SVOBODNA SLOVENIJA Amu kLülUj XXV. (19) No. (štev.) 34 Dr. Miha Krek Krščansko socialni red — osnova srečne družbe (Govor na Slovenskem dnevu v Torontu 7- avgusta) Železhi jubilej papeške okrožnice Rerum Novarum praznujemo najprej v zahvalo Bogu, da nam je po svoji Cerkvi dal to socialno ustavo čl'oveš-tva. V teh 75 letih je bila in je ostata vsaj množicam krščanskih ljudi vodilo za ravnanje v družbenih, zlasti gospodarskih odnosih, bistveno vpliva ria narodno in državno življenje vsaj svobodnih in civiliziranih narodov ter zlasti pospešuje duhovni in materialni napredek delovnih množic. Komaj četrt stoletja kasneje je nastala Zveza Sovjetskih socialističnih republik kot utelešenje bistveno nasprotnega nauka o družbi. Pol stoletja je sedaj človeštvo priča kakšno je življenje po Kristhsovem-■papeževem socialnem nauku in kakšno je po Marx-Leninovem sistemu. Smo v dobi silovitega napredka, posebej napredka v tehničnih vedah. Blagodejne posledice novih dogajanj, boljše organizacije, moderna proizvajanja in dryge se poznajo tako v svobodni, odprti družbi, kot v zaprtem, komunističnem sistemu. Blagostanje se je dvignilo v neki meri tu in tam. Vendar je očitna razlika. Razlika je temeljna, osnovna, sega v vse panoge življenja, v vse umovanje in čustvovanje, v vse razpoloženje človeka-Zato tudi vpadljivo očitna razlika med življenjem narodov tu in tam. Tu v svobodnem, hotenem, načrtnem prizadevanju- človek v miru in vztrajnosti dosega višine tvarnega blagostanja, ki presegajo vsa pričakovanja. Tam je oseba delec kolektivnega, od „zgoraj“ določenega in poedincu odrejenega načrta kakor ga ukaže interes diktature. Tam vsaka stopnja napredka ni le zalita z znojem, kot (povsod, ampak z nepotrebno prelito krvjo in nepopisno bolečino duha in telesa, ki jo povzroča nasilno utesnjevanje in poniževanje osebnosti zaradi kolektivne sebičnosti vladajočih 'klik. Tu svoboden človek posega v vedno nove višine in širine spoznanja in znanja, da bi bil boljši koristnik dobrin, tam vnebovpijoča zločinstva najprej povsod, kamor komunizem seže, nasilno pobero dotlej v stoletjih nabrane i.i pridobljene zaklade, jih nasilno jem-Ijejp namenu in lastniku in jih podrede ciljem „nove oblasti“, ki zasužnji vse družbene moči in vrelce napredka. Odkod tolika spačenost pojmovanja, odkod tolika vztrajnost v zlu, da moderni, suženjski sistem komunistične totalitarne države ostaja pol stoletja, ki je obenem pol stoletja najhitrejšega vzpona kulture in civilizacije? Odgovor je v osnovni razliki obeh sistemov. V 'krščanskem redu je človek krona in gospodar stvarstva, bitje po božji podobi, prvi in osrednji interes božje-naravnem redu življenja. Po m-..-terialistično-marksističnem pojmovanj', je človek del materije, ki jo premikajo in razvijajo spet le materialne sile kot viharji premikajo vodovje morij. V krščanskem redu je Bog—.Stvarnik vir vsega človeštva. On človeka ustvarja za svoje poveličanje in naš.’ srečo. V materialističnem redu ni B )• ga. Vse je iz materije in materija je nastala in se razvija po sebi. V krščanskem redu je Bog naš Oče, mi pa njegovi enakopravni otroci v družini, ki ji je ljubezen osnovna postava, ljubezen do Boga in do bližnjega osnovni ukaz in sonce vsega blagostanja na tej zemlji. V materialističnem redu je človek človeku volk, vsa družba pa sužnja tistemu, ki je pobii tekmece in se pregrizel do vrha oblasti. V materialističnem rodu ni Boga in družbena ljubezen nima smisla, saj je človek Ig materija. Oblast v in nad družbo je cilj življenja in zadnji mogoč uspeh. Smo sinovi in hčere naroda, ki mora živeti v svžnosti komunistične diktature, a sami v polni meri, uživamo dobrote svobodnega življenja v krščanskem redu. V tem dvojnem je tudi naša posebna naloga. Kolikor bomo to nalogo izpolnili, toliko bomo pomembni in koristni svojemu narodu in ra:- IZLOVE NI A LIBRE BUENOS AIKE3 25. avgusta 1966 Novi ameriški oddelki v Vietsiamsa I I V Vietnamu so Amerikanci tudi pretekli teden dovažali nove vojaške oddelke za boje proti komunističnim gverilcem. število ameriškega vojaštva v Vietnamu je te dni doseglo številko 297.000 in menijo, da se bo do konca letošnjega leta dvignilo na 400.000. Poleg Amerikancev je tudi Južna Koreja poslala nadaljne vojaške oddelke na vietnamsko bojišče. V minulem tednu je južnovietnam-ska vojska prvič v tej gverilski vojni naletela na komunistične gverilce, ki so bili oblečeni v ameriške vojaške uniforme. Na ta način so komunisti v teh spopadih prizadejali zaradi presenečenja južnovietnamskim oddelkom hude izgube. Amerikanci so nadaljevali z letal- I Z TEDNA V TED objekte v Severnem in Južnem Vietna-1 mu. Komunistična vlada je s protestom ! v Turčiji je narodno žalovanje za- ' zgodovina od 13. stoletja naprej. L. objavila da so ameriška letala bom- radi potresne katastrofe, ki je v petek, 1963 je bil tak potres v Skopju v Jugo* bardirala tudi več jezov in drugih vod- 19- avgusta, prizadela Anatoli jo, t. i. slaviji. Istočasno kot v Anatoliji so bili nih naprav v Severnem Vietnamu da Podr°čje v vzhodnem delu države ob potresni sunki tudi v Taškentu v Mo.i-so tako težko oškodovala rižna polja. me« v Sovjetsko zvezo in Iranom. V goliji, pa tudi ob črnogorski jadranski S temi bombardiranji, trdijo Vietnam- gorskih okrajih Erzerum, Mus, Bingol