Leto XVII.
? Celjn, dne 15. julija 1UU7.
Stev. 81.
DOMOVINA
. Nn Mo za pravico niroda!
Slovenko javnost uidajl »krt il bojazen, da ee vlada tadi v prihodnje ae ko ovirale aa potrebe ilo-vsaskega aarada; kajti dokler «e dva pnpfaata, obrab tretji po noje,
Slovenki drtavai poslanci nn Daaaja naia reč niao jedini in slobi, lotili to te po krivdi dr. Šsitertlča, dr. Kreka ia dr. Konica v dva klaba. Ii »olje to te namreč ozirali le nn prazno frazo, liberalizem ia klerikalkam, aa narodnost pn nič, ravaotako kakor da bi jik tloveaaki narod ae Ml poalal nn Dunaj ta noje nerodne potrebe, temveč turno tu klerikalatvo. Dokler ae bodo dr. Sutteriič, dr. Krek ia dr. Koroiee ozirali v prvi vrati na klerikslissa ali kakor man pa fari-sajsko zavijajo, u vero, ia iele t dngi vrsti ta narodnost, dotlej se bede vlada lakko smejala ter po slovanskih deielak po noje delala. Dotdaj jt vlada vkljab kierikslaema miiljeaja slav. poalsaeev aasUvila po aloveaakem •00 asaikik uradnikov, uko pojdejo ti trije poslasci nojo pot aealsgs ia prepira aaprej. jik kode sestavila ie vat. da bodo pri naa tidsli semiki most do Trsta, sloveaake aradaike pa hoda lapo brez tkrbi prestavljala aa aemtko, ssj se slovenski drlavni po-•laaci bolj brigajo za vere aego sa tu titan Prestavljanje uradnikov pa itak ai narod aa zadeva.
Obilaski odbor kokarnki je v noji nveduotti spoznal U msčni poloisj slovenskih driavnik poslsaeev ter je v skrbeh, kaj bodo z istimi aarodnimi pravicami, ie se to ae predragačl, v svoji seji dne 4. julija t L, katere ao se ndelstili vsi odborniki, storil so-gtoaao attladaja dva sklepa:
I. Občinski odbor kokanki obia-
iaje soglasno ravnanje sekate rib gg. slovenskih drtsvaih poslsaeev, ki ao zakrivili, da se niso sIoveaski'ia kr-vataki drtavai poslanci zdruiili v jedsa skupen klnb ter izrala svoja veselje, da se je astsaovil „Jagodovanki kis", ki bode tsstopal pravica Sloves-cev ia Hrvatov pri vladi
Ob jedaem prani in potiva oh-čintki odbor vse ose gg. slovaaske driavne poslance, ki ie niao v tam klaba, aaj natopijo vsaj, ds bode sa ta nas Slovence In Hrvate v drtavnem zboru in pri vladi aajbalj mtgičaa zaalo«bali. Občiaa Kokarjs ae aaj pritsli v d rta vsem s boru proti e. kr. ssmsst aHtva t Gradca, ki vkljab mnogim pritoibaa občiaa ia vedno dopoiUjt ssm aamiks razgtoae. Jadaako aa aaj oaa prltodi prati aporaems ravaaaja apravsiitvs botaiiaies t Celju. U opisuje svoje dvojesiiae ta občias aa-meajeae tiskaviaa samo v sialHsi
Ob jedaem te sogissao sklon zahtevati pri drtavaam sten, idr. vladi disdpUaaraa preiskavo prati vsakema drlnasms la liiilsims uradniku, ki vkljab svoji sbiteai prisegi krii člea XIX. L10«, drl. tak. brej 14t.
Občiaa Kokarje ja dsaadaj dssdaj med vsemi slovenskimi občinami dosegla aajlepie ttptkt. Oaa ssstsps zavedno in odločno, tata pojdimo t dosego svojih pravic ta ajal
Dr. Ploj oo pora.
Pod tem naslovom ja prtih Ml (meads g. dr. Koroiee) t „Btanan" od 1*. t m precej slsbotaa nvadaik, v katerem M rad opravi« paatapaaja sdrulenih klerikalen prati dr. Ploja. Prati jssnim kislina Ptojevim, katere nosijo aa seM ueo poročen taak ras-
ničnosti se aa da kar ali agavarjati tato ja »Slovsmčav" Osask laslakataa savijsajs ia isvijasjs, U gospodom reč ikadi kat ksristi. O sklepa kaatka zrase glada klaba irtavmib poslsaeev pravi Slovsmčev člaakar: .V dotični seji se ja psvdarjals, da M ta parta-msmtaras lilivsajs kOa t saliua aa ItavOa klaka aarada dakra, ako M vti
__ mlmm mm^H mMlM«2 Uit m
jagUMOVUNKJ p—— BU1 T
sdraleai, s odločaš M js tadi povdsr-jsb, da aall ptalsari vsmdar as asraje skapaj sedsti t .pastaad „Nsradn straake", a ksjlai-ta je mtrata kmečks •tnska bojevati aaitk IMjeaJa. Diskadja aa jt ksmials s tam, da at jt aa ptadltf villpisntnlki Mlakarja parifla v tej stvsri pidnna prsata nka, tada a ehvesaim sklspom, da asraja aaii peataaci psstapad aatt-dstaa, ta r stačaK da se as aataaovl skapsa jstidnttdl klsb, ostati aa draai pedaaesv ffln talki ljudske
Ta jt ssplsal sicer prefrigss je-szvit, kar aam pa aa brusi, da M aa posvetiti mala aa svijačassti tak zavijanj. — V ssji asMstvs kmečke iw9 ao torij prissati potnko ikifMn jagotlovaaaksga klaka, la padr. Kartica rasdrstiai samotjabje nekaterih odbornikov Je bilo tako velika, da jba al dala, da M esded v aaem kbte skapal a Boblekem ta Jetoraikaa! b takaj aa? Jeievsik ia Bobisk sta oba aa tvojih valilaik shodih pavbijata da bodala pazita as to, da sstaas sedaj veljavsi iolski ttksa smrimisjsa ia saksa neločljiv, kot kmste imata pa lata karisti kakor ajik volilci ta kskor Saai kmečke zrase. V čem se torsj rssMajsta ta dva poslanca, ad Flika ia BUksrj*? Zakaj M ti moijs aa ataU sedsti tkapaj t saam klaba? Stms sa ta ae, ker sta bila Bshlsk is Jetovuik lzvoljesa kna davdjsaja
mariborskih dahovaikov ia celo pre * ajik — M volji ia razsodnosti, sapsk prsti ajik trmi! Tsj trmi ss ljshs aaj M pa b nadalje Mvovsli aaradaa, gospodarske ta psUtiiaa koristi da-vaaskegs ljaistvs? O tsa aaj premli-Ijajo volilci aami tar aaj sami rasssdija, d ss ti asribonki gospodje as letajo aores ia ajik ia ajik političae ada-kslisasti!
