napadajo celi du-bovenski stan, če so semtertje osobe krive. Pa žalibog Be nahajajo tudi v Le^kovski dokaniji duhovni, ki jih za njihovo vedenje nikakor pohvaliti ne moremo. Namesto be-sedij miru in sprave in krščanske ljubezni še sedaj ko je uže davno utihnil volilni boj — sejejo sovraštvo in nepremišljeno ščuvajo zoper poštenjake, kakor je naš obče spoštovani državni poslanec V. Pfeifer. Nepristojno obnašanje enega teh gospodov je popisal v „S1. Narodn" dopisnik iz sv. Duha; od nekega drugega duhovnika pa (njemu ne na čast) zapišemo denes sledeče. Ta gospod namreč, čegar kraljestvo ni od „onega 8veta" — b veliko marljivostjo, ki bi vsakemu dunajskemu skopuhu čast delala, skuša pomnožiti svoje denarje. Tako na primer je posodil kmetu GO gl. ter zahteval od njega za činž in dobroto, tri vedre Črnine. Sliši se, da namerava prositi škofuljo Uršiko, da mu neko bližnjo izprazneno prav dobro faro podeli. Zvedeli Hmo iz gotovega vira, da je omenjeni gospod, ki naj bi raji po- metal pred svojim smetnim pragom, pri neki priliki izrekel omikano in dnhovna vredno besedo, da mu je „pes pod mizo" ljubši kakor nal državni poslanec V. Pf. Naj svet sam sodi o taki omikanosti in krščanski ljubezni do bližnjega. Ker poznamo miroljubnost našega državnega poslanca in vemo, da mu je vselej več ta stvar, kakor za osobo, si lahko mislimo zakaj na tako grdenje od obrekoval-cev pred sodnijo zadostenja ne išče. Menimo pa, da bi časi prav nič ne škodilo, ko bi se semtertje enaki obrekovalci za svoje hudobne šnntarije in nepremišljena obrekovanja sod-nijsko kaznavali. Dostavljamo le še, da bomo prisiljeni razglasiti ime ravno prej omenjenega duhovnika zraven pa še nekoliko činov njegove jndovske barantije, ako se predrzne še kedaj poštenjake nesramno napadati. K \oliiinh>4c^;i 11. apr. [Izv. dopis.] Zoper grofa Hohenwarta se je ob svojem času od narodnoliberalne stranke na Notranjskem agitiralo najbolje s trditvijo, da on nij podpisal, niti hoče podpisati našega narodnega programa, t. j. da on nema zadače niti volje boriti se najprej za pravične zahteve naše tikoma n ar o d n e ravnopravnosti. Bleiweis je na to s kaplanom D. v „Nov." na mestu, kjer sicer podučuje, kako se gnoj dela, krompir okopava, plevel ruje itd., pokazal nekaj, kar bi imelo biti izjava grofa Ilohenvvarta, da pristopa k narodnemu programu Slovencev, ter zatrobil nepremično svoje narodnosti držeČim se Notranjcem: „Vi ste sleparji." Mi s no gledali, prebirali, iskali, — a o slovenskem programu ntjsmo našli ni besedice; valjda smo bili preveliki grelniki, da bi nam bilo dano videti, Česar nij. Vedeli smo, da kaplauska psovka „sloparji" pristuje najbolje onim, od katerih je izišla, vendar smo mirno čakali, kaj bo prinesel — čas. „Zmoteni" Notranjci volili smo dr. Razlaga, pridne in poslušne ovčice gorenjske pa Ilohenvvarta. Kaj smo ml mislili o tej volitvi Ilohenvvarta ? Čudne so se nam zdele okoliščine te volitve, a zoper volitev silmo ni j smo bili nikdar, prvič zato ne, ker nam je grof Hohen-wart kot zaveznik in soboritelj proti nepravičnemu nadvladanju nemških in nemškutar-skih nstavovercev vedno ljub, — drugič, ker mašo, spoji ž njo pridigo, v kateri oblju-bujo privržencem raj, kakor si ga le voščijo. Koncem maše jim da rešnje telo v obeh podobah v črni usnjati hostiji in grenkem vinu. Po teh opravilih