obali, zlasti na področju med Budvo iri . . : -fn P,if ii« «n nntrpcini ennVi Vi ca si TT1/»i«iÉ»m. ' ski komunisti, nameravajo Amerikami zmanjšati življenjsko proizvodnjo v Severnem Vietnamu in povzročiti prehrambeno krizo. Medtem je sovjetska vlada znova objavila, da bo še bolj podpirala Severni Vietnam v njegovi borbi proti Amerikancem in da „razmere v Vietnamu predstavljajo najresnejšo in di-j rektno nevarnost za svetovni mir“. Zaradi tega bo ZSSR, tako pravi izjava sovjetske vlade, podpirala Severni Vietnam „v skladu s svojimi mednarodnimi in Bitlis so potresni sunki, ki so si Ulcinjem. sledili v času 50 sekund, povsem poru- j čilski predsednik dr. Frei je po konferenci v Bogoti obiskal še Ecuador in Peru. V obeh državah je imel razgo- šili SO 000 hiš ter zahtevali nad 3.500 človeških žrtev. Toliko ali še več je pa bilo ranjenih. Potresni sunki so se .ponavljali tudi v naslednjih dneh, vendar ti niso zahtevali novih človeških žrtev. V potresno področje je takoj odšel predsednik turške vlade Sulejman Demirei, vlada pa je začela pošiljati rešilne ekspedicije. V prizadete kraje prihaja pomoč od vseh strani. Ameriška vlada pošilja iz svojih evropskih opo- skimi napadi na komunistične vojaške obveznostmi“. Maocetting določil naslednika V vrhovih kitajske .komunistično partije je prišlo prejšnji teden do važnih' premestitev. Maocštungov naslednik je iznenada postal dosedanji kitajsai obrambni minister maršal Lin Piao, medtem ko je bil dosedanji predsednik države Liu Šao či potisnjen na najmanj četrto mesto v kitajski komunistični hierarhiji. Tretje mesto je obdržal sedanji predsedni kitajske komunistične vlade čuenlaj. vere v zvezi s sklepi mala vrhunske konference v kolumbijski prestolnici za gospodarsko integracijo Latinske Amerike. Francoska vlada je obvestila ameriško, da pod nobenim pogojem ne bo dopustila, da bi se v mirni dobi vrnile omerLke oborožene sile v Francijo. Zahodiionemaki kancler Erhard bo Novi Maocetungov izvoljenec maršal Lin Piao je star 59 let ter je kot tak prvič nastopil pred dnevi na jasnem zborovanju v Pekingu. Zbranim množicam je govoril „v imenu Maoce-tunga in Centralnega komiteja kitajske KP“. Kitajska tiskovna agencija je zapisala, da je maršal Lin Piao „Maocetungov najdražji tovariš“. Na tem zborovanju se je Maocetung prvič po dol- rjšč v Turčijo svoje zdravnike s pomožnim osebjem, obleke, obutev, hrano ' na zahtevo vplivnih osebnosti v kršćanin zdravila. Prav tako Mednarodni rde- sko-demokratski stranki preosnoval či križ. Prizadetemu prebivalstvu je svojo vlado. Proti njemu se namreč še gih letih pojavil v vojaški uniformi, ni ! poslal svojo pomoč tudi papež Pavel VI. ni poleglo nezadovoljstvo zaradi zad- Tokratni potres v Turčiji spada med njega nazadovanja stranke ipri volitvah velike potresa, kar jih pomni potresna na Vestfalskem. pa spregovoril besedice. Medtem se na Kitajskem nadaljuje „kulturna čistka“, kakor imenujejo preganjanje literatov, učiteljev, profesoj-jev in na sploh nezanesljivih elementov kitajski komunisti. Na gledaliških odrih v Pekingu in drugih velikih mestih namesto odrskih del recitirajo Maoeetun-gove komunistične spise in pesmi. Komunistični študenti na kitajskih univerzah uprizarjajo demonstracij« proti „nezanes^ivim- profesorjem, proti trgovcem in ostalemu prebivalstvu ter so, s pristankom oblasti, spremenili ime ulice, v kateri stoji v Pekingu sovjetsko poslaništvo, v „Ulico boja proti revizionizmu“. Na Formozi pa je gral. Čangkajšek izjavil, .da je pripravljen izvesti invazijo, Kitajske, če bi mu bila zagotovljena ameriška dejanska podpora. Iz življenja in dogajanja v Argentini Urejevanje razmer na univerzah V smislu določil zakona štev. 16912, je povedal, da bo v primeru neredov na univerzi na zahtevo vseučiliških oblasti nastopala zvezna policija, „kajti v dr- s katerim so vodstvo argentinskih drž. | žavi ni razen namišljene eksteritorial- uiij v e-,, prevzexi rektorji in dekani gjo-sameznm fakultet ter je prepovedan wtuü-ntovskim društvom politično delovanje na vseučiliščih, je vlada imene-vaia rektorje za posamezne univerze. La rektorja buenosaireške je bil imenovan prof. dr. Luis Botet- V nastopnem govoru je v zvezi z napačnim tolmačenjem avtonomije univerz med drugim navajal, da „v državi sami ne obstojajo, še druge suverene ustanove“. Razni elementi na univerzi so vseučiliško področje „skušali spremeniti, v ustano tako, da bi živela ob strani države in njenih zakonov“. Prav tako je študen- Nastopi proti Siikarnn Na dan indonezijske neodvisnosti je ^ Indonezijsko časopisje v uvodnikih pi-pretekli teden imel, kakor kaže enega j še proti Sukarnu. V tem prednjačijo svojih zadnjih javnih govorov, samo še študentovski listi, med njimi glasilo i tom Poudarial> da ie v ustavi zajam- navidezni predsednik države Sukamo | protikomunističnih študentov “Kami“ Ižena ”Pravica poučevanja istočasno i V govoru je prosil množico (ok. 80.009 ki kritizira Sukarna, ker ni javno ob- njo pa je omeniena tudi Pavica do ljudi), da naj ga podpira še naprej, sodil Indonezijske komunistične parti-Ì učsnja“ 0 tem je pa bil° v zadnjenl „kajti brez vas bom propadel“. Zam- j je in mu očita da skrivoma pripravlja žasu mal°’ ali pa nobenssa govora. „Ni nesti tujih veleposlaništev nobenega kosa zemlje, ki ne bi bilo državno področje. Za vzdrževanje reda na njem je po zakonu določena sila.