PotemMn* ite^Hka sia-me 12 'W. 0Sg&*“‘ Maribor, tim® 16» septembra 1918. saasa^Bsw i,.'i "i»" i"iiwn ■fj£!ro5rrl;tia listni — Celo leto . . K 12’— Pol leta . . . „ tr— Četrt leta . . „ 3-— Mesečno. . . , 1'20 Zunaj Avstrije ; —-Celo leto . . „ 15'— Posamezne številke — 18 vinarjev. ~ Inserat! ali oznanila se računajo po 18 viit od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velli popust.. — ^Straža“ izhaja v pon* deljek in petek popoldne Rokopisi se ne vračajo* mmmmmsrnswem ««aMKi Uredništvo In npravništvo : Maribor Koroška ulica. 5. — Telefon št. 113. Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo. «KgmmssaBamtft Z uredništvom se more govoriti vsak dan -3d 11.—12. ure dopoldne m Brez ozira ma levo im desno. da, ki i n v srednjem veku so nastajate države tako, ]e en narod premagal z oboroženimi nasiljem ga-, da si j>e podjarmil močnejši slabšega ter 'da gaje | obsodil na- najtežavnejša opravila, Sam si. je. pridr - j žal gospodstvo in najlažje delo. Jugoslovani smo imeli dovolj prilike na svoji I koži spoznavati in spoznati ustroj srednjeveških dr- | žavnih tvorb. Najbolj glasno nas opominja zgodovi- t na na Turke in njih državo. Pridrli so v Evropo kot l divji narod, premagali z orožjem in nasiljem na Bal- I kanskem polotoku slovanske narode in 'Grke ter, na j njihovem ozemlju ustanovili državo. Le malo je bilo | v teh krajih Turkov, ker so pa imeli izvrstno vojsko, | so postali neomejeni gospodarji nad domačini. Naši j ljudje so bili primorani molče prenašati jarem, po - f nižno opravljati poljska dela ter od njih plačevati — | turškim gospodarjem davke, za to, da tem slednjim I ni bilo treba delati ničesar. I Da je bilo na Turškem tako, je pri nas splošV § ne znano- Manj znano pa Je, da so bile sploh vse te | srednjeveške države ustanovljene in urejene na po - | Soben način. • Pred tisoč leti se je zgodilo na severni meji ; našega jugoslovanskega naroda to, kar mu je pr iz a,- \ dejal Turek na jugovzhodu. Posrečilo se je Nemcem. I da so podjarmili Slovence. Ker so se ljuto branili in j se niso dali zlepa zasužnjiti, so jim vzeli vsa večja \ posestva ter jih podarili svojim poveljnikom. Zato je j ori nas toliko veleposestev v , rokah nemških grofov j in grajŠSakov. Dolga, stoletja so morale biti naše po- f f Krajine podložne Nemčiji;, ko jè preteklo že okrog 5 sto let tega tlačanstva, so začeli Habsburžani, ki‘(po dobili po naključju na,Še dežele v oblast, postajati voi dno bolj samostojni, dokler se niso slednjič s deželami popolnoma ločili' od Nemčije. Toda ta itjv uu iNcmcij.e m mirna za nas iiOOenèga pomena slejkotprej so ostali Slovenci podložniki Nemcev, so imeli neprestano edino besedo na naši zemlji. V poslednjem stoletju so začeli ljudje bolj bolj razmišljati o svoji usodi in kmalu so spoznali , da nikakor ne gre, da bi nekateri težko delali, drugi pa nič, da bi nekateri imeli vse zasebne, gospodarske in politične pravice, 'drugi pa le 'dolžnost podložnikov. Začelo je vreti med ljudstvom, pojavljali so se nemiri, punti in revolucije. Hočeš, nočeš, gospoda, je morala odnehavati, grajščine so se odpovedale tlaki in zgodovini, ljudstvo pa je pridobivalo na pravicah. Se le svetovna vojna pa se je z vso resnostjo lotila ustroja srednjeveških držav ter odprave krivic, ki jib morajo trpeti posamezni narodi. Tudi v srednji Evropi se bolj in bolj uveljavlja misel, da se bo morala razprta Evropa preosnovati po načelu samoodločbe narodov, ako bo hotela doseči stalni mir. Zanimivo je, da so misli, na katerih sloni samoodločba narodov, že zelo stare. Konstituanta-Združenih držav v Ameriki je namreč že leta 1776 padala nastopno izjavo o svoji neodvisnosti: ..Ako potek človeške zgodovine kak narod prisili, da pretrga politične vezi, ki so ga združevale s kakšnim drugim narodom in zavzame med svetovnimi silami svoj poseben prostor in enako stopnjo, do česar ima pravico po naravnih in božjih postavah, potem mu spoštljivost mnenja človeškega rodu narekuje, da pred svetcto razloži in razjasni svoje vzroke , ki so prisilili k ločitvi“ . . . „Sledeče resnice smatramo za neoporečne in o-čividne: Vsi ljudje so enako ustvarjeni; Stvarnik jim je dal gotove neločljive pravice, prve med njimi so življenje, svoboda, iskanje sreče: da se užitek teh pravic zavaruje, so ljudje med seboj postavili vlade, katerih opravičena avtoriteta (mogočnost) izvira iz soglašanja vladanih; vsakokrat, kadar postane vladna oblika, bodi kakoršnakoli, kvarna namenom, zaradi katerih je bila postavljena, ima ljudstvo pravico, da jo izpremeni ali odpravi,, uvede novo vlado na takšnih načelih in svoje oblasti organizira v takšni obliki, Id se mu zeli najbolj primerna, da mu pridobi varnost in srečo “ Ta izjava je služila kot vzorec francoski narodni skupščini leta 1789, ko so se razglasile človeške pravice, Nia načelih te politične deklaracije, s katero so izrekle Združene države (Severne Amerike — svojo popolno neodvisnost, pa sloni tudi Wilssonova poslanica evropskim narodom, tikajoča se samoodločbe. Tako se v zgodovini vse ponavlja, četudi nekoliko izpremenjeno. Ni nobenega dvoma več e tem, da se uresniči tudi deklaracija našega naroda, ki zahteva samostojno in neodvisno državo za narod Slovencev, Srbov in Hrvatov, iTudi za naš narod bo veljalo le to, kar bo sklenilo sloven sko-hrVatsko-srbsko ljudstvo. Ni daleč čas, ko preneha nadvlada Nemcev v Avstriji, v Ogrski pa nadvlada Madžarov, in ko nastopi na našem ozemlju za celoten narod le ena narodna), vlada. Se le potem, ko bomo videli Jugoslovani prvikrat svojega jugoslovanskega miu^tirskfega predsednika, še le takrat začne nas nairod živeti. Nihče si ne bo smel in mogel lastiti pravice, da bi v našo škodo in v svojo Korist predrugačil naše uredbe. Gez noč izginejo nemški deželni šefi, ki še danes jmogočno gospodujejo našemu narodu na Koroškem, Štajerskem , Kraniskem, v Trstu, Dalmaciji in drugih jugoslov . pokrajinah 2 njimi zapusti istočasno krdelo nemških in madžarskih uradnikov naše ozemlje. Kakor ena sama velika svobodna občina bo našla Jugoslavija . Luidstvo bo po svojih odposlancih samo sklepalo o svojih davkih, o svojih postavah, o svojjh pravicah, in dolžnostih. Jugoslovanski minister za kmetijstvo, jugoslovanski minister za trgovino, jugoslovanski železniški. naučni minister in drugi možje na krmilu naše vlade pa si bodo kot verni služabniki naroda prizadevali, da dvignejo zaklade, ki leže v 'dušah ih rokah našega ljudstva ter v neizmernem prirodnem bogastvu naše zemlje in našega morja. Kamor bodeš stopil in kjerkoli bodeš hodil po naši zemlji, bodeš i-mel občutek, da prost je tvoj rod, na, svoji zemlji svoj gospod Se le potem se bo začel naš človek z zanimanjem brigati za državo, nje gospodarstvo in politiko . Pojem „država“ mu je bil sedaj vsled tujih vladjinih organov le nekaj tujega, nekaj oddaljenega brez kake praktične vrednosti. Le jeziti se je moral naš človek čez „gosposko.