sledi pojedina, ali vsa jedila in pijače so gnjusne. Plešo se tudi in po plesu se zlo dej z vsemi speča, on je „ineubus" pri ženskah iu r8uccubus" pri moških in končno se veliki kozel sam sežge in copernice vzamejo pepel, da ž njim co-prajo. Nij treba posebnega dokazovanja, da je vera na copernice in coperništvo logična doslednost vere na hndiCa. Coperniška pravda je tedaj potrebna v Bignaturi časa, kateri se je pooblaščenega mislil, z mečem in ognjem zoper Batanovo ter za božjo kraljestvo se bojevati. Kar velikan Giithe v vražah in babjeverstvu sploh pravi: „Der Aberglanbe liisst sich Zauber-strieken vergleichen, dio sich immer starker zusammenzichen, je m lir man sich gegen sie striiubt. Die hellste Zeit ist nicht vor ihm sicher; trifl't er aber ein dunkel Jahrhundert, so strehi des armen Menschen umvvolkter Sinn alsbald nach dem Unmoglichen, nach Einvvirkung ins Geisterreicb, in die Ferne, in die Zukunft; es bildet eich eine vvunder-same reiche Welt, von einem trllben Dunst-kreise umgeben. Auf ganzen Jahrhunderten lasten solche Uebel und vverden immer dich-ter und diebter; die F/nbildungskraft brllt^t tlber einer vvltsten Sinnlichkeit, die Vernunft scheint zu ihrem gdttlichen Ursprunge gleich Astriia zurUckgckehrt zu sein und der Ver-stand verzvveifelt, da ihm nicht gelingt, seinc Rechte durcbzusetzen," velja posebno o co-perništvu. Ta in še druga taka sveta neumnost, po kateri je izrodek vere srečno do tje dotiral, da je svojo plemenito, pobožno in navdušeno junakinjo Jovano d' Ark kot copernico in hudičevo priležo zažgal, ta vera ima še denes več ljudij za soboj, nego zdrava pamet in sigurno so sodniki in zaži-galci copernic v duhu časa delali, ko bo v „božjo čast" pobožno delo pričenjali! Tekom časa se ve da se je verski fanatizem tudi omadeževal, ker divji morilec verskega fanatizma se je združil z ravno tako ljutim morilcem koristolovja. Faktum je, da se je premoženje „vpe-peljenih" razdelilo med sodniki, ovaduhi, duhovniki in rabelji in da je ta korist marsikatero gromado zažgala. Če bi se tako strašnemu predmetu šala pristovala, rekel bi, da se je „utile dulei" spojalo. Pobožni norosti družilo se je hladnokrvno proraču-njenje: koliko „nese" reč? Religijozna domišljija ljudstva je podala podlago grdemu, strašnemu poslopju coprniŠkega procesa, kristjanska teologi ja je napravila načrt in krist. juristerija je spravila metodo vanj. Ko so so enkrat „malefične sodnije" postavile in nam je v boji ljubši spreten zaveznik, ki rabi svoje orožje, nego Slovenec a la Po-klnkar in Barbo, ki le molče in mirno gledaje boj opazuje. Na dalje smo mislili, da se bo grof Hohenvvart izmed zaveznikov naravnost med naše bojevalce vstopil v borbi za narodno ravnopravnost, če zbog drnzega ne, uže zavoljo tega, da bi svojih volilnih agitatorjev in slavopevcev — ljubljanskih slovenskih prvakov in pivških doprvačkov ne stavil — na laž. V poslednjem oziru se naše pričakovanje nij uresničilo. — Grof Hobenvvart je govoril dva večja govora, v katerih je pobijal verske postave in odbijal surov napad ministrov predsednika. Dobro je govoril sč svojega stališča, — to se m >ra priznati, — ali vprašamo : Ako bi bil grof II. voljen — ne na Gorenjskem, nego — na Tirolskem, ali Češkem, ali Poljskem, ali kje drugje, bi-li njegovi govori bili za besedico drugačni? Zastopali