“ Obnovo pouka na petih fakultetah buenosaireške univerze od deseterih —■ na fakultetah za medicino, inženerijo, farmacijo in biokemijo, za agronomijo in veterino, za pravo in za socialne vede, so bili izdani strogi varnostni ukrepi. Policija je okolico vseh lakultet močno zastražila ter je bila pripravljena vo, katere se nihče ne sme dotakniti, j za takojšnje nastopanje, če bi bilo po- kaval je, da bi imel kakršne koli zveze s komunisti, ki so lanskega oktobra izvedli državni udar, vsled katerega so proti njim nastopili indonezijska vojska in protikomunistični študentje, in trdil, da je težkega gospodarskega položaja države kriva velika potrošnja narodnega bogastva za opremo vojska še preostale komuniste na nove izgrede proti obstoječemu državnemu redu. JAPONSKA KP NEODVISNA Japonska komunistična partija je ob- dopustno,“ je dalje naglašal rektor dr. Botet, „da bi dijaki morali pred katedro, s katere se je neprestano oznanjal ekstremizem, izpovedovati, četudi proti vesti, sramotno prepričanje med poukom ali pa med izpitom“. Za svojo nalogo je dejal, da obstoja v tem, da na uni- trebno. Vseučiiiške oblasti so tudi same strogo nadzorovale dijaštvo ob prihajanju na .posamezne fakultete. Prvi dan pouka je v glavnem potekel v miru. Na predavanja je prišlo do 95% slušateljev, ki so s tem izpričali, da jim je do resnega študija in ne do politiziranja ter izgredov. Do motenj miru je prišlo trikrat samo na medicinski fakulteti. Na zahtevo dekana fakultete je nastopila policija. Prav tako na fakulteti za iu-ženerijo, na kateri je tamkajšnje stanovsko študentovsko združenje za :a dan sklicalo veliko protestno zborova- verzi napravi red. Na grožnje z levičar- ; nie- Oblasti ga niso dovolile, notranji Ml i pa priznal, da je vzrok v njegovi javila, da „bo hodila svojo pot, neod- ske študentovska strani je pa odgovoril: minister kot zastopnik ministra za pro- visno od ZSSR in Kitajske“. Pred krat- „Napoveduje sa nasilje. Toda tisti, ki sveto je pa omenjeno društvo zaradi kim je enako storila severnokorejska to delajo, naj se zavedajo, da so činitelji sklicanja* protestnega zborovanja — t zgrešeni vojaški politiki proti Malazi.ii. Sukarno v govoru niti z besedico iti omenil Malazije in svojih vojaških in političnih neuspehov do te države. Med množico je bilo večje število ' tije je bil objavljen v njenem glasilu protikomunističnih študentov, ki so Akahata (Rdeča zastava), ki je v uvod-vzklikali proti Sukarnu in zahtevali niku napadel japonske komuniste, ka- komunistična partija. nereda, ki se ne sme dopustiti, da bi se univerza spremenila v barikade za .. Ta sklep iaPonSKe komunistične par- politiino propaga.ndo.<. njegov odstop. Po nekaterih mestih Indonezije, tari „slepo sledijo politiki nekater:h tujih sil, odpovedujoč se svoji odgovor-nredvsem v Bandungu, so Sukarnovi nosti do ljudskih gibanj v domovini in pristaši priredili demonstracije v prid : sramotno izdajajoč japonska demokrat- . bodo vsi, ki bi skušali povzročati na-ukarna, toda jih je policija razgnala- j ska gibanja“. ' silna dejanja strogo kaznovani. Odkrito Pred obnovo pouka na posameznih fakultetah na buenosaire-ški univerzi v ponedeljek, dne 22- t. m., je rektor dr. Botet v soboto, 20. t. m., v razgovoru s časnikarji dijake znova opozoril, da •«■«■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■i ■ ■•■■■■■■■■■■■■■«•■i jju razmer v domovini, ki nas je prejela- Boj za vero v Boga, za svobodo enakopravnih otrok božjih, boj za krščanski red, ki ves poganja iz zapovedi ljubezni, se danes bije v družbeno gospodarskem področju bolj kot kje drugje. Komunizem hoče vzgojiti družbo, .i se bo izživljala v redu, ki sam po sebi izključi vsako versko misel, vsako pojmovanje nadnaravnega. Tega sicer nikdar ne ho dosegel ali vsa pot njegovega sistema je posuta s trpljenjem ljudi, ki so objekt te nasilne prevzgoje in jim je v najvišji dosegljivi meri zaprt vsak vir tolažilne resnice. če hočemo torej oznanjati dandanes slovensko pravdo v svobodnem svetu, moramo pred vsem braniti krščanski družabni red- V ta namen je treba, da ga vsak naš človek vsaj tako dobo pozna kot komunisti poznajo svoj nauk, da je vsak vsaj toliko goreč apostol kot no goreči komunistični oznanjevalci . svojih zmot- Braniti je treba našo, slovensko trpečo in molčečo Cerkev, če k e j. je treba trpljenje te Cerkve pozne'-, in ga teplo ljubiti. Res je tam sko proti njej, vse državno šolstvo, priviligirana društva, ves tisk in druga splošna občila vzgajajo borbene brez-božnike in Cerkev mora molčati. Molčeča Cerkev ne more braniti svojega družbenega nauka, ne sme govoriti o gospodarskem, upravnem, policijskem in drugem tlačenju , id preganjanju. Cerkev se niti pred najpcdlejšimi zasramovanji in obrekovanji ne more braniti. V tem oziru se stanje ni nič zboljšalo. Najnovejši dokaz, da je Cerkev j. politične aktivnosti, razpustil. Isto je storil z argentinsko vseučiliško federacijo FUA ter še drugimi študentovskimi društvi na medicinski fakulteti ter fakulteti za gospodarske vede. Pri izgredih v ponedeljek je policija v vsem aretirala 83 študentov. Vsi so bili zaradi motenja javnega reda kaznovani s policijskim zaporom 30 dni. Vseučilišča oblast je prav tako napovedala, da bodo izgrednike