“ Pobirala j,e od njega davke, pošiljala mu je lin ancori© na vrat, jemala fante v vojake, tirala ga v vojsko in ga nadlegovala v vSafefija Koraku, Dobrega ni ničesar prejel od nje. Tudi za mestnega človeka je bila gosposka le mačeha. Na škodo domačega slovenskega človeka je nastavljala nemške uradnike, preiskovala in nadzirala, brez prestanka njegovo narodno mišljenje ter kaznovala njegovo narodno odločnost s tem, da ga je pustila eelo življenje na najslabših in najnižjih službah. Obrtnikom in trgovcem je izpodvezavala svoboden razvoj. Ge delavec ni hotel zastonj delati nemškemu gospo -darju, je moral zapustiti rodno grudo . . . Boj potlačenega jugoslovanskega, ljudstva, proti tisočletnim tlačiteljem Nemcem in Madžarom se na-dalj uje in končuje.. Sedaj se bo odločilo, ali bo v Jugoslaviji gospodar domačin Jugoslovan, ali tujec-Ne-mee in -Madžar. Vsa naša gospodarska sreča, naš narodni in gospodarski obstoj, zavisi edino le od naše samostojnosti. Ako bi te ne dosegli, propademo gospodarsko in narodno. Zato naj si pa Hussarek' in drugi avstrijski državniki nikdar ne domišljujejo, da se bo narod zadovoljil z rešitvijo kakega „malega programa“, n. pr. z narodno avtonomijo v tostranski polovici Avstrije. Dianes, ko so načela samoodločbe, samostojnosti in svobode narodov življenjskega pomena zanje, ni Čas kompromise. V temeljnih načelih ni mogoče delali kompromisov, kajti vsak kompromis bi danes pomenjal korak nazaj, ker v vsakem kompromisu bi ležala kal bodoče narodne pogibeli . Kdor je iz srca za svobodo in samostojnost naroda , ne more biti za drugačno kot popolno in celotno svobodo. Pasti morajo vsi oziri na levo in desno, na Petra ali Pavla. Videti moramo le sebe in svojo srečo. Biti moramo tako brezobzirni, kot so bili skozi stoletje brezobzirni proti nam drugi. Zdaj velja odločnost, srčnost in vstrajnost. V «as je neodoljiva, težnja za zmago in odpornost, 'ki ne pozna poraza, Le tako bomo dosegli, kar nam gre! Vojaška sila Nemčije ne more zmagati. ■*<•* ■*: - „ wwittMwaBaaBf» Vsenemski militarizem (Dalje.) Nemčija se skuša zava?ovati na zahod. Se na drug način se je Nemčija skušala rešiti iz zagate, Ker ji je bila proti zapadu, severu in jugu pot do morja in sploh do svetovnega prometa zaprta, je iskala nadomestila proti vzhodu, tja do angleške Indije. Zato se je oklenila turške države — preko katere bi Nemčija stopila v zvezo z Jutrovim. Pa tudi tu ni imela prave sreče. Dobila je izprva nekaj biitk, a polagoma so jeli Angleži hudo pritiskati na Turke in Nemce; potisnili so jih iz Palestine, — zavzeli so Jeruzalem — spravili Arabijo in Perzijo pod svoj vpliv — Nemci so se morali bati, 'cla jim bo tudi pot proti vzhodu zaprta.«Zato so z vso naglico začeli sklepati z Rusijo in Rumunijof mir in so na u-meten način skovali Ukrajino, ki bi naj bila most med Nemčijo in Crnim, morjem z ozadjem; Poljska bi pa naj bila ustrojena tako, da bi tega mosta ne ovirala. Takisto bi naj bila Avstrija z Ogrsko in Ru -rnunijo brv za zvezo Nemčije z vzhodom. Mir z Rusijo pa M naj Nemcem tudi omogočil združenje vseh čet proti Francozom, Angležem in A-merikancem na zapadu, kjer se fronta skozi tri leta ni skoraj nič spremenila. Res so se v spomladi tekočega leta Nemci vrgli z vso silo na zapadne sovražnike, prodrli so na nekaterih mestih precej daleč v sovražno ozemlje, a Pariza niso mogli zavzeti in Angležev ne vreči preko morja. Med tem se je izkazala tudi vsa puhlost mira z Rusijo; ruski sklepalci miru so izgubili ves vpliv v deželi; le z umori in s pomočjo nemškega vojaštva se v bližini meje še že. Razsodni krogi v Nemčiji so pričeli uvidevÉ^N! s samo silo ne pridejo 'do vs^h^-^le^^OrT-im, miru, sa,m 'državpi kancelar Kühlmahn, /je \ }amj8r? seji nemškega državnega zbora izjavil, da'Nemčija edino z vojaško silo ne bo zmagala, ampak da je treba iskati sporazumi]enja med državami in narodi. A' Kühlmann je bil pozvan v glavni nemški vojni stan in cesar Viljem ga je odslovil in je na njega mesto poklical vsencmca Hintzeja. Vsenemška struja Je v tistih časih pod pritiskom vlad i v Nemčiji i pri nas preplavila vse, a ljudstvo se ji je i v Nemčiji i pri nas oprezno umikalo. Trdi in prepričani Nemci so odločno izjavljali: Kakor je Napoleon, ki je hotel vse narode ukrotiti svoji volji, kljub vsem zmagam prav nesrečno končal, tak konec bo vzelo tudi z-današnjimi Napoleoni. A za trenutek j,e bila vsenemška. struja'n n. vrhu. pa le v Nemčiji in pri nas (Bolgarija in Turčija sta. previdno držali roke križem); z zadnjim hudim udarcem je hotela ta stranka streti najpoprej Francosko, pričakujoč, da bo tam potem izbruhnila revolucija, kakor na Ruskem. Nekaj vspehov je dosegla nemška armada, a boj je kmalu zastal in cela fronta se ni zganila. Zato bi naj Avstrija zlomila I-talijo, da bi ta ne mogla biti Francozom v pomoč, in r.es smo se spustili v ofenzivo, a fronta, ob Pijavi je ostala. Nemci so, nam. to očitali/ z grdimi besedami in gg Avstrija sama je'v številnih izjavah onečaščata svo- H je lastne vojake. -A a, pre èffe, tedeiLin Nemci sami so, se na trancoskoJangreŠlh' fronti' morali' začeti' umikati; njim je napad izpodletel, sovražniki pa so se pripravili na napad, Mesec dni je že, odkar Nemci dan za 'dnem prepuščajo sovražniku postojanke, (zastonj sta bili dve nemški ofenzivi in zastonj tisto otročje kričanje, ko so Nemci z novim topom na velikansko daljavo obstreljevali Pariz — drag šport, ki v vojaškem oziru Nemcem ni prav nič koristil, kakor jim 1, 1916 nista prav nič koristili tisti dve podmorski trgovinski ladji, izmed katerihje ena enkr vozila pot v Ameriko in nazaj^^*8*““ v Ameriko. Ali bo zmagalo trezno mišljenje? Na francosko-angleški fronti umikanje in ne -plodna ofenziva, ki se je že trikrat izjalovila, i v bodoče v očigled nepričakovanemu vojaškemu nastopu Angležev in zdaj osobito Amerikaneev nemogoča v*? kljub izdatni podpori, ki jo — kakor se zdaj prizna* va — dobiva od našega topništva, vspehi podmors -kih čolnov — tudi to zdaj Nemci priznavajo — ničevi, na vzhodu pri Rusiji vse narobe in mir veljaven le na papirju, doma pa hudo pomanjkanje, ki ga čuti tudi Avstrija, dasi žrtvuje Nemčiji vfč, nego sama i-ma — to je stanje, ki je bridko streznilo tudi pruske vsenemce in najtrdejše nemške mogotce. Zdaj so se spomnili ljudstva, tudi svojega ljudstva in zdaj dajejo od sebe glasove in izjave, ki bi bile še pred nekaj meseoi nemogoče in nezaslišane* Začel je cesar Viljem sam; dne 31. avgusta je po u-radnih poročilih o priliki proslave bitke pri Sedanu berolinskemu mestnemu svetu na udanosjino izjavo odgovoril z besedami, ki naglašajo le trdno zgradba nemškega cesarstva, edinstvo Nemcev in njih požrtvovalnost in zvestobo ter nado, da, bodo vstrajali in si priborili časten mir, „Mi hočemo in bomo viharje bodočnosti srečno in slavno prestali.