onSlovonce v obče, ali samo klerikalce? Zakaj nij ta »najimenitnejša osoba v državnem zboru", „ta strah usta-vovercev", „mož jako pomenjljive prihodnosti", ponos „naših vrlih Gorenjcev" povzdignil svojega mogočnega, veljavnega glasu, koje šlo za večjo podporo naših ljudskih šol, za veljavo slovenščine v srednjih šolah, in za napravo univerzitete, na kateri bi Slovenci ravnopravni bili s sosednjimi narodi ? Menda se slovenski program vendar nij skrčil v eno samo točko — v nasprotovanje verskim postavam. Trdilo se je ob Času kandidature gr. II—a, da on našo deželo iu naše potrebe dobro pozna, — ali res nemarno večje potrebe, kakor poganjati se za neomejeno oblast duhovnov? Ko bi imel narod slovenski taka politična društva, kakoršnih nema, in bi po njih — kakor se tu pa tam drugod godi — o praznikih poslanske zbornice, kakor so ravno zdaj svoje poslance povabili na odgovor, kaj so storili za uresničenje slovenskih zahtev, kako bi tu odgovarjal Hobenvvart (se ve, če bi se sploh ponižal odgovarjati svojim volilcem), — kako bi načrtal gr. Barbo svojo delavnost? Hvala bogu, da imamo še družili mož, kateri imajo srce in voljo, naša zahtevanja objavljati, sicer bi se jeli vračati tisti časi, ko na l Mina ji še vedoli in verjeli nijso, da biva v slovenskih pokrajinah rod, ki so zaje mnogobrojno osobstvo okusilo mast premoženja zažganih, potem se je uže skrbelo, da ta lepa naprava nij zamrla. In z lepim vspehom se je ta skrb gojila, ker v času SOletne vojske, ko je vse strašno nbožalo, je copernijška pravda še zmirom lepo svoto vrgla. Sodilo se je copcruištvo včasih v sodnijah za „nejeverce" in odpadnike, ali kor pobožni institut sv. inkvisicijo na Nemškem in pri nas nas nij mogel pravih tal dobiti, uvele so se sodnije posebe za coperništvo in koncem 15. stoletja bile so te sodnije metodično razvito in teologično-juristično pod-vzetje prve vrste. Bulla „Snmmis desideran-tes" postavila je za tedajne nemške dežele dva vrhovna sodnika, profesorja teologije Sprengerja in Institorja leta 1384, izdal jo je surovi in gizdavi papež Inocenc VIII. V tem pismu se podaja čudna slika pohudičenih Človekov, živalstva in sadja. V njem se omenjena ologte-inkvisitorja pooblastita, z vsem orod- veda svojih narodnih in človečanskih pravic. Tem delavnim, v istini narodnim poslancem našim, naj bode izrečena srčna hvala. Oni naj stopajo, tako naprej, kakor so začeli; naj se ne dajo ostrašiti niti domačim sovra-gom, niti tujim nasprotnikom. Če tudi le po prstu tla dobivamo, če se tudi le počasi naprej pomičemo, — naprej gre vendar „zastava Slave", in to naj daje pogum vsem narodnim boriteljem. Kadar se v državnem zboru zopet snidejo, naj se potegnejo še za slovensko uradovanje ravno tako možato, kakor so se potegnili za slovenske šole. Če druzega vspeha ne bo, — čnl bo svet nove krivice, ki se Slovencem gode, „Nov." bodo pa imele novo priliko, narodne poslance po pasjo napadati, grofe II. in B. pa v uebo povzdigovati. Iz 'IV.Nf&l 10. aprila. [Izvirni dopis.] Uže mnogo se je poročalo poj neslovanskih novinah o tržaških razmerah odkar vam nij-sem dopisaval. Godile so se uže reči, katere se le v Trstu nahajajo, kakor glediščni krah, adresa na laškega kralja Viktor Ema-nuela in druge reči. Zastarele so uže te novice, za to hočem denes zopet naslikati ravnanje tržaških Lahonov, kateri