zadele tudi stroge vseučiiiške kazni. Kajti rektor buenosaireške univerze je med drugim naglasil, da je za ozdravitev splošnih razmer v Argentini treba najprej priboriti avtoriteto oblasti ter spoštovanje zakonskih predpisov. Študentje so priredili izgrede tudi na univerzi v Cordobi, kjer so v četrtek, dne 18. avgusta, zasedli klinične bolnišnice, odkoder jih je prepodila policija. Skupina 15 akademičark in 57 akademikov je nato z blazinami odšla v župno cerkev Kristusa Delavca, se v njej nastanila in začela z gladovno stavko, da bi z njo dosegli razveljavitev nove vseučiiiške zakonodaje ter odstop zveznega notranjega ministra. Córdob-Ta izliv slepe sovražnosti nas pa ski nadškof msgr. Primatesta je skušal vse opominja, posebno tiste, ki so mi- [ doseči, da bi si študentje za gladovno siili, da čas, ki celi rane, tudi brezna J stavko izbrali drugo mesto ter je .pri razlik zasipa, da more krščanski red j oblasteh dobil zagotovilo, da jih pri pre-svobode zmagati le v vztrajnem neiz- : selitvi na drugo mesto policija ne bo • aaaaaaaaaaaaftaaa*aaaaa..aaaaaaaaaaaaBaBaaaaaaaaaaaaaBBaaBaaaaaB■■■■■■■■■a■■■■■■■■■■■■■«■n«■■■■■■■■■■■■■• Cerkev- Veličastna in v trpljenju pre- j mije znanosti in umetnosti v Ljub-čiščena je. Toda ne po volji komuni-i Ijani—- Josip Vidmar. Dne 23. ju.ija stov, ampak po zasluženjU vernikov, letos je objavil v “Delu” eno najbolj ki so vse prent sli in vse pretrpeli, a : nizkih, surovih in umazanih packarij, Bogu in Cerkvi so ostali zvesti. In . ven-j kar jih premore literatura borbenega dar j.e to slovenska molčeča Cerkev, i brezboštva. Po komunističnih partizan-Niti božjih, niti svojih cerkvenih za- J skih kanalih je nabral najbolj priskut-povedi ne more prenašati v življenje i no umazanijo in jo zmetal v podooo kadarkoli in kjerkoli bi to bilo v navz- | pokojnega škofa Gregorija, v lica vsem križju z državnimi in policijskimi od- j članom slovenske politične emigracije relbami. Vsa državna oblast je dejan- : in končno pa katoliški Cerkvi v celoti- Ta packarija resne ljudi prepričuje, da bi morali hrami umetnosti in znanosti biti ločeni od vladnega režima in živeti samostojno življenje, da režimski priganjači in sluge ne bi mogli kvariti njihove podobe. prav nič ovirala. Pa so študentje to odklonili, nakar je škof -naročil pristoj- prosno odločnem boju do konca. Zato: Ljubimo domovino, občudujmo zveste trpeče brate in sestre, vzajem- nemu župniku, da mora cerkev zapreti brez zaščite in pravice izpostavljena i no z njimi vsi storimo vse, da se vrne ter se v njej ne opravljajo več bogo-vsakemu javnemu zasramovanju, je : v Slovenijo krščanski socialni red svo- služna opravila, Najsvetejše je pa modal zadnji čas sam — .po milosti ko- bod-nc družbe in bodimo apostoli osvo- 1 ral odnesti iz cerkve že ob prihodu štu-munistične partije predsednik Akade-j bo jetija zasužnjenih narodov! I dentov na stavkanje. Proti Mlhaflovn „sprožen sodni postopeli“ Nosilci sedanjega totalitarističnega lizma, je odvisna tudi usoda zahodnega komunističnega sistema v domovini po- sveta.’ stajajo nervozni. Komaj so politično Ampak v velikem pestrem svetu se likvidirali Rankoviéà in Stefanoviča » bo že našel kdo, ki mu bo tudi kaj lastnih vrstah, imajo sedaj nov problem takega prišlo prav, ki mu bolj ustreza, z bivšim profesorjem zadrske univerze da se o Jugoslaviji tiskajo neumnosti, Mihajlovom, kr je javno nastopil z zah- kot pa da se piše o tistem, kar se v tevo po nujnosti ustanovitve legalne njej zares dogaja, opozicije Zvezi komunistov Jugoslavije Toda, če si hočeš pridobiti ‘veliko z utemeljevanjem, da je „boljši najslab- popularnost’ tipa Mihajlova, še ni duši sistem več strank kot pa najboljši volj, da napišeš samo nekaj taksnih sistem ene same stranke“. i tekstov. Svetu je treba dati zmeraj kaj V začetku so kom. oblastniki mi- ! novega, zmeraj ga je treba presenečati, siili, da bodo Mihajlova odpravili eno- In za to je treba izrabiti vsako prilož-stavno z molkom, ki naj bi pokril mo- nost. Na kakšnem javnem zborovanju rebitno njegovo obsodbo in njegovo ak- kdo omeni kakšnega človeka in pravi o cijo. Pa so morali to misel opustiti, ker njem, da je na sovražnem političnem je za „odprta pisma“, ki jih je Miha j-1 staliAiu. časopisi to objavijo. Mihaj-lov pošiljal Titu zvedela široka javnost lov pa je komaj čakal na nekaj takega, med narodi v Jugoslaviji ter jo začela Brž razglasi to za obrekovanje in ža-odobravati. Ljudje doma so namreč že litev, ki mu je prizadejala neznansko siti komunistične diktature, siti njenih moralno škodo, zahteva, da pride stvar napovedi o uvajanju „demokracije“, pred sodišče in da mu obtoženec plača Ljudje hočejo dejanj, ne pa nepresta-! denarno odškodnino zaradi prizadejane nega varanja ljudstva. ! moralne škode v znesku — milijarde Zato so morali komunisti vgrizniti starih dinarjev. To ni tako malo. tudi v ta neprijetni problem. Proti Mi-j A to je komaj epizoda. Svetu je hajlovu so sprožili svoj propagandni treba vrh tega dati tudi nekaj novega, stroj. V tisku, radiu ter na zborovanjih nekaj neznanega, da bi osnoval ‘legalno ga napadajo in skušajo podcenjevati opozicijsko idejno-politično indružbeno-njegovo akcijo ter zahtevo po uvedbi kulturno demokratično socialistično večstrankarskega sistema in dopustitve tiskano