“ Nobene besede ne slišimo več, ki bi bile žaljive za sovražnike, ui-kakegia rožljanja z orožjem, nič ponosnega skličeva* nja na pridobljene zmage, ne kazanja na potolčene sovražnike. Zelo značilna je poslanica državnega tajnika Hintzeja na visokega duhovnega dostojanstvenika, (glej „Tagespost“ dne 2. sept.), kjer pravi Hintze med drugim: „Mi moramo vse storiti, da dvignemo razpoloženje našega ljudstva. Pri tem nas cerkev ne sme pustiti na cedilu. S prižnice se mora okrepljati zaupanje v zmagovit konec vojske.“ ■* i-j In dne 3. septembra se je nemški prestolonaslednik, čigar vaj pri zadnji nemški in takoj Ji sledeči francoski ofenzivi ni imel sreče, spustil v po* govor z zastopnikom velikega dunajskega časnikar tudi prestolonaslednik, znan edinole kot vojak z 'dušo in telesom, je govoril kaj skromno; izrecno pov* flarja^ da je vojsko smatral od nekdaj le kot „obrana-1 bo“, češ, nikdar ni videl v vojski lahkega manevra i in nikoli ni bil mnenja, da bodo Nemci sovražnika treščili ob tla. ,,’On tega niti ne želi, kor je na tej Kemiji dovolj prostora za vse narode.“ Svspbštovan -jem govori o sovražnikih ; Francoze hvali brezpogojno, pri Angležih daje hvalo le vojakom, ne pa vodstvu; priznava tudi, da se že dobro čuti pritisk Ame-rikancev ; zanikava pa, da bi on bil vojni hujskač ! Naposled še pohvali avstrijsko topništvo. Istega dne je došel Hintze na Dunaj na posvetovanje» Iz Berolina prihajajo visoki gospodje na Dunaj kb kadar imajo kakih nujnih želj; Avstrija je doslej res Še vselej pomagala Nemcu v zadregi, ne-«ebično, brez ozira na lastno korist. 2e prihodnji dan (dne 4. septembra) so listi objavili brzojavko cesarja Viljema neki korporaciji na Saksonskem; tu zagotavlja cesar Viljem, dasenem-fiko ljudstvo zaveda težave sedanjega odločilnega boja in da bo zastavilo vse svoje moči v odbitje navala sovražnikov. — Ves svet pa se je zavzel* ko je istega dne bil na vse liste razposlan Hindenburgov ob-tiren oklic na nemški narod; Hindenburg se tu $ko» Grof Hortling z» mir* One 12. septembre je sprejel eemški kane*!« jpoel Härtling zastopnike nemških delavskih organi -ffi&cfj, ki so mu Izročili pritožbe, želj« i* zah tov« nem-Htega delavstva. Drei Hertlihg se j« po poročilu berolinskega lieta „Vorwärts* izjavil »apram zastopnikom delavstva da je politično državno vodstvo Nemčije enih mirili s vrhovnim nemškim armadnim vodstvom, kar dostaje stremljenje «a sporazumni mir. On (grof Hert-fing) je trdnega prepričanja* da se nahajamo jmiru »nogo bližj'9, nego se splošno upa. Nemška državna slada in nemško srhovno armadno poveljstvo sta Oba brezpogojno zoper vsako aneksijo ali obdržanja »av-zeteg» in zasedenega ozemlja; Glede tozadevnega na-«Iracja ni nobene razlike In bi bila vsaka tozadevna fcojasan_odv©S. Kar pa dostaje splošno volilne gravi-; se na graškem, os (grM-Hertling) »Bwsj©1 ■«tepteHi pad* V tabore T#enemcev in aneKsionistav ISoflo le-te Besede nemškega državnega kan cel ar j a, katere je izustil sporazumno z nemškim vrhovnim armadnim po-•SBljstvom, učinkovale kakor bombe* ker ravno od ta strani niso pričakovali take Izjav». Saj so bili vse * Ì aomci in aneksijonisti v Nemčiji* kakor tudi pri nas : is akvariji, tista sicer maloštevilna, toda mogočna kli-K j» povsod in ob vsaki priliki n uglaševala, da e kakem sporazumnem miru ne sme biti nobenega go-, yryeS, da mora, svetovni mir narčk^aJi nem^ znamenja kažejo, da je tej kliki sedaj enkrat za vselej odklenkalo,, kajti zapustilo jih' * je njihovo varno zavet-e — senca bajonetov, kakor zar puščajo podgane potapljajočo se ladjo. J - A Irloyd George e sarngliamini. ■Angleški ministrski urtóseduìB Lloyä George j» im»! dne 12. septembra v mestu Manchester, ki ga je imenovalo za častnega Člana, pred veliko množico Sudstva uovor, m katerem je mecl drugim iz vsajal sle- Življenje in sreča Anglije, usoda britske države ter usoda človeštva zavise od izida vojne. Poročila so sedaj v resnici ugodna. Nismo še na komm potovanja. Pred nami se še nahaja, nekaj strmih pobc-Mh toda najhujge bo kmalu prestano, V britski industriji ni zaznamovati nobene večje pridobitve, kakor I» prevažanje ameriških čet čez Atlantsko morje. At merikanci tvorijo prednjo stražo, broječo najmanj 10 milijonov najboljših čet celega sveta, Izgube pri zadnjem prodiranju ne znašajo niti ene petine izgub, M smo jih imeli leta 1916, Glavna razlika med 1916 in 3918 je enotno poveljstva Za nas je izvanredno velika sreča* da, smo si maršala Focha zasiguralL Le tedaj, ako bi narod izgubil pogum, bi nam utegnila uiti resnična zmaga. Da napravimo konec sedanji vojni, moramo sovražniku naložiti trajni mir. Nomiti narod mora vedeti, da so njegovi vladarji kršili fcakone človečanstva. Pruska sila in moč jih ne more ščititi pred kaznijo. Nato je Lloyd George izrazil svoje popolno so-glašanje za ustanovitev zveze narodov* toda s kako prusko vojaško silo bi bila taka zveza — zveza lisic in gosk. Ako bi Nemčija po končani vojni zavrgla in n' sodila perfidilo njenih vladarjev, potem bi bila ,v veliki zvezi narodov dobrodošla, toda edina zanesljiva podlaga za mir je zmaga zaveznic. Ko smo si za-Sigurali zadovoljiv mir, bomo z mirno vestjo storili korak© za zgradbo novega sveta. Posledica vojne mera biti preosnovitev, toda najpoprej mora biti vojna dobljena., [Obstojajo socijalni in gospodarski simptomi, zoper katere moramo pravočasno postopati, potem bomo imeli za žetev lepo vreme. Na povratku v London jo Lìoy’da George povabil sa eajufrak tondnnskk inrdmajor, ob tatest ki je rekel Lloyd George sledeče: Ko je Ml v Man -ehest™, so nekateri govorili o kompromisu in rekli: Sklonimo mir potom pogajanj. Dn jim je pa nato odgovoril. da ne more biti nobenega govora <| khkčift kompromisu, marveč, da moramo nadaljevati vrnio-do konca! Skamdal ▼ Celja« Celjska Okolica, 14. septembra. Pričakoval sem, da bo kdo drugi okrtačil ne -znosno stanje glede prehranjevalnih razmer v.Celju m okolici. Celjsko okrajno glavarstvo je nas okoličane naravnost prodalo celjskemu mestu, vrglo nas 1© r žrelo nenasitne celjske nemškiitarije. Vemo, da se godijo škandali skoro pri vseh aprovizaeijskih upravah, a stanja, kakoršno je pri nas glede preskrb« ljudstva z živili, menda ni nikjer v Avstriji. Evo Vam nekaj slik, kako postopajo z nami: Okrajno glavarslvo je svoj čas dovolilo celjskemu mesto, da s« osnuje „einheitliches Wirtschaftsgebiet der Stadt Cilli“ (enoten gospodarski okoliš), K temu okolišu spada mesto Celje tor Širna celjska okolica, n pr, Vojnik, Petrovče, Smartin, Teharje itd. Kakih 80.000 do 40.000 ljudi iz te ožje in širše ©elisie* okolice je Obsojeno na milost in nemilost, Ra morajo smatrati celjski magistrat v prehranjevalnih zadevah m svojega krušnega očeta. Po krušne in druge Marto morajo hoditi ljudje ». pr. Iz Vojnika in drugih po tri do Štiri ur« oddaljenih občin v Celje. Istotaku po kruh, moko, sladkor,, petrolej itd. Po cel» procesij* ljudi roma dan za. dnevom v Celje, In Ib bi 1# bilo to romanj» vsako -trat vspegno! Rjudjl gredo kar na «depo srečo v Calle. Ne vedo, tedni «e bodo delite karto, fcedaj kruh, Sedaj sladkor, Nemiftä ne raaumejo in tako čakat© in fekajo po cele dneve in il le popoldne