Ds M ti gospodje is rmgs aorea letajo, aaa priča tadi aalaljai skbp, da aa palia gitdt klaba »psataaoea prešli raka*, kar M Mb adtaa paaetao, kajti vsak odisasl človek ia I nista i b drtavai pndsaar, ka pač samtedtL kaj mora staliti r blatna svojih ntikav, torej palb ta jim .prsta* nka" toda s obvsaa, da ostaasjo „sili-braja B*ai flliaihl ljultaastraake".
svsss v najt seji t nsabt starin b sklep, kakor parada .Sovemec", petam sa d tadi dali pni vata d.....kia
latae političn aiaatbidi. Ta talsp, b jt Ml v resnicistorjes, priča, lam dr.Knnbc aorčsjs u ssao ts rslfleav, ampak Mita irvoljeaoev, ta ja is poslsaeev b odbornikov katlks tvsaa, kajti b bebca lahko vhijsi r glava, ds d prsat b ak tatm vsmltr vsaaal
Tak ja t« .Slovsmčev" Saask, taka ja pslili&u puitaaja Ptsjsvih sasprotuikov, U n MU pa veaiar priaOjsai prisasti, b ja dr. Kanin iskal prati Ploja b laMb kaadidata-kasta, la Ptoj si kandidiral aa program kmiFks ai ms b b araja kandidature ai and b sadajaga tre-attka prijavil itd. Cbakar apsBrs aa dr. Jtrtata. aaj tdkrito pov«, di ja ravaaaja dr. Ptoja v tej toč« (gtsds vstopa t jagadavaaaki klub) političn peMaae sBse.
Tadi ai apsBnao kna dnha n
LISTEK.
iz SiUHL
(Odlomek is sssshasga piaaa bbairja g Ftrd. Lspis v Siaas). 2e nad poldrugi mesec Mvsa v Baag-Hsi, precej veliki naselbini, od-daijsai pd tre od morske obšli slim-skega zaliva Imam aaareč aalogo, upreti reko Kloig-Bsag-Hea, katera ima pa priliki brin Dva«, da u bo več dUb aorsks vab v letalo, ki ja sbog paptavijsaja a aanko vodo po-poboaa aerabaa u pdjsddttra Pre-bivala d radi tags n morijo rediti igo ti vise b m rab igjveč b s r ,.m lovsm Opadl ssm, b ja tadi b«qa edin vrata drsna, katera presita ta tbaa seadjo, pspdatat pre-pojeu t soljo.
Zaposlenih iana okoli S40 Kitajcev in do 60 ani ranik dragih aarad-oosti. Ksr aiasao pitno vode v blitini, jo moramo dovajati dabi ia notrssjih "tal u poasbaih bdjicsk Parate vode aa du ae ataae 10 tikatov, t j. okoli 1S'5 K.
Pokrajin uma je ta deati saat
miv.'. čeladi pracaj divja. Videli Js ta opice, divja mačke vsaka vrata b maogo jeleaov. Pribliiao dn ari prod sshoda ad mojega btvsliiča n rastau velika pbnjava, ► nor bojijo daa a dnevom jeleai tmuoma aa pab Hi« ai sanimivsjte^a ko gledati araa b krasa* iivali, o prihajajo trsmosu od vseh itrsu. ta gozdov a* pab b to b okoli 4. ara popoidn ter ostaasjo u paii b T. an zjstraj, ko začne pripekati aabca. Hodil ssa b aakollkokrat a* b*.
Vrh tegs je vtasti pevsod stotin rasaih morskih rakav tar pltstjnHk, tadi n saksa n ssprsj premikajočih rib. Ts so pessten saaimhra prikuea. Pomikaj« u aa takam s pomočjo plavat ssprsj; dsssiab vdiksst b SO ca b n vilsti tds bojevita; vtasl sta b tej aad bo*a teh ličnih rib
Staaajea t plavajoči hiši u reki sami Ta iaaa prilika vidsti aardka-terega prebivalca reke. Vbd pomoti a. pr* n streljaj daleč krokodil svsjs veliko gbn b rab; vbd plavajo aia« mojega staaanaja v traask pa 10 tivill. aorsks krave; to j« nka dsUma podobaa rite, ddgab4adn. Krasno jih Ja gledati, ksko plavajo r ddgi vrsti dr^a sa dnn b izpita jo vodo b vdahnjo srak.
Nsjbpb pa n aaa kab nka v tomaik aoček Tebi vidim« kskbr
dabi ssto oko, svssb b brks n sjsai povrksL Vab asmrač asfcs fosfonadra, nič msaj kakar tata ta sptaanl mnogokrat aa aarja, Aka r lijem svabr vob la atsklnin v reka, aastaM ddg, ognju eank. Aha ja nka mirna, ja aa« vidad rite kad« plavajo Zdi n ti, b ivigaj* brab paUba nmiitjl
Mak dngBi iialmiintl imam« dovolj b vaak daa, vudartadi tarhi im truda n primaajkuja- ONa-kije ua namreč kolen Bavne ium, ka ta ptfaa. mi js ssvl nk Kitajn n s jej. Včeraj pomoči ja ressajsls kab amikia aa aerja. Dtafita n ja nka bilja b aoitn a aja; jsdmsga atopljtaca js vrglo asnks vstavjs sh izlivs nka aa tate
I u ir. .Intel«, iiplk umu-volilee, katerim je u srojea prepričuje ie u troji aoiki razsodaoeti kej leteče, »j raz-sodijo med Plejea i* Konice«, Bed resaim politiko« is Hiimeraia lo-aišljaveea ia piepričaal smo — da bode večiea, ae saao niiBa po Merila ampak raiiaa po aaatvanl ia moralai rradaosti, aa atraai Plojerl! —
Interpelacija
peelancev Fraaea Robleka, Vlaka JeloTaikaiataTariiar
liaaačaega aiaiatra zaradi taaedaaja davčaik aialb t elereaekea dela Stajereke i aeaikiai prosilci ia taradi prestavijaaja aloreaakik darčaik aradaiker t aeaike dele delete.
Že deeetletja se štajerski Slovenci pritotajejo zaradi aaaedaaja aradaiikik mest pri jaraik oblaatvih r zaključe-aea sloreaskea ozemlje aa Spodajem Štajerskem z Nemci, dočim ae Sloreaci poiiljajo r profaaaatro aa Sredaje ia Ooraje Štajersko. Ta opraričeaa pri-tolba ae tiče zlaati ponemčujočega de-loraaja štajerake finančne aprare pod predaedatvoa ejega eksceleace grofa Clarjja ia AMriagea ia ajegoiega aa-meetaika g dr. Fraaea baroaa Measija. Kratek vpogled r aradaiiki izkaz ita-jerske laaaiae apra/e po ataaja ae-sera proeiaca 1907 posaaralca razmer takoj poači, da ao aaaedeaa aa zlo Teaakem Spodajem štajerakea na okrajna gUmatra kot odaerilae oblasti pm stopajo ia na darkantra z edino izjemo Gornjega grada r pre-tatai večini z aradaiki ia praktikaati aeaike aarodaoati ia aeaikega čav-stvoveaja. a aradaiki, ki so aloveu-sker. I prebiralatra taji po aUljenjn, jezike in čuvstvik, in ki ao aloven-ičiae r govorjenja le sa silo zmotni v pisavi pa aavadao splok ne. Na sprotno pa v trdo nemikik trgih ia mestih aa Sredaje« in Zgornjem Štajerakea skoro splok eae davkarije ai, kjer bi ee ae zadalo aa kakega slo-venskega davčaega aradnika ali prak-tikaata. ki je tjakaj pregnan.