nam Slovencem hočejo se silo in terorizmom svojo laško „kulturo" vsiliti. Naši tržaški Lahoni se smatrajo za najčistejše liberalce, ter se pri vsaki priliki na prsa potrkajo: mi smo Italijani in liberalci v pravem pomenu besede. A uboge revo so tako zaslepeni, da pojma liberalec niti rnztolmučiti ne vedo — ali nočejo. Njih liberalstvo je krivica proti ue-I talijanski m narodom, posebno pak se boje Slovencev. Kajti oni čutijo nek revmatizem v svojeh kosteh, ki pomeni hudo vreme in tresk! — Da vendar nekoliko rečem o adresi, ki so jo naši Lahi na laškega kralja p si uli, moram v pivo poudarjati, da se je ta reč uže plela pred več nego dvema mesecema, pa vse le na tihem. Sestavil jo je skrivni akcijonskomitet ter jo je kolpoltiral pri svojih bolje zaupnih ljudeh. Največje gnezdo pa je baje pri neki zvani kavarni, kamor zahaja lahonski svet in agitatorji iz sosednje Italije, tam kjer je bila leta 18G8. vsled odtvorjenja slovenske rojanske Čitalnice velika rabuka in bitka. Sicer je pa baje na adresi dosta takih imen, katerih nikdar v Trstu no nahajamo. Samo da poknžejo naši Lahoni, kako teško jim je pri srci, toliko let jem sveto cerkvo coperništvo pobijati, in če je treba posvetno oblast, služabnico cerkve, na pomoč poklicati. Na Nemškem je pa tudi za neumnost treba sistonie, ako hoče veljati in tako je spisal »Sprenger „Kladivo ooprnic" (Malleus nialeficiarum), knjigo, v kateri pobožna budalost in fanatična nečlovečnost tenor pojeta in o kateri v 18. stoletji teolog Hauba piše: „Der Autor schreibt vvie ein Kerl, der ctlielio Bordels ausgeflihrt bat." Knjiga se je 1489. 1. po odobrenju kelniške teologičke fakultete tiskala in kmalu postala voditeljica sodnikov. Ova-duštvo se v njčj kakor le mogoče podpira. Ker pa „cerkev krvi ne preliva", vzela je juristarijo v službo iu ta dvaktorja sta „copernice" prav Čedno žgala. Teorija nij nič zamudila v razvij anji sodništva copernic, ali praksa jo je še prekosila. (Daljo prihodnjič.) zabadavo preko Adrije gledati v Italijansko deželo, katera se od mleka in medu cedi! Viktor Emanuol najbrže podučen po konso-latu, kaki ljudje so podpisali to adreso, niti je sprejeti nij hotel, ter jo brez pogleda uničiti zaukazal. Tukaj je vam dokaz, kako se boji celo majka Italija tacih ljudij pod svoje krilo vzeti, ker renegatje nemajo pri omikanih ljudeh niti spoštovanja. Čudimo se pa le naši vladi, da toliko let mirno gleda lahonsko propagando da si je Slovanom vedno za petami, in da jo na svojih prsih greje. Isto tako se je čuditi, da ker imamo „izvrstno" policijo, ipak nij zmožna zaslediti skrivnega komiteta in njegovo tiskarno in petardodclnico, katera večkrat sč svojim izdelkom uznemiri celi Trst. Ker sem ravno o Tržaških razmerah pisal, moram še opozoriti naše okoličane, na nekaj posebnega", in to je nabira vojakov. Okoličani! posebno oni trdovratni, kateri se pod žezlom tržaškega magistrata tako dobro počutite, oglejte Bi malo to stvar; preštejte prebivalce tržaškega mesta in potem prebivalce okoliee, in primerite število z nabranimi vojaki in videli boste, da mesto jih še tretjine ne da, toliko več pa nadomestujejo krepki zdravi vaši slovenski sinovi Lahone. Kako je vam hudo ko sin za vojaka ostane, kateri je morebiti vas podpiral in živil? Komu so imate vi za to zahvaliti? naj več magistratu, kateremu eni vaših