ali proti večeru se jim por®, da „done ni neč." In zopet morajo lačni in trudni romati proti domu. Ker dobi okolica le to, kar meščanom preostane, morajo ljudje iz okolice mnogokrat glednfi, kako se meščanom v polni mali deli kruh, moka i» druga živila, okoličani pm »e dobijo prav nič tei, „ker Je zmanjkala" To so «»Ča-ven* razmere! Kontrole pa ei »oben«. Inari© mi je« Ra Iteri-danes obstojijo v vseh večjih krajih aprovizašni odbori, v Katerih so zastopan« občine, posamezni stanovi tn stranke» D» pr! nas tèga ni. Tukaj paSujejo ©eljs&i mogotci* kakor hočejo. Zakaj rii okrajno glavarstvo, to je tatorekoi prodalo slovensko celjsko ©-kolio» »oljskim Nomeem In nem®urj©m, stavilo vsaj pogoj, da M vsaka občina celjske okolice imel« vsaj «nega člana v. aprovheafnem odboru? Položaj je ussnosea, Koliko zlatega Itesapotra-Mjo naši ljudje, ko morajo dan m dnevom romati v Celje! Koliko podplatov raztrgajo «a prazen rili! Koliko Šilca® in zasramovanja pretrpi naš« ljudstvo od strani celjskih oOmSurjev! Tega pagevanja cnljMdÄ valptov mora Uti konec! Občine, dvignite s«! Ljudstvo, povej svoj« pritožbe m Vlajem mestu! • Pouči Brvoje poslance, Kako se te je prodalo tujcem. Zahtevajte takojšnjo ločitev od Celjan Vsaka občina si »a| sama deli karto, da se bodo nehale velik« nerednosti in predpravic» nekaternilov. Živila in druge potreb-tfiSne m nag delijo v vsaki občini ali vsaj v vsald fupmji, kakce* je *o upe! j atto v drugih okrajnih gl* -varstvih. Gaj (mamo dovolj poltonih domačih trgov -mr, St bi gotov» rade volje prevzeli to delo. Zakaj morajo ravno Celjan! telo mastno zaslužiti, trgovci izvOn Celja p», bi naj gospodarsCo poginili? Okrajno glavarstvo pa pozivamo: Kar m !» dosedaj pokvaril In, se fla mm Ml» popraviti, P*vzan» se naj eeljsfcemu mestu takoj pravica gospodovanje nad. o -Ko«» Mi nočem» «ril Mii ’eritei' «iškega raesM. i: .. Okoličan. O pomb a uriectn iSt v«: Raše uredništvo dobiva zadnji žas dan za dnevom obilo pritožb » prehranjevalnih zadevah v Celju in okolici. D® bo stvar dovolj pojasnjena, prosimo naie dopisnik» v Celju in okolici, d» nam obširno pojasnilo, katere občine so priklopili na okrajnem glavarstvu k „enotnemu okolišu.“ Prosimo tudi natančnih podatkov, talco se postopa z okoličani. in 2. da so Nemci določili tem četam"najbolj nev.arnb nalogo. Ceto, ki ima nalogo, da krije umikanje poražene armadi, se. smatra: vedno .za, žrtvovano in v ta namen so Nemcem ravno prav došle avstrijske Čete. Stavimo glavo, ite, so med temi četami, ki so krile u-mik nemške armaturi Sv. Mihaelu, po večini, ako ne izključno, slovanlki polki.. Francozi in Angleži i-ma;o sivoje črpee, ki ji*p .izročajo take težke in nevarne nalogo, porabljajocMe črne afriške čete za — „kanonenfutter.“ Nemci imiijp v tein oziru bolj komo-d-no stališče. Nimajo sicer . nfe,razpolago črncev, ker so odtrgani od svojih afriških 'kolonij, a zato imajo na razpolago — Jugoslovane! Tb -are Vse lepo pp načrtih, ki uh je razvijal vsenemški poslanec Wichtl v Slov. Bistrici. Čudimo se samo, da Dunaj na vse to molči. Da nas na Dunaju ne ljubijo, to znamo, toda konečno se gre tu vendar le za avstrijske in ogrske državljane. Ko bi imeli torej na Dunaju le še trohico samostojnosti in zavesti državne Časti, ne bi pustili, da se tako dela z njih lastnimi državljiani. Toda Dunaj davno že ni več drugega nego fiiijalka Berolina in na Dunaju morajo plesati, kakor piskajo v. Berolinu! — Žalostno, a resnično! Kot &*r m imet, Horoams, roni-a-iviouason n » *ee drugih. 28% milijona AmerlbancoT za Etto]»« . Generalni profos Združenih držav Gevtersa» aiwriit, Ohrpwder, fe dne li. »tptembra lajtfirife tfer-je bil» vpisanih 13 milijonov amerifklli m vojn» proti pruski avtokrac^i. Od toh txtfe C Ö3-. lijoni kmalu n® vožnji v Evropo, da, s« präßraNjo «A-veanišlnm Četam na zapadni fronti. Km, j« bdo ¥* gp-praj vpisanih 10 milijonov mož, i* Ümerikl a® razpolago Wft milijona z» »ojaßke stožil» wxfflrm. ^Rriteurska vojsk».“ Voditelj ariaeriSSih delav®«^ 0scH»pei»L. BI ctefßr daj mudi na Angleškem, je tofandt, d® sedaaaf» vd|-ska ni vet- navadni vojsklfe temveč j» ^trilaarrià» «oj-ska z® pravim Človeštva.“ Ce hočejo Neme^ ite se Amerikanci sploh pogovarjajo z njimi, morajo popral .fasbitt nemški carizem, ige Nembi toga ne bode «amS storili, bodo rariblli oemÉid eariaem zAvaraSS. fratìcòÉl bojišče. N« francoskem bojišču se vkljub temu, da so se nemške armade umaknile na takozvano Hindenbur-govo črto, Se vedno nadaljuje ofenziva ententi-nih armad in sicer na celi fronti od Tpema notri do francosko-lotaringijske meje. Zlasti hudi so bili angleški napadi ob obeh straneh kanala Lt-Bassee pri mesta Éavrineourt, kjer so Nemce potisnili nazaj ter hudi, napadi na 20 km široki fronti južno vzhodno od Verduna ob francosko-lotaringijski moji pri mestu St. Mihiel, kjer so se morali Nemci istotako umakniti pred ameriškimi četami ter izprazniti 250 štirijaških km ozemlja. Na potu is Amerike v Evropo je- sedaj £ milijone mož. Avstrijske dete na «apadnem bojišču? Avstrijska uradno poročila z bojišča od dne 13. t. m. pravi: „V oddelku Sv, Mihaela so avstro-ogr-sM polki južno od višine Combres v močni proti-obrambi Krili umikanje nemških čet po načrtu. Iz tega uradnega poročila doznajemo dvoje1« L U» so ®rptrpHQsrako Sete toči m zaupnem bojišču PollUSne vesti* Državni aber ho sklican, kakor ste s® cedinila predsednik dr. Gross in minirirski predsednik Hu» saarek, za da« 1. oktobra. Draga poročila zopet pravijo, da se ho parlament sestal Še la dne 8» oktobra. Meriterò bo vlada izdelala finančni načrt. Finančni odsek državnega zbora j« dne 13. t. m Končaj svoje delo, V seji dne It. 4 «a. «o xte0& predlogo o vinskem davku. KakOr smano, |* Ml pr-arofno določen enakomeren davčni poslaveki po 8? K m vino tn B K za mošt. Ko s« j» proti temu mol hud boj tn e» je mesec® junija vršilo posvetovanj» sfr© -kovnjakov, je vlada izpremenila davčni naigt taKo, da se uvede odstotni davek n® podlagi faktom® vrednosti. Ta zakonski načrt je sedaj finančni odšel š-prejol, Jugoslovanski poslanci so se cele tri dni prav vneto borili pròti vinskemu davku. Nemci so glasovali enoglasno za vinski davek. Odsek se bo zopet sestal na dan pred prvo plenarno sejo drž. zbora. Obnovitveni odsek. Poročevalec Sr. Löwnnstein i» dne 13» t. m. izvajal, da m vidi iz vedenja vlade* kakor bi ne mislila priznati, da ima. vsak po vojski poškodovan državljan pravico zahtevati odškodnino» Vlada se izgovarja vedno na Ogrsko, češ, ako bi se v Avstriji priznala, taka pravica poškodovancem, bi potem Ogri ne hoteli prispevati k stroškom za jx>vr-nitev škode. Poročevalec zahteva od vlade, da. jasno pove, ali priznava poškodovancu pravico do povrnitve škode ali ne. Kakoršen bo odgovor, tako bo poročevalec uredil svoje predloge. Vladni zastopnik je izjavil, da se vlada pogaja z Ogrsko in „da ako tedaj pride do odškodovanja vojnih škod, potem stoji vlada na stališču, da mora cela monarhija to škodo plačevati; vlada se še vedno pogaja z Ogrsko.