Dpoitevajmo v tea ozira la ne-katere slučaje
V Feldbaeh aa Sndajea Stajer-akem je bU odrinjen slovenski davčni odcijal Otaar Meglič, v Upnico rav-aotaa davčai priatev Ignac Ozvatič, v Milrzzaacklag aa Gornjem Štajerakea davčni priaUv Franc Grti, t Weiz pri Grndtn davčai odcijal Jakah Blato«. V Bartberga aajdeao slovenskega davčnega priaUva JuMa Spraka. t Kiadbergn nn Oornjea štajerakea nnjdeao davčaega pristan Karola Hrena, v Lipaki izven Ozvatiča davčnega priaUva Antona OorUeka. V Mnrek na Oorajem Štajerskem je pre-atnvljen slovenski davčni pristav Vin-eene Gala. v Obdah aa Oornjea Sta-jenkea davčai kontrolor Jakob ToMaa, » Voran nn Sni Štajerskem davčai kontrolor A. Knez. v Wildoa pri Oradca davčai koatolor Jolef Aaiel. t Sckladaiag aa Oerajea Štajerakea davkar Badolf Potrzlalk. v Voita-berg aa Sndajea Stajerakem davčai prMav Franc Stiplovšek ia V aajno-vnfha čaaa aon menda za zmiraj odM iz Spodnjega Štajerskega v o Ritke debele Ivan Stanič. Davčai odcijal Feedieaad Kocaraa aedi t Oradca mesto aa Spodajem Štajerakea, ravno tako račaaaki oidjal Alojzij Pa pel in aaogo dragih.
To ae aon biti alačaj, v tem tiči aarodao-političen sistem Zato pa aajdeao npet t erediiia aloveaake Spod-aje Štajerske v Celja pri gUvai dav-
kariji poleg eaao r Slovencev 1» Nemcev ia posili-Nemcev. ki so sloveaiiiae v govorjeojn le sa silo zaoinl, v pisavi pa večiaoaa sploh ne.
laravaaat sramotne so sa vlado razaare pri okrajnem fiaančnem rav-aateljatva v Maribora. v kojega okrotju prebin 95'/, Slovencev in le 5% Nemcev. Izmed 15 tamkaj aameičeaih aradaikov prevalkov sta le > v govorjenja ia pisavi popeieoaa zmoiaa, deset jih splok ne razaae nobene slo-venzke besede. Okrajni finančni rar-aatelj grof Faiari ae ratame niti besed iee slavenski ia obča je a strankami a pomočjo tolmača, rarrouko njegov namestnik taaačai svetnik Mikala, ki sta oheaea zagrizena sovrstnika slovenskega aradoraaja. Finančni tajnik dr. Stadler ne ve niti. kako ae slo-venski iaennje kepaa pogodba ali brat ali aeetra. veadsr pa izda sto in sto kazeaskik odločb v pristojbinskih zadevah zopor slovenske stranke. Seveda pri slovenskem kmetn se stvar ne vzame tako natančno! Finančni svetnik Fnreg. koncipist Kabei, finančni svetnik Jetaar in dragi ravnotam re-iajejo slovenske akte z besednjakom v roki. Piaarniiko oaobje je seveda vseskozi aeaiko. povrh pa ie tnii strogo vseneaiko.
Vpraiaao viaoko finančno upravo, kakiae stvarae vzroke more pri vaea tea navesti, zakaj toliko zloveaskik aradaikov kakor je gori navedeno poti ja v pregnanstvo v nemile dele de-lele, kjer so vsak daa izpostavljeni asaikoascijoaalnia izzivanjea in v trdo aemikik trgih svojim otrokoa ae morejo privoščiti aiti potrebne izobrazbe v Ijsdski ioli. če aočejo svojega aajdraljega zaklada, svojih otrok, svoji aarodaoati odtajiti ?
Nobena proiaja u preaeičeaje v slovensko ozemlje se v Oradca ae aaliil Gospodje v predsedstvu detel-nega iaaačnega ravaateljatva imajo v tem ozira aačeloma glaha uieea. Ce poatanejo proailci preveč eitai, dobijo taakaj, kakor ae je ie večkrat zgodilo. ciničen odgovor: Ce goepodom Slovencem ni prav. da so tekaj, naj si pa pravočasno premislijo v davčno alulbo vstopiti. Ta Majerska finančna aprava ali. skoro bi človek rekel, aeasUroaacijonalaa Inančna politika, milo govorjeao. ai primerna, pa tadi ai taktna, da bi jo aoglo od aaa na-stopaao slove asko davke plača joče ljadatvo odobravati. Ogorčeaje slovenskega preMvalatn zaradi teh za drlavo sramotnih razmer je sploiao ia zagotavljamo, da to vpraiaaje ae bode tako kaala izgiailo iz daevaega reda.
Padpiaaai stavijo torej aajprvo aa njega ekaceleaco gospoda IIaaač-nega ministra nujno vpraiaaje:
1. Ali so aa te pri iujeraki finančni apravi vladajoče razmere znane in ali je r naaprotnea aluiaju pripravljen uvesti o tem teaeljito preiskavo?
1. Ali je pripravljen iapoalovati v finančni upravi na Štajerakea teaeljito izpreaeabo v Ikandalozni praksi piiaseiienja slovenskih aradaikov aa dragi Strani aa pretetno slovensko Spodnje Štajersko?
Z*. Panttun. Vkljub neugodnemu vremenu se je vršila dne 7. t a veaelka tukajšnjega bralnega draitva. Da je napela v moralnem ozira ie precej dobro, zahvaliti ae je za to r prvi vrati aaiim potrtvovalnim fantom. Koliko trads ia skrbi je stala prireditev, vedo I« tinti, ki to iaeU t tem opraviti Sedaj, v tem času. ko je bilo e košnjo največ dela, shajali so se fantje redae k vajam. Trudni od daevaega dela. trtvovali ao del noči za
vaje in priprave. Poeebao mnogo trads je stalo pripravljaaje odra in ate. Zato bi bilo pač lepo ia čaatao. ko bi ae bili domačini udeletili v malo večjem Merilu ter a taa dali prirediteljem nekaliko zadoKeaja. Gmotno aaemo kiti le precej zadovoljai ker te je razen vatopnine nliko skupilo za iepke in razglednice.