glasilo, prvo takšne vrste v so-opozicionalne politične revije. cialističnem svetu’. O tem piše elabo- rate, ki jih pridno pošilja domačemu in svetovnemu tisku. Revija bi po njegovi zamisli postala jedro opozicijskega gibanja. Seveda, kot pravi sam: ‘Potem bi spričo okoliščin postalo ime avtorja • naPadih...na. ^ih^tva scvcda tega elaborata svetovno znano, bi glavno odgovornost, to se pravi dolžnost „DELO“ ZNOVA NAPADA MIHAJLOVA sodeluje z vso vnemo tudi komunistični tisk v Sloveniji. V zadnji številki smo glavnega in odgovornega urednika, pre-objavili ponatis napada na biv. ‘zadr-; vzej av^or » skega profesorja iz zagrebškega Viješ- j Da bi nekako osržil ^ ki jih po. nika u srijedu, ki je izšel v „Delu“ z j ziva.k sodelovanju, hvali položaj v Ja- dne 3. avgusta. j gosi a vi ji, zraven pa se spodtika nad Istega dne je „Delo“ objavilo še protisl0vji. Trdi na primer: ‘Jugoslo-drugl napad na Mihajlova. Tudi po za- vanski poz5tivni zakoni so zelo liberalni grebškem „Vijesniku u srijedu“. V njem skuša omalovaževati zahtevo prof. Mihajlova po demokratizaciji političnega ! življenja takole: in humani ter popolnoma odpirajo p-ot v demokratizacijo družbe.’ Potlej pa pojasnjuje svoje cilje: ‘Jugoslavijo jo treba rešiti Zveze komunistov. Nujno je „Motite se, če mislite, da najlaže; treba zavreži be.dasto idejo 0 odmiranju postanete zelo priljubljeni z igranjem; države... Demokracija je možna samo nogometa, z brenkanjem na električno kitaro ali če se greste filmskega igralca. Za vse to je zmeraj treba nekaj zna v čvrstih zakonitih družbah.’ Mihajlov je proti samoupravljanju, ker ‘demokra- , , , , cija ni v tem, da vsakdo neposredno nja. Je pa način, kako se vam brez po- upravlja... bistvo demokracije je v sebnega truda m ne da bi morali biti tem, da vg.akdo svobodno sodeluje pri kdo ve kako pametni, posreči, da pišejo izbiranju tistega, ki bo uprav]jal>. IdM, o vas številni listi po svetu. Formulo mu je zahodni liberalizem, svoboda tiste za to, kako postaneš na tak način hi- vrste> v kateri je komunistična part;ja tro popularen je iznašel Mihajlo Mi- prepovedana“ hajlov. Modrost je v tem, da pošiljaš Tako „Delo“ po zagrebškem „Vina hitrico napisane tekste na vse stra- jesniku u srijedu“ o Mihajlovu in nje-m sveta. Toda ti teksti n s smejo biti g0vi akcjjj za pripustitsv večstrankar-kakrsni koli. Biti morajo taksni, da so gkega sistema, pogodu tistim, ki jih Jugoslavija bode v oči. Marskdo teh tekstov seveda so bo vzel zares, kajti v njih se na primer bere: ‘Vprašanje Djilasove svobode je neprimerno važnejše od vprašanja, kako se bo iztekla vojna v Viet- Slovenski demokratski javnosti pač ni treba posebej pojasnjevati trditev ljubljanskega komunističnega lista „Delo“, saj ji je dobro znano, kako zelo si titovi diplomatski predstavniki v svetu prizadevajo, da bi v svetovni de- namu.’ ‘Od usode Djilasa, s katerim je mokratski tisk spravili kako ugodno povezana usoda demokratičnega socia- stvar za svojo tiranijo v domovini, da SmagavsalcI — hlapci premagancev Pismo iz Slovenije julija t. 1. „človeka boli srce, ko naši ljudje neprestano zapuščajo domovino in odhajajo v svet, doma pa ostajajo ponekod samo stari ljudje, zapuščene kmetije in prazni domovi. Ne bilo bi treba našim ljudem hodit čez mejo in služit k Nemcem. Po zaslugi naših rdečih oblastnikov smo doživeli to, da .naši ljudje zahajajo za hlapce k premagancem, ti pa prihajajo k nam kot gospodje v letovišča in jim moramo streči, če hočemo kaj zaslužiti. Koliko ljudi je zopet odšlo čez mejo v zadnjem času! Od študiranih do navadnih delavcev. Res je, vsakdo najde tam delo. Toda najslabše. 'Vse zaradi deviz, kajti zanje dobiš vse in še ceneje kot za domač denar., Meso, tekstilije in še celo vrsto drugih stvari so spet podražili- Trgovine so polne tujcev. Zlasti Avstrijcev in Italijanov ob sredah in sobotah. Vse kupujejo. Posebno po slivovki je velika povpraševanje. Italijani kupujejo celo testenine, človeku je kar hudo. Tujci dobe vse te stvari tako poceni, mi jih pa moramo plačevati tako drago. Saj moramo plačati za vsako liro po 2 dinarja, za šiling pa celo 50 dinarjev. Zaradi draginje je pri nas že nekako ustaljeno pravilo, da morata služiti dva, t. j. mož in žena, če hočeta dobro živeti. Pa prosimo Boga, da bi se položaj vsaj še ne poslabšal. Sedaj smo že v juliju. Turistična sezona nič dobro ne kaže. Bojimo se, da bo domačih turistov bolj malo. Ljudje nimajo denarja in ne morejo plačati visokih cen. Gotovo ste brali, da so pri nas uki- nili več prog. Po tistih, ki so jih ukinili, raste trava, postajna poslopja pa samevajo- Razne stvari prodajajo. Res je, da so povsod avtomobilske zveze, toda ljudje so bili navajeni na vlak. Vreme je še kar ugodno. Letina dobro kaže, če ne bo kakih vremenskih nesreč. Na štajerskem, Hrvatskem in v Vojvodini pa so imeli kot jajca debelo točo. In to ravno v času, ko je žito začelo zoreti. Toča ga je povsem zbila k tlom. škoda je zelo velika. V naše kraje prihaja vedno dosti mladine. Pa ne veš ali je domača ali so izletniki. Vsi — fantje in dekleta — so skoro enako napravljeni. S cigaretami v ustih se sprehajajo in ipodijo okoli, rudi pijančkov ne manjka- Nekaterim je prav dobro., že znajo zaigrati na pravo struno in se prilagoditi razmeram ter rdečim oblastnikom. ARGiMTlft A (Nadaljevanje