“ V sled te izjave od vladne strani je nastalo v odseku splošno ! ogorčen]©. Vsi govorniki brez razlike strank in na -rodnosti so se izrekli za najodločnejši nastop, celo ; vsenemec Malik. Povdarjalo se je, da je brez vsake-■ ga pomena imeti ozire do Madžarov, kajti ti nočejo i prispevati K tem stroškom. To je izjavil ogrski fin . minister v zbornici ob splošnem pritrjevanju celega parlamenta. Madžarom je še ljubše, ako so poškodovani Rumuni, Rusini in Slovaki, ker tsJko slabe njihove moči; enako je Madžarom po volji, ako Avstrija slabi, ker s tem vedno bolj raste madžarska premoč. lOziri do Madžarov so naravnost neumni, ker vsled teh le raste madžarska ošabnost. Nemški poslanci so po velar j ali, da bi bilo naravnost nemoralno, ako bi država ne pomagala poškodovancem in vlado svarili pred posledicami njene malomaitoosti, kajti obmejni narodi, ki se vsled vojne trpeli, bi morali naravnost odpasti od države, ako jih država pusti v tej bedi, Sklenilo se je vsled tega enoglasno* da se preide v specijalno debate zakonskega csčrf» ne glatte m stališče viadK . Gi*ašM „Volksblatt,pripozna Slovencem polso p savi co narodne samoodločbe, ko piše cipe 3. t. m. : Ruski narod ima ravno tako kot katerikoli narod e a svetu pravico samoodločbe, pravico, da sam o tem razsola, kako in od koga se naj vlada. Nemški šulferajn je imel dne 8._ t. m. na Du -»aju svojo glavno skupščino, Iz poročila posnamemo, la namerava, ustanoviti takoj po vojski nemško šolo •a, Pesnici in enako Šolo v Svečini. Poročevalec še •»veda ni vedel, da bo tedaj že ustanovljena Jjugo -«favija in da takih mučilnic v naših krajih ne bomo j reč rabili. I Dr. Detpii, advokat v Ormožu, bivši načelnik nemškega volksrata nastopa v »Grazer Tagblatu« | proti federalizaciji Avstrije. Pravi, da je nesmisel . prileti v Avstriji s federalizmom. Delpin roti vse * tiste kroge, ki se s&viemajo za ustanovitev zvezne države narodov, naj s tako ustanovitvijo ne uničijo ustanovitelja sedanje države, t. j. nemški narod. Hož pravi, da foitei ustanovitvijo zvezne države narodov pritisnilo Nemce ob steno in bi se jim odvzelo gospodstvo nad dragimi. T to pa Nemci ne morejo nikdar privoliti. Delpin kliče Nemce na boj zoper preuredbo Avstrije. Gospod Delfin! Prespali ste dolgo dobo štiriletne vojske in zategadelj ¥as pa tudi ne bo nihče vprašal, kako «e naj Avstrija prearedi. Narodsi Svet. ¥ Trsta se je dne 11. t. m. ustanovil pokrajinski odsek N. S. Dne IS. sept. pa so ustanovili enak odsek Slovenci v Gorici. Posvetovanjem v Trita in Gorici ja predsedoval načelnik M. S. dr. Seraiee. Ntevotful »vet' m Hrvate«». J>?otfŠt poeoOajo, Ga m }• vtfiio f Zagrebu «sanje Sni rež posvetovali GVve^’fco-erbökäiJ politikov z* Narodni svet Pretide-%»; «» Že godova. Äroitai. «vet «e v «ajkrejš»» tasi, IMružitev veeh čeških delavskih stmaki, N» s-seji čefk» «oeijalnodeaiokrtttične in teške na-Tjata» stmnSe ine is t. », so ustanovili sosvet, ki m« je glavna «sloga, da ustvari «rejah polibŽno slogo vsega tiogkeg* proleterijate, o*. *-kupnem temelju. Čekosievarin država otf Štuaave do Tatre. Po-»lanec Udrfal je imel dno 8. t. m. velie manie* riaeijski shod, na katerem jo povdaurjal, da bo češka delegacija vedno delala za veliki cilj: Za združenje Geho Slovakov v samostojni češki državi, ki bo «mala od Stimavo do Tatre. Čehi pa hočejo tudi zvesto po bratski podpirati Jugoslovana in Poljske, da se uresniči velika alovaapka deviza : Od Gian* _ de Traimi Ministrski sv# v Špaafjt. Špansko sunanje mi* zistrstvo poroča, da jo španski kralj Alfonz dne Id. avgusta odpotoval iz San Sebastiana v Madrid, kjer % viži danes dno 1$, septembra seja sami* «Irskega sveta pod predsedstvom španskega kralja, Tej seji s« pripisuj® velika važnost. Meri nizozemski premim » katoličan. Nigozem-. zka kraljic» jo imenovala zavednega katoličana balona Baro de Beerenhremk za nizozemskega ministrskega predsednika, Čeprav tvorijo katoličani mi Nizozemskem samo «no teretimo prebivalstva. Rusija pliMta Nemčiji « «jUlJarG «»rii vojn* «flÜWluta», NemŠkOHrusk» finanina pögeäb® dnloč»; Mftsija. plača Nemčiji d milijard mjflpte, Uti tel 6 Baiai a*lag«|ì znesek Wt tfetež milijonov M se pokrije do dne 31. deoembva tis posojilom, členjenim tin» 1. januarja 1019 v Nemilji proti 6% in 1&%, O ostanku tisoč milijonov, É» ga no prevzameta s pritrditvijo Nemčije Ukrajina ta Finska, se bo sklenila posebna pogodba. Ko se do-Niti vzhodna meja Estonske in Livori ske, Nemčija, takoj izprazni ozemlje vzhodno določene meje. O zonale, ki ca je zasedla Nemčija vzhodno Berezin©, bo Nemčija, zapuščala v primeri z izplačilom določenih «vOt še prej, ko se bo sklenil splošni mir, Nemčija bo nadzorovala zaplenjene ruske vojne ladje, dokler se ne sklene splošni mir. Da se zavaruje po ruski vladi v Nemčiji najeto posojilo, se zajamčijo gotovi dohodki ruske države. Jamstvo se zagotovi 8© s posebno pogodbo. ***** **<^.te*A* venskem ozemlju Narodni blagdan. Ta dva dneva se bodo pobirali po priloženih nabiralnih polah prostovoljni darovi za našo bedno (loco. Prosimo Vas, da PO Mojfh %°čeh podpirate to podjetje. Vsak najmanjši dar, tud) vinarski, je dobrodošel in želja odboja ja, da se pri pobiranju prispevkov ne prezre ni kdo, in da se vsak odzove našemu vabilu. Nabrane prispevke s podpisanimi polami se pošljejo na naslov: Gospa Marija Wessnerjeva, Ljubljana, Kolodvorska I ulica št. 20. — Za, odbor: Franja dr. Tavčarjeva, Cilka Krekova, Stebi Alojzija. Dijaška veselica pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Katoliško-narodni dijaki iz Slovenskih goric so priredili dne 8. t. m. pri Sv, Tomažu veselico z uprav zanimivim vsporedom. Uprizorili so veselofigro „Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček“ ter šaljiv» prizora „Trije učenjaki“ in „Kmet in fotograf.“ Ker ni bilo dijaškega pevskega zbora — sodeloval je najbrž pri Šentlenartski veselici mariborskega Dramatičnega društva — je zapel me‘d odmori domači pevski zbor več lepih narodno motiviranih in umetnih pesane. Vsled velikega zanimanja za to prireditev je bila udeležba nepričakovano velika — ljudje so prihiteli celo iz štirih sosednih župnij — uspeh pa tudi sijajen. Cisti dobiček — čez 400 K — je namenjen za dijaško kuhinjo ter za jugoslovansko stradajočo ds -m. Za prihodnje leto imajo dijaki na programu več enakih prireditev. Saj j« pa tudi skrbni čas, da S« aačnejo po štirih istih zaspanosti zopel {phati meti Fudstvom. Tojai «ih «h % pellte ta*®5»«** ▼ I tefe ph® % 9 JPojai «Itati» »Ml* _ _ EujiöD m mmm h» G» m mta0Sm m «te* G tel «tfariitf» IteSe» ntllhfl «M»*-. t 'W** "JrS) *■ ■■■'■SU*"*' •■•■V“ - -9 ai dognano. — Danes pred sklepom uredništva s« nam še poroča iz Brežic: Danes, ▼ četrtek, dne 12. t m. ob S. «ri pod je tukajšnji tovorni vojaški avtomobil, ki se je uporabljal za prevažanje peska. zavozil, vozeč čez železniški tir, (zaviralnice so bile odprte) v železniški «troj, ki je takoj razbil avto, in usmrtil 2 