Naatopili ao aaii igralci izborno. Prva ja kila aa vrsti knsaa & Gregorčičeva peaea .Domovini" Dekla-mirala jo je pogumoo ia z občutkom goapica Mici Kodermaa. Maogo smeha sta vtbudili ialoign .Bacek v strahu" ia .Kmet ia fatograf". posebno ker ao bili igralci svojim alogam primemo oblečeai ia nališpani. Preskrbel je to brivec iz Žalca g. Fodenaajrer. Kdor jih je videl na odra. ni si mislil, da ima pred soboj zaane domače faate, ampak izurjeae gledališke igralce. Tako dobro so reiili avoje aloge! Le tal, da aam je ravno takrat nagajal del Odmev je na prostem itak slab in kapanje dalja po deinikih je še bolj motilo, tako da niso mogli gledalci vsega slišati. V enoletnem delovanju nalaga draitva smemo poaosno gledati na aspehe, koje smo dosegli, a priznati si moramo obenem, da imaao ie nliko dela. Zato nikar ae ne ustrašimo truda. Pogumno delajmo naprej. Plačilo ia hvalelaosti ne pričakujemo. Naše plačilo aaj bode sladka zavest, da smo storili svojo dollnoat. .Ne le. kar veleva ma stan. kar more. to mol storiti je dolina".
Veliko je takih še. ki sploh ae razumejo, kaj je bralno društvo, kakšen namen iaujo veselice, petje itd. Zato pa kličem aa tem mesta vsem tistim, ki to razamejo: Delajte po svojih a»-čeh v prospeh društva, ter a svojia vzgledom kalete dragim pot Nikar ae odtegujte se in se ne skrivajte v kot, kakor bi se sramovali, da več razamete kakor dragi.
Naj izrečem še srčuo zahvalo našim vrlim fantom za vso skrb in vas trud, ki so ga imeli s prireditvijo. To so pravi sloveaski fantje, vneti za blagor svojega naroda. Bog Vas liri!
Hvala pa tudi vsem oaia. ki so ae udeleiili veeelice ter s tea društvu nekoliko pomogli. Bog tivi slovenski narod!
Iz dragega dopiaa o tej veselici oaeajaaM le, da dopisnik našteva za-slage. ki ao ai jih za draitvo pridobili pradaedaik g. Vasle, tajnica ga. Hre-vatie in pevovodja g. Pečnik. Čestitamo bralnemu društva, da ima tako polrtvo-valae odbornike in delavce ter ielimo, da ma tadi v bodoče ostanejo zvesti.
la Barlkiri. (Poglavje o kreeik v mariborski okolici ter o našem rodo-Ijubja l Vsako leto je bila nerada, da ae zaigali maribrraki rodoljubi kree na čaat av. Cirila in Metoda na blilnjem hribu pri Sv. Urbanu. Pevski zbor J* zapel ob tej priliki lepe pesai govorniki pa so aavdulevali zbrano občinstvo in ga vzbujali k narodnemn delu. Maraikaka beseda je padla na rodovitnu tla. mamikaj dobrega se je storilo v probujo kmečkega Ijadttva.
Kresi so naš starealonnski običaj in hvalevredno je. da skušamo take običaje ohraniti S tem pokalemo. da iaajo aaii kraji ie vedao slovensko lice in da prebira tod narodno zavedno ljadatvo, ki narodno misli in čuti. Kreei pa so tadi lepa prilika, kjer lahko vrtimo precejšen del podrobnega dela a tem, da dramimo zbrano kmečko Ijedstvo, mole. fante in dekleta, iz njihove narodne mlečnosti in nezavednosti in je opozarjamo na naie narodne pravice. Saj se še nismo narodno niti prerodili.
Tako je bilo do sedsj v mariborski okolici. Letos pa so opustili muriboraki rodoljubi tndi to navado. Ni to jim
zdelo vredao trtvovali aekoliko kroaic za ta tako lep običaj. Ne na, kaj je teaa krivo ali komodaoat ali poaaaj-kanje narodnega čata. Najbrl oboje. TI geepedje si te vedno aislijo, da te narod releje .pri čaSl via'ca rajnega" in pri zeleni aizi. Žalostno spričevalo ta nje je, da so morali dijaU sbrati potrebno sveto, da ee jt krea veadar-le zaigal
Pripoaaim. da aaa ne bodo reiili niti kresi niti slovanski napisi, ako se ne bomo preredili in okrepili v kultur-aea in gospodarskem ozira. Goepedanko blagostanje je pogoj aaisga aa rednega obstaaka. Ne smemo pa pozabiti da je treba našemu narodu tndi več na-rodae zavesti ia narodnega poaoea. Zato ae smemo sanemarjati svojih lepih običajev, a katerimi vzhajamo v aašea ljudstvu ljubezen do rodne grude.
Muriboraki rodoljubi pa naj apo-števajo te razloge ia aaj prihodaje leto zalgejo krea pri Sv. Urbanu, kukor ao to delali prej.	A. V.
Dostavek: Sv. Ivaaaki kres je prastar običaj vseh indoevropekih narodov. krasi na predvečer sv. Cirila in Metoda so pa čisto aov običaj, ki je nastal v Slovencih še le pred par leti. Ker so nemški aacijoaalci v svoji zaaai predrznosti začeli trditi da je .Sonn-urendfeier" čisto nemški ohiinj, so se 81ovenci po nepotrebnem dali agnati ter so opustili svoj prastari, še paganaki običaj av. Ivanskega kresa ter ga aa-doaeetili v Saviaaki dolini ia po nekod drugod aa Štajerskem in Slovenskem s kiesom na predvečer sv. Cirila ia Metoda. Brez premisleka so tn Slovenci opaatili res narodni običaj Ur ga nadomestili z umetnim, nenarodaim, ki ao, kakor kale iz raznih ozirov, v naroda ne bode nikdar adomačil. Ogrevati ae za krese na predvečer av. Cirila ia Metoda bi se moralo pravzaprav samo duhovatvo.
Politični pregled.
Hrvatska. .Baa" Kakodczaj vlada brez — vlade; do aedaj te ai našel mot, ki bi pod ajegovia paevdo-ustav-nim baaatvom hoteli prevzeti aeeta aekcijakih šefov. Prvi ajegov čin je bUa odgoditev le sklicanega sabora, to aa saatra za kršitev astavnoati. Med eventualnostmi ki pridejo sedsj v po-štev. ee ventUira tnii vpraiaaje. kako itailiti razpustitev sabora ia s tea nove volitve. — Koalicija (hrv. straaka prava, aapredaa Ijadaka straaka ia SrM) je sklenila, da oataae trdno akspaj ia ae epaiča v pogajanja a. pr. a Starce vi-čanci Starčevičanci ao izdali manifant na narod in — hvala Boga ia politični pameti — opustili upadanje aa Srbe To je veleval ao; zakaj Madlari izka-lajo na vaak način zbnditi krvatako-srbski spor ia a tea po starem recepta zavladati situacij«. — V velikaiki MM so hrvataki zastopniki grof Kulanr, pi Nikoli* in pl. Tomiiič oddali svečano protestno izjavo ia nato oetavili zbornico. Tako se je lelezaiika pragma-tika sprejela r obeh zbornicah brez Hrvatov, torej zakoeito ae aon postati zajedniiki zakon. AH U kralj potrdil nezakonito aastali zakonski predlog?:!