s 1. str.) Radikalni gospodarski ukrepi Minister za narodno gospodarstvo dr. Jorge Nestor -Salimei je v nedeljo, 21. t. m., objavil program zvezne vlade za gospodarsko obnovo province Tucu-män. Glede „sladkornega“ problema je povedal, da so sladkorne tovarne v Tucu-manu v letu 1965-66 pridelale 1,200.000 ton sladkorja. Argentina ga potrebuje 800.000 ton. Previška 400.000 ton ni mogoče nikamor spraviti, ker so pridelovalni stroški sladkorja v Argentini petkrat večji, kot je pa cena sladkorju na svetovnem trgu. Sladkorni problem je doslej stal državo 50 milijard pesov, s katerimi ni bilo doseženo nič, ker problema sploh niso rešili. To je bila nam- ne govorimo o milijonskih izdatkih, ki jih komunistični režim za te svrhe trosi v domovini sami. Boli jih, da’ svetovna javnost pohvalno piše o tistih, ki zahtevajo uvedbo prave svobode in demokracije pod kom. diktaturo. ZAHTEVA PO VEČSTRANKARSKEM SISTEMU ZA KOMUNISTE „ŠIRJENJE LAŽNIH VESTI IN TRDITEV O JUGOSLAVIJI“ Isti ljubljanski list se je na Mihajlova spravil znova dne 11. avgusta. Objavil je poročilo jugoslovanske tiskovne agencije TANJUG z dne 10. avgusta pod naslovom „Zadržani zahtevajo odločne ukrepe zoper M- Mihajlova“ in pod naslovom „Zoper njega je sprožen sodni postopek zaradi širjenja lažnih vesti in trditev o Jugoslaviji“. Poročilo glasi: „Podružnica Socialistične zveze delovnega ljudstva I v Zadru, ki na .njenem območju stanuje bivši asistent filozofske fakultete v Zadru Mihajlo Mihajlov, je imela snoči sestanek. V navzočnosti občanov ter nekaterih dopisnikov tujih agencij in časnikov so na sestanku razpravljali e dejavnosti Mihajlova- Na tem zborovanju so številni člani SZDL, med njimi tudi več predavateljev in profesorjev filozofske fakultete v Zadru, posegali v razpravo ter obsodili dejavnost Mihajlova in njegovih somišljenikov. 'Na sestanku so soglasno sprejeli naslednje sklepe: 1. člani SZDL mesta I obsojajo dejavnost Mihajla Mihajlova in so užaljeni, da je izbral našo sredino za svoje umazano delo ter tako očrnil nas vse. Zahtevamo od tistih, ki so dolžni zaščititi naše občane in deželo, da ukrenejo- vse potrebno, da se prepreči njegova dejavnost, da bo'kaznovan za vse, kar je storil, in da se kakor koli odstrani iz naše sredine, ker ga tu ne bomo več trpeli. 2. Protestiramo proti slehernemu povezovanju Mihajlova in njegove dejavnosti z nasipi mestom in tukajšnjimi ustanovami, ker s tem mestom nima nič skupnega. Zadar, ki je v svoji; preteklosti toliko trpel, ni zaslužil, da bi kdo, ki dobiva denar in direktive od sovražnikov naše dežele, prav v tem okolju netil nacionalno mržnjo ter rovaril leroti bratstvu in enotnosti, kar je velika pridobitev tistega boja, ki je med drugim vrnil to mesto domovini,, in da žali borce, ki so to dosegli. 3. S temi sklepi podružnice je treba seznaniti javno tožilstvo v Zadru in zahtevati, da čimprej sproži postopek. Mihajlov je bil aretiran 8. avgusta letos, ker je, čeprav je bil proti njemu že sprožen sodni postopek zaradi širjenja lažnih vesti in lažnih trditev, še vedno opravljal dejavnosti, zaradi katerih je bil postopek sprožen, s čimer je prišel navzkriž s členom 182 odstavek 2 točke 3 zakona o kazenskem postopku. Oblasti so Mihajla Mihajlova priprle, da se dejanje ne hi ponovilo, pa tudi zaradi njegove osebne varnosti.“ reč samo subvencija. S 50 milijardami bi lahko imelo 50-000 družin zdrava moderna stanovanja. Sladkorni roblem je v Argentini vsakega prebivalca mesečno obremenjeval s 500 pesi. Zaradi volilcev se doslej nobena argentinska vlada ni hotela odločiti, da bi odpravila nevzdržno stanje. Sedanja vlada je to storila. Pripravila je 2 načrta: kratkoročnega in dolgoročnega. Že izdelani načrti predvidevajo podaljšanje plinovoda od postaje Padilla do kraja Alberai, zgraditev industrijskega obrata, ki bo nato omogočal ustanavljanje manjših industrijskih podjetij, obnovo poljedelstva, postavitev industrijskih obratov za predelovanje poljedelskih proizvodov ter sadja, izvajanje velikih javnih del ter zlasti velikega jezu El Ca-dillal. Privatni kapital bo pa zgradil tovarno celuloze in papirja, tovarne za konserviranje povrtnine in sadja, tovarne za umetna gnojila, postavitev mlinov ter industrije testenin. Vlada v bodoče ne bo več dajala nobenih subvencij sladkornim tovarnam. Za izvedbo gospodarske obnove tuku-manske province je zvezna vlada sklenila s provincijsko vlado dogovor, po katerem je zvezna vlada za začetek izvajanja navedenih načrtov odobrila kredit 10 milijard pesov. 