vojaka, namreč šoferja in na-1 rednika, ter prvošolca ljubljanske gimnazije Gala, sina tukajšnjega davčnega upravitelja. Tojaka je lokomotiva raztrgala, dočim je dijak« Gala glavo odtrgalo Pratika za mesec september. September je Ml po starem rimskem koledarju sedmi meseo v letu in »ato mu to ime. Imenuje se tudi jesenski mesec ali Sadnik. September ima 30 dni in bo po Knanerjevi lOOletni pratiki lep in topel mesec z mrzlimi jutri in večeri. — Solne© stopi d n* 23, v znamenj» tehtnic«, ter se pričenja jesen, Dan se skrči za 1 uro in 88 minut. Dan je dolg 13 ur 25 minut do 11 ur 47 min. — Pomenljivi dnevi so: Sv. Ilj 1.. Mali Šmaren 8» Sv. Matej 21.. Sv. Mavricij 22-. in Sv. Mihael 29, — Ljudska prerokba pravi: Ce je na dan sv. lija megleno in oblačno, bo grda jesen. Ker je pa Mio letos dne L krasno vreme, lahko pričakujem» tedaj jaso» In toplo jesen. Kakoršno vreme na Marijin dan rojstvu, taktno È# bo ostalo Štiri tetin«. In i» bo Matej lepo vedren, nam' proroku j» prijeto» jesen. Meti te» nato pa napoveduj« tepi d«« sv. Mihael» fcutio «**-fo t» »lin jotiMteg potite ««t m «k mernrrn. » teriigb, B M e«* *$»lej Mfe m «pteti* m «elilf ** te M uri pritete » mšteh JtenStvih «legevik to-egih» Wm dobtoe* vojn«®» *H»w» |» »«Hnenje» *» m rite» -In sirot te rovnlh tevalidov moGtea te^a aolka Lindst» tedni* vM«*s» *R«a** ptafclu 30 K, po povzetju 80 K, dite» pteüln aß K, p« povzetju 4§ M* Narbfite i* označbo komade«», imen« te aesljiveg* tiomovinskeg» »f s« n«J Injig* testete, streiten* «MteÄv# voj»», g« albam» dragonskega feU« ti > m Maribera. --Približni rok, ko be tefel vojni «Rnn» te *«tt*«J»e, te bedo čtovrten» mtetetite* dete Pm^Èm m * te tenom m Bobrodelni e««»» tei» itelflGte te V interesa popolnost te epnainste kafg« «i «te-telo 9 sodelovanja mŠ priŠptebiB M Sftetei; «» «• protejo, G« tepcem tel m$0 riba» «tete te w Slike te m naslov «krajnega ghjvarstv* m Konjicah! ^praSamo »trajno glavarstvo, ali mn te amano, ti» se « v času, ko v«lik«, večina prebivalstva v okraju tako-oekoČ strada, vrše pri usnjarja Lavriču dan na tian te!« rasskoin« polene ? D» j* »» teh pojdinah dobiti vsega, kako» n. pa. raznega m«a», najfinejši*, tori in peofva, da s» raja teto cele noči to leziva na tak ; način ubogo ljudstvo, M st- Št entrai na dan m mo-m Ito siteg» najesti? Naj nam pove okrajni glavar , if j» m vse tako strog la natančen, odkod pride * j Lavričevo hišo toliko najfinejše moke, toliko sladko- > -alte tollte mešat Ate m kjs drugod izv» «a take po-jedino, so strog« kasni neizogibno, a v Konjicah so dovolj«n« ! Verjamemo, da I.tevriö, M je obogatel šele v vojnem Sasu, na v», kate trpijo drugi Saj je on Itene» međi, tojeg« simpatije si vsak hoče pridobiti te salo, tia to ime! dostop do potato uda* Posebno o-pasujonio to pri uradništvu, Ate prm mnogo bolj izobraženi, ten» usnjar Lavrič sam, se m« venda« j vse klanja. Mi uradništvu tega no štejemo v zlo, saj ima dandanes želodec prvo besedo» ü g, Lavrič sam M pa lahko pomislil, kako šteje njemu prejšnje Čase godilo in da j« danes še velite takto to večjih siromakov, !3aj je tudi on sto iz priprost© kmetske hišo to pridne slovensku matere, saj te danes ne zn» on pravilno nemški, čeprav hoče biti kot milijona* voditelj konjiških posilinemcev. tG** & Kmstro-Ogrska pranja mir. Dolgotrajna pogajanja na Dunaju so obrodite srd: Avstro-ogrska vlada vabi vojskujoče se države, na zaupen, neobvezen porazgovor o temeljnih načetih mirovnega sklepa v kakem kraja nevtralnega iaozemstva. Dne 11. septembra j« poslal« vladam vojskujočih se držav «oto, v kateri navaja prvotno varake, ki m jo privedli do tega sklepa. Avstro* ogrska vlada j« sklenila, navesti vsa voskajoče se » drteva, prijatelja in neprijatelja na pet, ki jo smatra pravo za dosego mira ter predlagati, da s proste izmenjavo mnenj pretehtajo, rii s© podani oni predpogoji, na podlagi katerih hi m» «korajžen pričetek mirovnih pogajanj «del dogleden. Mirovna nota naše vladi omenja med dragim: Mirovna penndba, ki so jo čstverozveme lasti 12, decembra leta 1919, naslovile na evoje nasprotnike, pomesja vkljub odklonitvi, na katero je calatela, važen odsek v zgodovini te vojne. T vsjaeaaa teto stalo v «rsdišču evropske, da, svetovne razprave. ¥ obeh taborih se v širokih prebrvatekife slojih brezdvomno oprite naraščanje volje m mir in sporazum. ¥ odgovoru zaveznikov predsednika Wilaona <• se ie stavile zahteve, ki m bile namerjen® zrn razkosanje Avstro Ogrske, na zmanjšanje in dale-keeeMo notranjo pr@obii©snje nmnSAe države ter na omičinj® «vrepkega posestnega Èteri* Turčije, a pozneje to se te lahteve, katerih uresničenje M imito za predpogoj poraSaječo zms^e, v marsikaterih «rasnih izjavah ententnih »blažile rii pa deloma opustile. Trito je v neki, nekaka pred enim letom v angleški spodnji zbornici podani iijavi minister Balfcm? izrecno priznal, da mora Avstro-Ofrska sama rešiti svoja notranja vprašanja, in da nihče ne mor« od «znaj »»lagati ustave Nemčiji. Miniate» Mwfd Gorge je »javil oh začetku letoš- ipm% »lihe sdtopto* slik« jmANt,. pogre»»*^ razliko napram prvomu poltreljemu vojnemu *«^^> ©d "-tega trenutka dalj® tetoovno vprašanje dto, llte»ariffiie |0»6SS^ *®TiniŠP ris it ««mnsSro s «vatavns T9«nn*s £2 đ^jdđk£:m^€iu. Tedenske noTlce« Cesar Havel o Dalmaciji in o miru, Shpan iz Krogira pri Splitu, Nikolaj Madiraizza, je Ml v soboto sprejet od cesarja in cesarice v avddjenci, ki je trajala delj časa. Z naj živahnejši m zanimanjem in z uajvečjo dobrohotnostjo je govoril cesar o razmerah «s Dahnaciji in se podrobno poučil o položaju industrije, o stanju gozdov, Železnic, cest in šol. Obžaloval je, da mu je sedaj popolnoma nemogoče priti v lepo tSahnaniju. S posebnim povdarkom je cesar izjavil , da je njegova najiskrenejša želja, da bi se.kmàlu Že sklenil mir. Po avdijenoi pri cesarju je bil župan v navzočnosti cesarja in cesarskih otroki sprejet od cesarice. Tudi cesarica se je zelo zanimala za razmere v Dalmaciji. Narodni blagdan* UdbDr SHS tona m siroBaJB » tijubljani prinadi On© BL to 23» t. m po vsem slo Pritožb» iz Stsvinjske čtofine. Po »aBE obČtoaJB »d komisije za prosto oddajo žita, ki so sestavljene iz samih bogatih mož, pritegnile tudi male posestnike, ki imajo eden ali dv» orala njiv to se % vieliko težavo in v pomanjkanju prerinejo skozi leto, Ali pa res smejo zadnje zrno izpuliti tem revežem? Ali se ubogi Človek res ne moro več nikamor pritožiti? Ni lepo za take može, ki se veselijo, ko vidijo gladovati svojega soseda, da mn še žlico močnika ne privoščijo. Kam se naj tak revež pritoži? —- Odgovor u-redništva: Ce se Vam godi krivica, pritožite se na okrajno glavarstvo, Ako pa to nič ne pomaga, obrnite se na pisarno Slov. Kmečke Zveze v Mariboru, Koroška cesta 5. ‘/efekt nesreč« se je zgodila dna 12. septembra popoldne blizu brežiške železniške postaje. Stroj zagrebškega tovornega »laka je zgrabil težek avto* mobil in ga vlekel kakih 100 metrov daleč ter ga popolnoma razbil. Na avtomobilu