Slovenske novice.
— It Celjn. Piše aaa celjski Hrvat: .Pri Ciril-Metodovi slsvsosti v .Narodnem doau" nismo videli nobene slovenske dame okrašene z narodnimi trakovi, pač pa smo videli Hrvati aadiarsko narodno nošo in madtarake nacijonalne barve. Neglede tega, da to ni na narodni alavuosti prav na mesto, meniao tadi, da teh barv ue
moremo lakko gledati Hrvati ii tadi kralje Bbveaci ae. ako r aedanjum Me količkaj ziapatimreje i uaml" Gospode dopisaika lakke t mirnim
irrem v itaeaa dotičue .mudturnke" dvojke zatrdimo, da jima pač ai kotilo aa teiaei taliti t tem aatzoče brate Hrvate ter rta to le Morila, da bi •tirila veselico t nečim originalnim. Prepričani amo. de bi bilo ajima samima aajbolj tal. ako bi vedele, da Mejo ajaae same ne a.bi nedoltae terodae aoie teliti brate Hrvate, čijifc aoodni čat gotovo visoko spoitajeta.
—	Porote« sedi Me v Celja je epnetilo vdovo Heleao Mencinger it Turiike vasi pri Slovenjgradcn. ob-delieno detomora. Hel. Mencinger je imela ljubavao razmerje z mnogo alajiim hlapcem Koiirjem. katero ni ostalo brez posledic Mencinger ae je tramovtla in buje amorile II. maja 1.1. njeno dete. Porotniki ae niso mogli prepričati o krivdi obtoienke in ao io oproetili.
—	Surov čla. V soboto, dne i:t. t m. je obstralil nekdo v gozdu pod Sv. Jotefom pri Celje, v neposredni Milini Rotkove tovarne pas- kateri je last strojevodje v tej tovarni. Ako je storil te surovi ia nepotrebni čin gozdni čuvuj, bi mu priporočol lastnik psu, nuj si prikodajič izbere drago in primeraejte tarčo za svoje strelne veje, ako pa je storila to kaka droge ne-poklicanu oseba, daruje strojevodja rad M K v dobrodelne namene, ču mu jo kdo imenuje.
—	Imeeoraaje. o. Davorin Trste-njak. ravnatelj vitje dekliike iole v Gospiču na Hrvatskem je bil imeaovan okrajnim iolskim nadzornikom kr. tu-panijske oblasti v Gospiču. G. nadzornik je Itajeraki rojak, doma s Krče-vin pod Humom pri Ormoia. Delal je mnogo na pedagoikem ia mladinskem hrvulkem slovstvenem polju. Čestitamo!
—	Prestavlja« je devčai pristav, g. P rsne Koier iz Ormoia v Bogateč. V Ormolu ostane sedaj v davkariji ie jedeu edini slovenski uradnik!
—	Opozarjamo ie enkrat, da se bo odkrile meseca avgusta na Bila pri Pteju spominska ploiča dr. Josipa Marica. Ob tej priliki ae bo vriile pri Sv. BoUeoka na Biia velika ne-rodnu slavnost. nu katero opozarjamo Ptajčane iu Idutomerčane.
—	Poslancem Konica, Boi-karju In Plikn daje nekdo v graiki .Tagespoiti" popolaoma zatlaieao lekcijo ta njihove nezadostno podprte nujne predloge glede ujm v ptujsko-ormoikem okraju: .Zato je potrebno začeti energično, dobro premišljeno akcijo v dr-tavnem zboru. Tukaj ni akcija za posamezne občine na mesto kakor ao jo začeli gotovi poslanci .Kmetske zveze" (poslanca Roftkur in Pitek sta n. pr. po .Slovencu" it. 1.12 vloiila tean nujai predlog aamo za občine, Kum-berg in Frunkovci v ormoikem okraju). Skupno postopanje je danee potrebno, ker beda je na Spodnjem Štajerju res velika". Zopet potrdilo, da je imela -hinavska" celjska .Domovinu" vendar prav.
-	Drtaina poslancu Jeiovnik In Boblek »ta interpelirala v drlavnem zboru lelezniikega ministra radi ne-dostatkov. zlasti p, preziranja slov. jezika aa teleznici Celje-Velenje.
-	»u predlog dr. Plojn se je sklenilo v seji klnbovib nsčelnikov drl. zbora, du se ima še v tekočem snsedenja (ki bo trajulo nujbrt do >5. juliju) razpravljati o nujnih predlogih ta pomoč slasti po toči iu ognju pri-sudetim kmetovalcem. Predlog je bil z otirom aa ujme. ki ao v sadujem časa tako pogosto teple spodnještajer-ko prebivalstvo zelo umesten.
-	talec. V aedeljo. dae 7. t. m. tu priredili slovenski dijaki v Žalcu
veselico s giedaliiko predstavo, tam-baraajem ia prosto zabavo. Barka .Tet v mlina" je prav agajala, mnogo priarčaega smeha je vsbajale izborna igre .Hlapca Jarčete". Prav dobro jo je pogodita zaljubljena hčerka postavnega mlinarja; dobro murkiruni iid je prafrigaaemu itadenta pripomogel do lepe neveete. Oakrbnikoro ulogo bi si bili idoli malo markantneje izvedeno. Prav ljubki sto bili dekleti, ki jimn je obema ukradel srce ta Jerče, vsaka bi bila rada srečne njegove neveete. — Tndi ne drage uloge so bile dobro zastopane, maske so bile dobre in tadi oprema odra je bile primerae. Prav zadovoljno smo ae smejeli veseli burki Ned vse pe num je treba pokveliti is-borno igro tamburnikege zboru, precizna ia Dna igra aas j« isaeaadila, poeebao nam je agajala izborao izvedene partija iz .Prodane neveste". Prav animirane in kratkočeean je bile tudi proete zabave, tambureii so pridno udarjali, srečolov je bil prav tivaken.
Pozdravljamo z največjim veee-ljem take dijaike prireditve; ozkih pri-jeteljskib vezi trebe med dijaitvom ia stiki dijaitvn z narodom to najao potrebni. V prijateljski druibt. ki je gotovo ni mulo, takole zabave v počitaicah pospeiojejo, v pametnih pogovorih ue bistri obzorje, stiki t narodom katejo in učijo, kje in keko je trebe tepočeti delo. Uvideve se. kje treba iskati mladi navduienosti delavnik potov; pot pa, ki jo je trebe neetopiti je te-tevne ia zahteva mnogo reene priprave.