'V sedmerih sladkornih tovarnah, ki so v gospodarskih težavah in stečaju, je vlada imenovala za komisarje orožniške poveljnike z najširšimi pooblastili. Vse te tovarne bodo zaprli, ali pa jih spremenili za druge dejavnosti. Delavstvo, ki je bilo v njih zaposleno, bo prejemalo redno plače od države, ki mu bo tudi preskrbela redno zaposlitev in zaslužek v drugih industrijskih obratih ali pri javnih delilo ■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■»■■»■■■■■i ,,Brambovci slovenščine doma kličejo na pomoč ustavo, zakone, odloke oblasti, če jih še ni zadosti, naj uradni list priobči še nove! Po tej poti želijo zavarovati slovenščini tisto ravnopravnost, ki ji gre v Jugoslaviji. Mislimo, da so v zmoti. Boj za slovenščino je idejni boj, ki mora temeljiti nekje drugje kot na umskih proizvodih režimskih pravnikov, če je idejni boj, ga moramo postaviti tudi na idejno bojišče in to bojišče se imenuje svoboda. SLOVENŠČINE NE BO REŠILA RAVNOPRAVNOST V DIKTATURI, REŠILA JO BO LE RAVNOPRAVNOST V SVOBODI. Kaj pomaga Slovencem ustava z vsemi zakoni in predpisi, ako je pa nad vsem tem komunistična diktatura. Diktatura sili brambovce za slovenščino, da se obnašajo kot kameleoni: z enim očesom gledajo ha koristi rodnega jezika, z drugim pa na razpoloženje v režimskih vrstah, saj slaba volja režimovcev lahko z enim mahom podere vse uspehe v boju za materinščino. Kdor pa ne upa govoriti in pisati v prid jeziku kar naravnost, ampak le po ovinkih, da se ne zameri diktaturi, ta ni udarca brambovec za slovenščino, naj se še tako trudi. Zato vidimo v sedanjem boju za slovenščino polovičarsko napenjanje, ki more roditi le polovičarski uspeh. Naš klic pa mora biti: dajte narodu najpreje svobodo, ki mu je potrebna, da obnovi in poglobi svojo narodno zavednost. šele potem bo narod sam, brez vseh svetovalcev, našel pot, kako naj varuje materni jezik. Že Prešeren je rekel, da je treba pustiti slavcu pesmi peti, kot mu je ustvarjen kljun. Na ta Prešernov nasvet se pa sedanja slovenska kultura ne upa sklicevati. I. A., Slovenija, Cleveland, 8. avgusta 1966 ii „To Je tip socialistične vasi ... .V ljubljanskem „Nedeljskem dnevniku“, ki ga izdaja komunistična „Ljudska pravica“, je nedavno izšel kratek, pa duhovit popis neke slovenske gorske vasi. Popis ima značilen naslov „Zgrešena miselnost“ in je čudovito odkritosrčna reportaža o življenju v tej gorski vasi. Ko jo človek prečita, ima nehote vtis, da pisec članka ne (mita „zgrešene“ miselnosti prebivalcem v tej gorski vasi, ampak jo pripisuje komunističnim mogotcem, ki mislijo, da imajo ljudstvo za seboj in so prepričani, da je ljudstvo zavrglo verske „predsodke“ in da je ta njihova miselnost zelo zgrešena. — Članek se glasi takole: „Gorska vas, med vojno prava partizanska vasica, se je topila v opoldanskem soncu, ko smo stopali vanjo. Visoke kmečke hiše. Lepe kmetije. Debeli gospodarji' na pragovih hiš... Dišalo je po cvrtju, čeprav ni bil državni praznik. „To je tip socialistične vasi!“ sem vzkliknil ves navdušen. Prijatelj pa je bil še bolj vzhičen: „Glejte, kaj smo napravili iz naših zanemarjenih vasi! Tu imamo primer napredka. Kaj je šele z miselnostjo vaščanov. Niti ne sumim, da vsi mislijo v novem duhu!“ Kolega, ki je stal na desni in si je vse zapisoval, ker je impresije hotel objaviti v resnem <• političnem časopisa, je dodal: .,To bo strašna reportaža. Kakšen videz! Vse novo! Kaj je .šele z mi-selnostjo!!!“ Ozrli smo se naokoli in zagledali ženičko na poti- „Kam ipa, mamca? Tako pražnje oblečeni. Imate zbor volilcev?“ „K službi božji grem. Pohiteti moram. Veste, gospod so jezni, če kdo zamudi.“ Odšli smo za njo proti cerkvi. Prijatelj, ki je veljal za duhovitega človeka, pa je rekel: „Zdajle so v cerkvi gotovo samo stare mame, mladina pa v zadružnem domu predeluje zadnjo resolucijo o spremembah na vasi.“ Iz cerkve pa se je vsulo veliko starih in še več mladih ljudi- Ustavili smo fantiča. „Kaj pa kulturno prosvetno delo ? Kulturno društvo? Je aktivno?“ Fantiča je bilo strah vprašanja. Gledal je v tla, ko je rekel: „Imeli smo pevski zbor. Pa smo peli tako neumne pesmi. Zdaj vsi še mnogo raje pojemo na koru v cerkvi. Veste, tam pojemo tako lepe pesmi...“ Vaščan, ki je prišel po poti, je bil videti veder. Tak je lahko samo napreden kmetovalec. „Kaj pa je vaš največji gospodarski uspeh v zadnjih letih, tovariš?“ „Gospodarski .uspeh... Ja, novo cerkev smo zgradili. Za sv. Jakoba jo bomo pa posvetili. To bo lepo. Vsi smo jo gradili... Pomagali...“ Vaščan je bil videti začuđen, ker nas z odgovorom ni zadovoljil. Kmet na polju je s pogledom meril svoje bogastvo. „Kakšna bo kaj letina, tovariš?“ „Ja, kakšna? Kakršno nam bo Bog dal!“ Do kraja obupani smo se spuščali po rebri. Ni nam bilo do razgovora-Preveč so nas razočarali vaščani- Bili smo začudeni, kako jim moreta sploh rasti krompir in zelje, če tako nazadnjaško mislijo. Nekje sem namreč bral, da se z miselnostjo človeka veča tudi proizvodnja. Mislim, da bo zdaj treba opozoriti krompir in zelje ter stvari pri korenu spremeniti. j Majhne so te stvari. Majhne so!“ GORIŠKA IN PRIMORSKA Počitniške kolonije in taborenje Razne slovenske organizacije so tudi letos, kakor že nekaj let nazaj, pripravile počitniške kolonije za slovensko mladino. Tako je Slovensko karitativno društvo SLOK AD iz Trsta vodilo kolonijo v vasi Draga nad Glinščico. Letovali so po mesec dni, in sicer so bile tr izmene: ena dekliška in dve deški. Kolonijo za deklice je vodila učitelje a gdč. Vera Žerjul, za dečke pa gdč. Nadja Skokar z drugimi pomočnicami. Poleg otroških iger so mali letoviščarji naredili več izletov; na kopanje so vozile deklice v Sesljan, dečki pa k Suhemu rtiču pri Lazaretu, pa še na Sv. Vičarje so romali. Tako dečki kakor deklice so-za zaključek povabili svoje starše na majhen pevski in igralni nastop. Goriški slovenski skavti so taborili v dolini Zajzeri ob vznožju višarske Matere božje. Postavili so si pet šoto 1 r, pa kuhinjo in shrambo. Prav prijetno so se imeli, le vreme jim je precej nagajalo. Zaradi muhavega vremena so mogli izvesti le dva