se nahajajoči na rednik in dva otroka iz Brežic so bili pri priči mrtvi. Trupla so bila popolnoma razmesarjena, ta njega leta, da ne «pada med zavezniške eüje, da bi ee Avstrija r&ztolii», da bi s« terika držav» oropala evropskih pokrajin in Nemčija preosnovala v svoji notranjosti. Velike izrazitejše, kot na polja konkretnih vojnih ciljev, p» j« zbliSanje nazorov glede onih smernic, *na katerih naj bi se sklenil mir In zgradil bodoči evropski in svetovni red. 3redsednik Wilson je v tri smeri v svojih govorih 12. februarja in 4. julija t. 1. izrekel načela, ki pri zaveznikih niše naletela na ugevor in katerih dalekosežna uporaba hi tudi na strani ietverozvez-uih držav najbrž ne nahajala prigovorov. g Za nezavsetega opazovalca ne more biti dvo- ma, da se je v vojujožih se državah brez silno okrepila želja po sporazuma. Ul Govori in odgovori o mirovnem vprašanju si niso odgovarjali; govorniki so govorili drug mimo drugega. Na drugi strani pa so javnost in tla, na katerih se se vršile te rasprave, jemala možnost plodonosnoga napredovanja. •fSI Vsaka izjava vodilnih državnikov, kakor hitro je bila podana in prede» morejo odgovoriti nanjo pristojni činitelji nasprotne strani, postaja predmet strastne ali pretiravajoče razprave neodgovornih elementov. Toda tudi odgovornim državnikom samim daje skrb, da bi koristi vojevanja ogrozili x neugodnim vplivanjem ®a razpoloženje v domovini I in iidmii predčasno svoj® lastne zadnje namene, ko, da so morali posamezne dele teles pobrati in i povod, da govore z večjim poudarkom in neomaj-gpraviti v zaboj, Kdo je odgovoren za nesrečo, g® J no ozirajo na skrajnih stališčih. Žalostnim srcem naznanjamo vsem znancem in prijateljem, daje božja previdnost poklicala k sebi gospoda veleposestnika in župana Foliökega v četrtek dne 12. septembra 1918 ob V* 10. mri v noči po dolgi, mučni bolezni, sprevide-nega s sv. zakramenti za umirajoče v 48. letu starosti. Telesni ostanki predragega pokojnika so se blagoslovili pri hiši žalosti v nedeljo dne 15. septembra ob 5. uri papoldne, in prepeljali na župnijsko pokopališče v Jarenini. Slovesna sv. maša zadušnica bo v pon-deljek ob 7. uri v dekanijski eerkvi v Jarenini. 209 Poličko, dne 15. septembra 1918. Lizika, Frančiška, Milika Ledineg, sestre. Janez Bauman, svak. Mimika, Janko, Lizika, Josip, Eduard Bauman, nečaki in nečakinje. boja, bi bilo bi omego orazgovoi samo med Ako naj bi se torej poizkusilo ali so podani temelji za sporazum, ki bi mogel odvrniti kata sTofo samomorilnega nadaljevanja pač treba izbrati drug način, ki čal neposreden astmin p med zastopniki vlad in njimi. Predmet takega porazgovora in medsebojnegr-rasjasnila bi morali tvoriti ravno tako nasprotujoč' si nazori posameznih vojujočih se držav, kakor tudi splošna načela, ki naj bi miru in bcdočemo odnošaju držav med seboj rabili za podlago, in o katerih se predvsem more poizkusiti sporazum z upanjem da doseže uspeh. Kakor hitro *bi se do segel sporazum o temeljnih načelih, bi se moralo tekom porazgovorov poizkušati, uporabljati jih za pasamezna mirovna vprašanja in tako doseči njih rešitev. Upali bi, da ne bo na nobeni strani vo jujočih se držav pomisleka proti taki izmenjavi mnenj- Vojna dejanja bi se ne preki n i 1 a. Porazgorori hi segali tudi samo tako daleč, do koder bi jih «deležniki smatrali za uspeh obe tsjoča, Za zastopane države bi iz stvari ne mogi« izvirati nikakršna škoda. Ne da bi škodovala, bi taka izmenjava mnenj mogla le koristiti mirovm stvari. Kar se prvikrat ne posreči, se mora pono viti, in je morda vsaj že pripomoglo k razjasnitvi nazorov. Cele gore starih nesporaznmljenj bi se dalo odpraviti, mnogo novih spoznanj bi moglo podreti potekle bi reke zadrževane človekoljubnosti, v ka terih toploti bi obstojalo vse bistveno, dočim bi iz ginila marsikatera nasprotja, katerim se danes še pripisuje prekomeren pomen. Po našem prepričanja so vse vojujoče se države dolžne človeštvu, da skupno preiskavajo ali ni sedaj, po toliko letih žrtev polnega, vendar pa neodločnega boja, mogoče, končati strahovito borbo. C in kr. vlada bi torej predlagal» vsem vojujočim se državam, da bi k zaupnemu in neobveznemu porazgovoru o temeljnih načelihmirovnega sklepav kalem k r a ju nevtralnega inozemstva in v bliž njem času, o čemer bi se bilo še treba dogovoriti odposlale odposlance, ki bi imeli nalog, da si po vedo med seboj nazore svojih vlad o onih načelih, da sprejmejo podobna poročila ter si izprosijo in podajo odkrila in prostooušna pojasnila o vseh o nih točkah, ki jih je treba opredeliti.« * * * Danes, dne 16. septembra, ko to pišemo, še sicer nimamo poročil iz dragih držav, kako so tam sprejeli našo mirovno ofenzivo, a iz splošnega raz položenja, ki vlada sedaj v sovražnih deželah, lahko sklepamo, da naša mirovna ofenziva ne bo imela posebnega uspeha. V sovražnem taboru so že pred ted ni prerokovali, da bo Nemčija poslala Avstrijo z mirovno ponudbo med javnost. Sedaj, ko se nem ške armade na zapadu umikajo in ima ententa upanje, da popolnoma prežene Nemce iz Francije in Belgije, bodo sovražniki skorogotovo zavzeli na pram mirovni noti odklonilno stališče. Dopisi, Maribor. Vsled zasege sadja, zelja'in repe ne sme o pridelovalci tega blaga v velikem prodati kakemu trgovcu ali razprodajaleu. Dovoljeno jim je le prodajati jabolka, hruške, slive, kostanje, zelje in repo na drobno na mariborskem trgu. Kdor pa hoče v velikem prodati svoje blago v Mariboru, ga pa mora prodati voditelju mariborskega mestnega urada za prevzemanje sadja in zelenjave Adolfu Himmler v Cvetlični ulici št. 18. — Nam se zdi zelo čudno, kako morejo gospodje pri namestništvu v Gradcu in pri okrajnem glavarstvu v Mariboru prodati vse sadjar-ìq_ mariborskega okraja — mariborskemu mestu, it* Leitersberg-Erčevine. Gospod urednik! Dopis od nas, Ei ste ga natisnili oni petek, morate nekaj popraviti. Kar pišete v začetku in v sredi, je vse celo prav. Tisto v zadnjem stavku, da hodi gospod Wernitznìgg (zakaj pišete Vi „Berničnik“?) visoko zravnan okoli, pa ni res. Me ga gledamo in se čudimo, da je letos nenavadno potrt in včasih, če si misli, da ga nihče ne vidi, mu glava zleze čisto na prsi. Tudi potoži rad, da tu pri nas zanj ni več vse tako, kakor je bilo včasih. Vprašale smo .ga, kako in kaj, pa ni nič določenega povedal. Hm, hm, je rekel, nove časti, nove skrbi. Nadzorniš-tvo ni lahka stvar. .Človek ne more biti povsod sam in pri tem mu drugi Za hrbtom škodo delajo. Me nismo prav razumele teh besed, morda jih razumete Vi, gospod urednik? Kaj se Vam zdi, ali nadzorniška čast človeka, res tako stara? — Radovednice. Sv. Lenart v Slov. gor. 0 veselici mariborskega. Dramatičnega društva se nam poroča: Kljub slabemu vremenu se je zbrala zadnjo nedeljo tolika množica občinstva iz vseh krajev Slovenskih goric, da bi morali biti prostori dvakrat toliki, če bi naj našli vsi prostora v njih. In kolika navdušenost je na- vdajala to mnogobrojno množico! Prihajali so peš, drugi so se pripeljali v kočijah, zopet drugi na loj-terskih vozovih, Pozdravljali so se. znanci, ki se ves čas vojne niso videli. Ker so bili notranji prostori le vendar preozki, je nastopil mariborski pevski zbor na prostem,. S prvo svojo pesmijo „Slovan na dan !