Prav z veseljem Vae pozdravljamo v dela med narodom; gledeliikik predstav — dobrih iger, dobrih uprizoritev — ~num je treba. Vrlo naprej! F. L.
—	Plaalatkl aeja. Ker ni bilo motno zn U. nvgutta dobiti nobene večje godbe, se je moral preloiiti planinski sejm pri Sv. Frančiiku Ka aa 4. avgusta. Tadi blagoslovitev vosa se moitvo tamoiaje .Potone hrambe" te vrli 4. avgaata. Odbor dela je marljivo ia si je pridobil ie več raznoterosti, ki bodo to veliko ljudsko slevnoet povečeli. Izletnikom Savintke plaaine te nudi redku prilika poaetiti Planinski aujm, potem pa kajd na gore! Po rožnik krajik se snujejo damaki odseki v pro-speb te velike Ijadske slavaoati.
—	V Polj taa ak je preile biia umrlega nar. trgovce lvaaiia v aem-čurske roko vsled dobičkateljaosti znu-negu Inbrikaata .pristnih* klobes In segrizenegn pristala lalikraečke tveze F. Gajieke. Kapil jo je D. Širne rodom is Saviaske doline, ki pn ae je kot trgovski sčenec pri Beknia r Celje nnvzel toliko nemike modrosti, de je pri vnukih volitvak najstrs«tnejii nem-čuraki agitator. Vi, g. Gajiek pa le trkajte ob vaaki priliki an prsi rekoč: jaz sem Slovenec, čeprav glaaujem z Nemci in agitiram za nemčurje!
—	It Šmarja pri Jelšak je pred aekaj meseci imel .Slovenec". dnenik na .kričansko ketolilki" podlagi, kratko ali strupeno notico, s katero je drtav-nega pravdniku pozival, naj zaradi nepravilnosti s koleki, ki so se pri čmarski sodniji dogajale, zasledaje in nujde krivca. Ne zagovarjamo te in 'udi nobene druge nepravilnoati v javnih uradih. V tem slučuju pn vendar trdimo, da bi nuj bila izostala ta notica, kakor tudi tosadevne anonimna ovadba na drl. pravdniitvo v Celju. Sej je .Slovencev" dopisnik dobro vedel, de je vsa povsem neznutna ikoda te poravnanu in dn, tirajoč zadevo v jevnost. le uničuje dobro ime in trati bodočnost krivčevi nedolžni, petero gluvi rodbini, ki je bila ie ituk preobčutno zadeta u tem, ker je reditelj njen zgubil stalen zaslulek! Naj je drlavnegu pravdnika nu pomoč klical ta ali oni, kričansko ljubezni do blit-njega v njegovi dati ni sledu, in naj
ae ie tako kital ter ie tako pete lile vata svetnikom On je prepelica, U je I« postala turnaliatiika hijena aamo sata, da zadene političnega naaprotaika, ga spravi ob volilae pravice ajegove. A posrečila ae ni aakaaa. Dae 8. t a stal je storilec pred celjsko poroto ia proet kaaai je zapsstil obtotao klop. S tem pravorakom je vae zedovoljno, le ovaduh ta kar jik je ajegove sorto, ae. Vaea tea velja: .Sramovali bi se. e niste srama ssmM!*
—	Toča j« pobila t. jalija Ijato-merake gorice, slasti Jeruzalem, G rese ričak, Slamnjak ia Strmec. Skoda je ogromna.
—	V ptujski akr. sestop je is-voljea meeto nemikutarja Leskoeckeggs nemlkutar Sudnik.
—	Is Trbovelj. Pod plaičem nori Mč prikrit. — oj bič Iz zrn ledenih zvit! — Letos ae prisaaslt ta .so-vrataka srdita" aikomer. Žalostne novice ae raziirjajo po časopisih Takaj toča. tam toča ia zapet toča. Ubogi viaogndaiki ia kmetje! Edlaa aada - poljaki pridelki aaičeai. uri-čena ilnktnn viaaka kapljica Haloze — Ljatomer — Dolenjsko itd. Tadi v Trbovljah ee je vaala toča v soboto popoladae oh pol S. ari Hvala Boga. pomeiana je kila s del jem ia ai navea po vitik. napravile isdetne ikode, vendnr kolikor jo pede — je odveč. Novi driavni poslanci bodo morali krepko stopiti aa aoge, da bodo vsaj aekoliko otrii solze nkogemn kmets-trpinu. Od njegovega blngoetaajn je odvisno udi blagosuaje uuiegndelevce. kateri keiaaj ia komaj itkaja s svojim zaalatkom ok tel grosai dregieji. A.
—	T d ras tesen pri Btadealeah je ob čese drlavaozborskih volitev uu-piaal nek volilec aa gtaaovaico svoje ime meeto imeae poel. kandidata. Pri Metja glaaov pa je komisija sklonita, da glaeovaiea ai previlao izpolajeaa ia da se mora popraviti. Napisali ao Pilekn. V komisiji je sedel tadi nadučitelj Vobič iz Stud. lic kot zapisnikar. Seveda ima eelo stvor ie aod-aija v rokah.
—	Cirkovce. Z Dravskega polja so proinje ze aloveaake trednje iole la vseučilišče ae zbornico poslancev poslale:
1. Občina Cirkovce. i. občina Gorica. :t. polarna hramba Sikoljaka. to je vest o odposlanih peticijeh dravskega polj* aad Ptajem.
Izostale so: Bralno draitvo v Cirkovcah. načelstvo iole v cirkovcah, iolako vodstvo v Cirkovcah, polarna hramba v Cirkovcak in posojilnica v cirkovcah. kajti uvrl (zeprečil) je draitva ia korporacije tega kraja predsednik bralnega draitva g. Zorko. zoan po konzumu, čei de če draitvo upoilje nn posleesko zbornico kej ta-cega, okrajno glavarstvo druitvo razpusti. — To pač ni res. Pač pa bi glavarstvo druitvo razpuatilo. ako bi izvedelo, da trpi g. Zorko v bralnem druitvn uepostavne ude, namreč ien-ske. V smislu 9 draitvenih pravil bi to ne smelo biti. To je plod Mel-hijorjevega katoliikega dela v župniji Cirkovce. (G. Melhijorja delovanje za slor. visoke iu srednje aoie je ravno-teko uspešno in plodonosno kakor njegova prizadevanja na polju organizacije konzumov in znvurovulnic. Op. ur.)