sosedov vedno «Iavo pojejo. Zdaj naj vam gre mrzli pot po hrbtu ko ste ob priliki ločitve okolice od Trsta protestirali in magistratu zaupnico dali, da da je vas potem tako pod oblast dobil, da si n> župana v okolici izbrati ne smete, ampak visoki magistrat posadi kakega svojega človeka tje, kamor mu drago in vi ga morate plačevati. Ali nij to lepa zahvala na zaupnico ? Krvavega davka (in vojaki so davek v krvi) za vojsko dajete vi več kot Trst, torej bi vam Trst moral bolje hvaležen biti. Domače stvari. — (Javna varnost v Ljubljani.) Pri zidanji novega šolskega poslopja na Coisovem grabnu so včeraj ob 9. zjutraj stari zid iz rimskih časov se smodnikom raz-devali. Kamenje je letelo na nasproti ležečo Coisovo hišo pa tudi črez njo v nemško ulico v hišo g. AhČina, kjer je več kosov priletelo v prvo nadstropje v stanovanje notarja g. dr. Ribiča. Mislimo vendar, da bi bila naloga ljubljanskega magistrata, skrbeti, da se v mestu tako življenju nevarne operacijo ne dopuščajo. —o— — (Rimske starine.) Kopaje temelj za novo šolo na Zoisovem grabnu so delavci zadeli na trdno zidan starorimski vodovod, ki se od Gradišča proti št. jakobskemu mosta vleče. V stoletja starem vodovodu so našli zidarji tako čisto in mrzlo vodo, da so jo prav slastno pili. —o— — (Iz Gorice) se nam piše: Denes, 13. aprila je podala ajdovska deputacija volilcev krasno adreso g. grofu Fr. Coroniniju Tolminci i Sežanci mu pošljejo enako čestitalno adreso. — 25. aprila napravi goriška čitalnica zadnjo, velikansko besedo v podporo „Narodnomu domu" v Novem mestu, za katero se naši vrli pevci prav pridno pripravljajo. Pelo se bode: krasni Maškov „Kdo je mar" z inštrumenti, opereta „Dobtarji" in „Jadransko morje". Po besedi se bode pa capiuvil ples z izvrstno vojaško godbo (22 inštrumentov) , tukajšnjega polka „Franc Carl". Pričakujemo, da se bode te besede katere dohodki so v blagi namen odločeni, mnogo narodnjakov tukajšnjih iu iz dežele udeležilo. — (Čitalnica v Hoj a na) napravi v nedeljo 19. t. m. tombolo iu besedo; h kateri se uljudno vabijo vsi čestiti gg. udje. — Začetek ob (!. ari. — (Požar.) 12. t. m. ob 1 21 popo-ludne je v vusi Loka blizo Tolmišlja pet hiš pogorelo. Zavarovani so bili vsi posestniki pri banki „Sloveniji". —o— — (Slovensko gledališče) je bilo zadnjo nedeljo ob benefici kapelnika Santla prav d kr., 48 ta«? 4 jrold. BO kr., v prahu za 120 ta-j 10 ;.-;ld., za 288 Ud 80 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodajo i Barry d u Barrv I mp. na i»u- ,s«ajl» WolI«»HeUg»HMe št. 8, M thr, v fiJrmlvt bratje Oho Itrukn Dieehtl & Fran)-., baoher, v i.unOi Ladvlg Mallor, v Mariboru F. K o 101 ni k A M. Mori«, v Morauu J. B. jtookhaus en, kakor v vaoh mestih pri dobrih lesarjih i/i špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja du-f;>ij«ika hiia oa vse krajo p-4 poštnih nakaznicah ali povzetjih. LJubljani Ed. auzmeyr, v !uh> CelOT« P. Birn- DuLajska fcerza 14. aprila. (Izvirno telegrafičiio poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld. 15 Enotni drž. dolg v srebru . . 73 „ 00 1860 drž. posojilo.....103 „ — Akcije narodne banke . . 95G „ — Kreditne akcijo ... . 1S6 m — London........111 „ 70 Napol..........8 „ 92»/i C. k. cekini.......— „ — Srebro.........105 „ — kr. lzdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Se Narodne tiskarne4*.