“ je ustvaril pravo slavnostno razpoloženje. Gbdba je u-darjala krepke koračnice in zbor j.e pel med drugim naše krasne narodne pesmi. A v sredini sporeda še vlije neizogiben dež in ljudje so hrumeli od vseh 4 strani v notranje prostore, id so bili v trenutku tako natlačeni, cla se človek niti ganiti ni mogel. A naše občinstvo je bilo tako prevzeto obče navdušenosti in občega veselja, da kljub velikanski gnječi in vročini nisi opazil nikjer slabe volje. In to veselh razpoloženje je trajalo do jutra. Ta narodna prireditev je trnom vojne za Slovenske gorice najpomembnejši dogodek. Naše ljudstvo je dobilo priliko, se zbrati ih pokazati svetu, ua še živimo, da še nas je kot listja in trave, ki nam pri vsem pritisku narodnih naših nasprotnikov gori globoko v srcih narodno navdušenje, globoko prepričanje, da je prihodnjost naša. In ravno na tej - slavnosti se je prvič pokazala po dolgih letih najmočnejša naša pomočnica v, narodnem boju, pokazala se je na očividen način naša trdna, narodna sloga, koje začetniki so ravno mariborski Slovenci. Kakor samo ob sebi umevno so se zbrali na tej veselici res vsi Slovenci brez ozira na poprejšnja strankarska nasprotja in tista resnična odkritosrč-nosi, ki je sijala vsem iz oči, nam je porok, da je ta narodna sloga zidana na neomajna tla, V resnici pa smo hvaležni mariborskemu Dramatičnemu društvu , da se ni ustrašilo res velikanskih težkoč, ko jih je vendar ovirala dolga in težavna po,t in letos vedno nezanesljivo vreme. Ä v tem društvu se poraja neka neverjetno dosledna žilavost in trdnost, ki premaga z lahkočo vse ovire in vrši hrabro svoje prepotrebno vzgojevalno delo. Kamorkoli prideš te dni, povsod se govori z velikim zadovoljstvom o tej veselici, o krasnem petju, o občnem veselju, ki Je vladalo ves čas. Posebno pohvalno moramo omeniti Koprčane, ki so prišli v največjem Številu ter poslali pevskemu zboru veliko število kolačev kruha in vedro jabolčnim. Sv. Trojica v Slov. gor. Rudolf -Šiško, po poklicu slikar, doma iz občine Osek, je bil za svoje junaško zadržanje vnovič odlikovan s srebrno hrab-rostno kolajno drugega razreda. Imenovani se že nahaja Štiri leta na fronti ter še ima pet bratov, ki so bili poklicani v, vojake. Sv. Jurij ob Ščavnici. Padel je junaške smrti za domovino dne 13. avgusta in bil pokopan dne 14. avgusta t. 1. v Bordo 'Alojzij Špindler, narednik pri nekem gorskem polku, doma v Berkovcih. Mlad mož, «i zapušča ženo in dvoje otrok, je bil zvest sin Slovenije, dober mož in skrben oče ter prijazen in lju -te zn ji v družabnik. Bodi zavednemu možu, ki je da -leč od domovine legel v prezgodnji grob, ohranjen ljub spomin, hudo prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje 1 Rače. Umrl je dne 13. t. m. tovarnar Vincenc Badile r, star 75 let. Pogreb se je vršil v pondeljek, dne 16. t. m. — Krompir, ki je še v zemlji, grozno gni e. V ilovnati zemlji, posebno pa v krajih, koder voda ne odteka, je nad 50% krompirja že v zemlji segnilo. Bojimo se, da bo spomladi -zmanjkalo še oelo semenskega krompirja, Črešnjevec pri Slov. Bistrici. Slovensko bralno društvo v Črešnjevcu priredi v nedeljo, dne 22. t. m. ob 4. uri popoldne (takoj po večernicah) v pro štorih ljudske Šole igro oziroma koncert in sicer za naše oslepele vojake ia v prid Slov. bralnega društva. Spored je obširen in zanimiv. Po koncerta kratka zabava v gostilni gospe Poljšak. Vabimo k obilni udeležbi. Na noge ! Vsi na Črešnjevec! Koncert se vrši ob vsakem vremen«. Pričakujemo, da nas poselijo posebno naši sosedje Bistričani in drugi ! listnica sar^iMItm Sele pri Sloven j gradcu: Vašega dopisa n* moremo priobčiti, ker je v prvem delu zamujeno. Saj poznale že stai* pregovor: Po toči zvoniti je prepozno. Poročajte nam raje o sedanjih razmerah, ZAHViLA. Božja Previdnost nam je iztrgala preblagega soproga, predragega «četa in starega očeta gospoda ivanaZapeinika» katerega zemaljske ostanke smo izročili dna 27. avgusta 1918 aaatei Imel je veli- časten pogreb, za kar se moramo zahvaliti v prvi vrsti pr&ž. dahoviiini, ki je od bliza in daleč prihitela k zadnjem» spremsta ljubljenega umrlega, «»obito prež. gg. arhi dijakom. Hrastelju® za vodstvo im v dui© »egaječ govor, prof. dr. Medvedi, žmpaikn Fi&sijn za prekrasne poslovilne besede. Ti*eč®r& hvala bodi pev-wm, ki »o blagega rajnega pensatili s zadnjimi nagrobnimi pesmicami, županstvi Ribale® in Janševega Vrha, šolskemu vodstva m učiteljstvi, orožništru, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem is zaaneem ia »ploh vsem, ki so »premili pokojnega *a njegovi zadnji peti. Bog povrni vsem darovalcem prekrasnih vencev. Plačaj Bog mnoge krat tistim, ki so nam poslali izraze svojega sožalja in ki so nani za časa bolezni lajšali prebridke ure. Dragega pokojnega pa priporočamo v blag spomin, njegovo zlato dušo v molitev! Ribnica na Pohorju, dne 2. sept. 1918. Žalujoča obitelj Zapečaik-ova. Fim damski klobuk, z višnjevo podle go, se je izgubil na slavnosti v Št. Lenarti v Siov. gor. dne 8. septembra. Kdor ga je našel, saj ga odda v restavraciji Narodnega doma v Maribora. Dobi lepo sagrado. 208 Strij za rezanje rep se proda Maribor, Burggasse 2, pri hišnik*.______________ Malega otroka sprejme na hrano Julijana Škerget v Mariboru, Mlia-bVb ulic» St, P. 120* Službo šaferja išče isvežljan v vinoreji, sadjarstva, poljedelstvu in vrtnarstva, oženjen in vojaščine prost. Vpraša re na upravo „Šafre pod št, 1198.“ Vifiiiar osebami, z vsem dobro oskrbljen, s poljem i. t. d. sprejme o Martinovem Janez Bregar, klobučar, Maribor, Herrengasse št. 16. 184 (viničar) ne čez 50. let star, oženjen z delavno rodbino, priden, pošten in zmožen samostojno roditi večje posestvo, se takoj sprejme z zelo dobro plačo in dosti zemlje za živež. Ponudbe na veletrgovino R. štenneoki, Celje. 194 Ha Najine (Milo Ijegoiega a. || ia kralj, apasteisì# Mfemtra 45. ces. kralj, državna loterija m civilne dobrcddlie namene» Ta Istori® tl denarju vsebuje £2.747 dobitkov w gotovini v skupnem znesku 700*000 .kron* Glavni dobitek znašaš 250.000 kroti. Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne 3, dkfsfera 1918« Cena srečke 5 kron» Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dnnaju, DL, Vordere Zollamts-strasse 5, pri kr. ogrskem loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti IX,, glavno carinsko poslopje, v loterijskih kolektnrah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojav-nih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke se dopošiljajo poštnine prosto. C. lir. géneFiiln© rmistelistiro sa driavM telarli© (edd@ielt ga de&rodtlit© loterij«). iss Izdajatelj in založnik: Konsoroij „Straža." Odgovorni urednik: Vekoslav Stupao. ri*! i&l&Ette sfe .Girili s