—	b Pteju. Preteklo nedeljo je pritlo v okr. glavarstvo mnogo posestnikov iz Haloz in prožilo pomoči, ker jim toča dne :t. juliju ni uničila le vinogradov ampak tudi polja. Prebivalci občin Zavrča, Leskovca, Dravele, Velikega Okiiu. Skoritnjaka, Sedlačka in Vernice so popolnoma obupaai. Kakor je videti ia neke notice v graiki .Tagespotti". se ie do srede preteklega tedae in v nekaterih krajih ie morda do danee niso zvriile po-
trebne komisije. Prebivalstvo zahteva, da se taka zamuda od ztraai okr gla-varstva nnjatrolje preiUe ia brez milosti kasaaje krivce. To je prereeaa zadeva, ia prebivalstvo lakko v takih slučajih iepevi smtsiimel talko ottodaje! Zato bodemo gotovo klicali krive arad-aike potom drlavnega poslanca aa odgovor!
—	b Ormeta. Naie .Citalaica' ae more radi pomaajkaaje adov naviti nobenegn pravega tlvljeaja ia narodnega delovanju. Treba nam je nujno .Brnlnege in isokrste-vslnegu drnitvn", h kateremu M lakko priatopili gospodarji ia okolice, tlaati pa fantje in dekleta! Ne delo! Da se di pri nai kaj doseči, kslejo mnoge prireditn; eemo vztrajnosti ia delevnoeti manjka! Ali komo čakali, de se aam okolica pooemči?
—	b Ometa. Na občaem zbore in ljudskem skodu kntoL slov, političe. draitva .Sloga* v Ormolu, kuteri se je vriil včeraj popolden, je raslolil ob bornem pritrjevanja večine sborovslcev g. dr. Ploj zakaj je vstopil v jagoslo-vunski kleb. Odgovarjal mu je kaplan Ozvatič v imenu različnih .zborov* ia -ogromne večine* volilcev. Očital Je dr. Ploja nekokcijninoet nemoralno politiko in se zaganjal v njega radi Hribuja. Dr. Ploj mn je aa vaa ta očitanju temeljito odgovoril. Zleati je povderjel.de on nikoli ni bil kan-didat .Kmečke zveze". Zeeimivu so bila njegove isvsjeaje o pogajanjih za tkupai jaboalovsaski klub ia o ajegovi kandidaten, katera priobčimo prihodnjič. Govorili so ie g. dit poslanec Kočevar in g. dr. Florijaa Kakovec v prilog slov. vseučiliiču in srednjim iolam. Beeotucije, ketero Je stavil g. aadačitelj Porekar. je bila sprejeta s 98 preti 5« glasom, ia se gisai:
.Draitvo .Sloga* ia daaee zbrani drlnvaozbonki volilci ormoikegn okrajn oblnlnjejo, dn ee niuo Jugoslovani v drlavnem zbora zdratili v eno politično skupino, v en klub, ampak, da so se razcepili v dn klaba in sicer v jugoslovanski in slovenski klub.
S tem, du je ui driavni poslanec dr. Ploj vstopil v jagoslovanaki klub. on od avojegu kmetakega-konservativnega programa, nu katerega je bil izvoljen. pičice ni opustil ker noji tn klub aa kriaasko-demokratični podlagi ima sedem dakovnikov v svoji arediai in več ko tričetrtine kmetskih poslancev, dr. Ploj zaaore tedaj v tem klaba tadi delati v prvi vrati za zloveeski narod ia za koristi kmetskega stsna.
Sicer pn more vsak razsoden volilec prepustiti razsodnosti dotičnegu poslanca določiti v kateri politični skupini bode zamogel najaspeinejle deloveti.
Ker je dr. Ploj drnitvn .Slogu" in nevzočim driavnozborskim volilcem kot vpliven, znučnjen in murijiv po-slunec poznat, in so druitvo in nuv-zoči drlarnozborski volilci averjeni d« bode on v bodoče v svojem klsbu svoje poslanske dolinoeti merljivo in veetno izpolnjeni izreknjo pri danai-njem zborovanju v gostilni gospe Kelch-brenner v Ormoia navzoči drlarnozborski volilci in druitvo .Slogu", kuteri zo pri njegu volitvi drluvuim po-alancem sodelovali ter z vsemi močmi njegu izvolitev pospeievsli. drtnrnemn poslancu dr. Plojn neomnjeno »upanje.
Ker pe večje političen skupina vplivnejie nastopi in eapeioejie delati zamore in ker je le v slogi moč. prosi se dr. Ploja. da vse svoje moči zastavi, da se zdraiita razcepljena slovenska klaba čim preje v jedao politično skupino."
Skodu je predsedoval predeednik .Slogi*, g. dr. Omelec. Udeletha je bile z oziram aa slabo vreme povoljaa: bilo je eevsočih okoli tOO Ijadi. po pretelni večini Plcievlti volilcev.
—	Praft j« umaknil »tojo proinjo u revuateljako meoto u I. drl gim-uiiji f Ljubljnl Groedje je prekido!
—	KeMUee ae razBrjejo po goz-dovik ok Sevinji vedeo bolj. Dospele eo te do eeljake okoliške oMioe ie ee dragi atreai prodirajo proti Oriteai.
—	»r. Ploj je včeraj aam ogledal po to« priiadete vinograde ea Heme ia tadi uničena polja ia aadornike pod Hamorn r Loperčicak in Frankorcik. Bil je ob jednem pri okr. glavarstvu r Ptoja in konstutiral, da to te do-aedaj ni poalnlo nobene komisije r priiadete kraje! Te komisija gre ie le jetri r ormoiki okraj, aedaj ko je ie nogo larastlo! Dr. Ploj atori tndi potrebne korake pri naaeatniji in aere v drtavnem ibora ter pri mini-ateratvn.
—	Bodkerjeve Interpelacije. De-lavni poelanec g. Iv. Boikar je mej dragim stavil tndi interpeleeijo aa telesa, miniztentvo. nnj atori potrebne pripravljalne korake in lelera. Perkle-Ptej. A dej ga faaeaU! Tri tedne poprej je ie ugledala odredba, katera določuje pregled nameravane nove proge, beli dan. Toge pn dobro informirani in in vea lodeve avojege okraja tako skrben g. diL poslanec Boikar ai vedel
—	Auiteriltov klab la dedki klerikalci ae bodo zdreiili v ea aam drlavnozborski kleb. Cetti klerikalci izstopijo it sveže Mkik klebov ter ee tvedejo e slovenskimi klerikalci, tako bode iteU U čeiko-doveozka klerikalna zvezn 33 poslancev. Vsled tega vlada v klerikalnih krogik nepopisno veselje. Tn najnovejie politična zveze pe koie koliko je vredno dr. Krekovo ogorteeje, dn gn j* poslanec Nčmec v medklicu imenoval klerikalca. Dr. Krak je dejal: .Zakaj aaa zmerjate a klerikalci? Tega jat ne pastim. Govorite dootojeo, ie mi dootojao govorimo. Mi niamo nobeni klerikalci, mi smo ljudska strauku itd.". Tnko je govoril 8. t. m dr. Krek v drla vnem ikon in jdo-veano protestiral prati izaean klerikalec — ia daan n ie ni njegovi priatnM aezaaazko vnele, da ao s čeikimi klerikalci sklenili aajcdjo zvezo. Tej novi zvoi nn ljubo n čeiki klerikalci izstopili iz skepnega narodnega klubu,
. ter e tem jeeao dokazali, da so jim člaai Slovenskega klubu torej tudi & L. a v vsakem obara Mite nego njih teiki so rojaki. To govori n n
—	Akni. draitva .Moveatja' je posvalo det. kol. aadzoraika Lena v Ljubljani, nnj udladi nje teatao dan-stvo, ker je glasoval v deL Mskem sveta u Nemca Protta
—	TehakarjI n zadnji in pogosto pritoinjejo o slabih smodi tobaka in cigaretah V danajakem liatu .N. Tt. Pretoe" pravi ravnatelj tobačne rotijo, pl Hoiteuknmpf, dn krivda nn
ampak tadi tralka. T imajo namreč po leti vdke v aaj-viijik predelih veled čeeer n seveda sOao poeein. Ravnatelj pravi nadalje, da ne izdelujejo tovarne v Ftatealeldo in drugod nlahleta blaga ka eae aa severa. V obče baje aima take čas radija anmeen ropati ampak lali ji pnivnm an dobrem blaga. Me, te je pa naiem maeaju stvar —
litiko. mora posamičae narode temeljito poznati in mora iz pridobljeee skute-uoeti 'vedeti, da je večina Slovanov v prvi vrsti kotoliikn in ie le v drugi vrati slovanska. V resnici veliki politiki morajo biti prepričani, da zdaj ne ttojimo v znamenju loju naroda proti narode, ampak da te odigrava boj iidovitva proti katolicizma". (Tako postopajo klerikalci tadi pri aaa. če prav o boju katoličanatva proti iidor-ttvn pri niz nikdo nič ne ve, dočim je boja naroda proti narodu pa cela Slovenija polna) .Oech" pite dalje: Le neiakuieni in slepi ljudje ne vidijo svojega novrainika. Tako je mo-hamedan najprej mohtmedau potem ie Is Tark ali Perzijec, itd nnjprej lid potem ie le Nemec di Ceh. teko je todi Slovan najprej katoličan potem ie le Slovan...
Jaz, ki nisem slepec, soglašam z vnemi Nemci, Poljaki ia drugimi Slovani, kateri M niso deli premotiti ti-dovakim prerokom ter n pomagali podariti tako novo trdnjavo (Wešankirch-aerja kot predeadaika zbornice) proti Movzkeme napadu". (Knndidntura dr. KrasUfa di dr. 2nčku kot prvegn predeednikn hi bil po oodbi tega katoličanu iidovski napud.) .Nerad ue pogine, naj bode predaeduik ie te di one narodnosti da je le katoličan in ne tid nll njega plačani talen j!" — V istem .Cecha' je razlagal klerikalni poelanec dr. HorakJ, .dn katolik ae na narodnosti". Zgodovina jo to trditev ie uebrojnokrat dokazala. Da n pa aajmoderaejii katolicizem nader odeve v narodni plaič, da daje zrojim listom naroden imenu kakor .Otrma-aija", .Oanloia (GelijeeX .Cech", .Slo-venec", to je kakor gospodje sami dokaza je jo ia uto, zlepilo. Vd ti Udi n katoliiki in cerkveni ter zagovarjajo v prvi vrati koristi rimske earkn in duhovatva, korizti naroda pa le v toliko v kolikor jim je ta narod kot ared-ztvo di orodje v deeago njihovih namenov potrabn — nič več. To naj si
k I
tohočaa radija poldrago milijardo, d-guret pa S milijard .koaaadov aa lata.
- Vloeka klerikalna politika. V gladin čaikik klerikalcev (v „Ceck"n) goji
pri LJubljani. Gra-ifiao aa Faiinak pri Ljubljani sta vnele v najem e celim pooestvom («50 oralov njiv in travnikov) gg. Jnkoh LegrarL mlekarski nadzornik sa Kranjsko ia M. IvantM, vdepooeetnik v Medvodah Pooeatvo Mi «C min. izven LjnUjnae. Uvede n an njem vzorna govedoreje (80 glav goveje Brine) evinjerajn in perotaiaarttvo v veliki meri. Banu tega n otvori aa po-nestvn zimska kmetijska gola po das-akem način s, v katero n bodo sprejemali tndi odredi molje. Pouk n prične ie to jeeee. Nečit z veedjem pozdravljamo!
Društvene vesti.
- Mariborski .Sokol" vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki se vrii V petek, dne 19 malega srpana 1907 ob 8. nri zvečer v .Sokolski sobi" Narodnega doma v Mariboru s sledečim vsporedom:
1. Poročilo odborovo o dosedajnem delovanju.
S. Določitev članarine in prispevka za .Slovnako sokolsko zvezo".
:». Volitev odposlsncev za .Slo-venzko sokolsko zvezo".
4. Slnčnjnosti.
Odbor.
mata mn OnsktoJ
2 pomočnica
Is šifer eden kot »odjs popolnoma smoten raek ■trsk. io edi-s popolnoma amoleo lelemiUe •Uoke. »ri	:ITI »-1
J. KRAŠOVIC
tmlao, itmjopako.
Zelo kllio t'olja ae prods veliks najemninska i v rum. • kiti je radi trzovisa: iaplafsti jo ^no nekaj tlsof goldinarjev. Posodi*- pod poste restante Celje.
.170 Z-t
hite
V začetku iaitkofk lita 1907 08
v IJeh-
Ijanl. Po Ljubljani kroti prudnjn na občiaaki svet, katera zahteva semoelo-venske poulične nepine ie odpravo dvojezičnih ntpitov po mednih hiiak — Veadar eakrat aekoliko odgovora aa seniki nasilstva v Celju in Maribora.
— Sleveaekn msstns realka v Idriji je Mda koacem iolzkega leU 190d/7 v C nar. IM učencev. Prihodnje leto ho itd uvod 7 razredov in ho tedaj popoten. Odliko je imelo 7 učencev, povoljno je zdelalo 148, ne-povoljno M učencev. Učenci n bili razna dveh vd Slovenci
V Celju
deklice učenke dekleta
v tattrMt; utaa&Mje m ptiro pri mMvn zivttfii
Učenca
sprejme Ukoi
Zvezna knjigoveznica
v Ce|jn, Sehlllerieva uHu »tev. X
GoatilniftHo t;t
s vajeno knbati io deliti ponije u> £ ianrjsno v gospodinjstvu, .prejmeto Z is svojo podrntnico v I.nCsh
JJORB. ZAMER A 815 SV. PETER V HA V. DOLINI.
RHolitvenike2ablrmovnalrazno-
vrstnejSIh vezavah.

Lampijone
papirnate Itd. priporofta na debelo in drobno
ilslitiii Mo C6$fc||di sjNfildsi
tOFtSC, PMFOHOČA SL DRUŠTVOM P. KOSTIČ V CELJU.