celodnevna izleta: na Sv. Višarje in na Nabojs (2313 m). Na taborjenju je mlade skavte spremljal kot duh. vodja dr. K. Humar; žuipnik štanta jim je pomagal z nasveti, dr. Kranner pa je poskrbel z izkušnjami, da je taborenje lepo uspelo. Skavte so obiskali tudi fantje, ki so z msgr. Močnikom letovali v koči sv. Jožefa v Žab-nicah, slovenski letoviščarji iz Ukev ter ■dekan Žorž iz štandreža, ki je celo večkrat prišel in založil fantiče z dobrotami. lunar - Or biter V prvih urah v nedeljo, 21. avgusta, so Američani z brezžičnim ukazom vnovič zavrli okrog Lune krožečega L. Orbitra 1. Začel je krožiti v elipsi od 1840 km višine do 57 km nad površino. Že prej je večkrat fotografiral skrajni vzhodni rob in tudi nevidno stran Lune. že pri teh posnetkih se je ugotovilo, da gre v redu le fotografiranje s tistim fotografskim objektivom, ki gleda v zelo širokem kotu na Luno. Ta zajame zato mnogo več, namreč kar do 900 kv. km. Tisti objektiv, ki naj bi slika^bolj natančno, tako da bi se mogel razločiti že en sam kvodraten meter kot točka, je odpovedal iz neznanega razloga in posnema silno slabe slike- Kljub temu so ukazali v ponedeljek zjutraj L. Orbitru 1, naj vozeč se 57 km nad Luno, fotografira z obema objektivoma. Z vsakim je napravil 16 po-snetkob takoimenovanega 1- odseka v ravnini na luninem ekvatorju, ki se imenuje „Morje Plodovitosti“. Po dveh obkrožitvah (približno po 7 urah) je zopet napravil dvakrat po 16 posnetkov na 2. odseku v ravnini, imenovani „Morje Miru“. Ker je na izbiro 9 različnih odsekov za pristanek astronavtov, bo L. Orbiter imel še mnogo dela. četudi ba mogel delati dobre posnetke z enim samim objektivom, smatrajo v ZDA, da se je L- Orbiter 75% obnesel. V začetku novembra 1966 bo poslan že L. Orbiter 2 na pot. *a£ V Sloveniji je gradnja stanovanj zelo draga. V lestvici evropskih držav, ki pove, koliko stanovanj zgradi kaka država na vsakih tisoč prebivalcev, je { Jugoslavija skoro med zadnjimi. Zgra- j di namreč manj kot 6 stanovanj na 1000 prebivalcev. Glede cene stanova- • ■njem je pa Jugoslavija skoro že dose- j gla evropsko raven. V Sloveniji je n■ pr. leta 1965 stal kv. meter neto stanovanj- ' ßke površine v stanovanjih družbena- j ga sektorja že 99 dolarjev, t- j. 123.750 j starih dinarjev. S to ceno se Slovenija ; glede cen stanovanjem že uvršča na ! tretje mesto v Evropi, kajti dražja so j stanovanja samo še na Švedskem in v 1 Zahodni Nemčiji. Prejemki delavstva so ; pa v Sloveniji mnogo manjši od dohod- j kov nameščencev v gospodarsko bolj razvitih državah. V Sloveniji je bilo npr. v letu 1965 povprečje osebnih dohodkov 65.000 dinarjev. Iz tega izhaja, da mora delavec v Sloveniji plačati za kv. meter stanovanjske površine kar dve mesečni plači. V gospodarsko razvitejših državah seveda mnogo manj. N. pr. v Avstriji samo 0.32%, Italiji 0.59 odstotkov, Franciji 0.82% in v Angliji komaj 0.29% celotne mesečne plače! j Pa so to „kapitalistične države“ in zagotavljajo delovnim slojem mnogo boljše življenjske pogoje, kot pa takoime-novana ljudska oblast pod komunisti. Turistične poslovalnice v Sloveniji so j stalno dobro založene s prospekti dal- j matinskih mest, težko, ali sploh nemogoče je pa dobiti prospekt Slovenije n ì njenih turističnih krajev. Tako početje ; turističnih poslovalnic pri narodno za- j vednih ljudeh vzbuja splošno obsodbo. ! V Sloveniji je bilo letos že 52181 prometnih nesreč, v katerih je izgubilo ! življenje 208 ljudi, ranjenih pa je bilo 3749. Gmotne škode so te nesreče povzročile nad 16 milijonov in 373 tisoč j novih dinarjev. Umrli so. V Ljubljani: Franc Preša, laborant na fil. fak., Valentin Kunst, upok., Milan Krenos, Franc Bonač, A-lojzija Poreber, Jožko Tič, Marjan Ške-delj, Novka Oblak roj. šarovič, Edvard Benos, Ignac Gregorač, žel. strojevodja v p., Terezija Zor, Ivan Dežnak, upok., Vladimir Berglez, upok., Anton Pavlin, upok., Emilija Fabjančič roj. Bole, Janez Berce, Antonija Vajšel roj. Seljak, Vinko Stepančič, upok., Tilka Samsa roj- Klančnik, Ivanka Hribar, Srečko Završnik, Jože Marinčič, Marija Repež roj- Komel, Jože Košak, Pavla Pertot roj. Pečar, Jože Brun, Anton Arigler, šolski nadzornik v p., Pavla Vidmar roj. Pavčič, Franc Gorše in Alenka Eolih, dijakinja v Novem mestu, Cvetka Potrarič roj. Štern v Zagorju, Stanislav Budna v Blanci, Ivan Pavlin, upokojenec v Celju, Karlo Stanič v Sežani, Jozsfina Šmid na Jesenicah, (Ivanka Bnalih-Starmanova roj. Hartman v Škofji Loki, Franc Mikuž na Igu, Mihael Tomšič, posestnik v Jami pri Dvoru, Matevž Stele v Kamniku, Ivan Vovk, pek. mojster v p. v Celju, Miha Osredkar v Podnartu, Fortunat Zagoričnik v Celju, Jelenko Čelhar v Izoli, Albina Pšeničnik roj. Kovač v Celju, Martin Golob v Zidanem mastu, Valerijan Feregotto v Tolminu, Fani Prebil, učiteljica v Dolu pri Ljubljani, Ludvik Starič v Straži, Marija Modic roj. Brodnik v Tomišlju, Franc Zavodnik, mizarski mojster v Tomišlju, Frančiška Kurzweil roj. Volhar v Zasipu, Cene Grčar v Kamniku in Drago Ger-šak iz Krškega se smrtno ponesrečila v planinah, dr. Boris Šlajmer v Bakru, Aleksander Podberšič v Novi Gorici, Jelo Janežič v Škofji Loki, Ivan Kokalj v Osredkih, Frančiška Glavan roj. Piškur v Malem 'Čr.nelu in Janez Osterman v Grčarevcih. S L O V 'E N C I V BUENOS AIRES Razstava slovenskega portreta v Argentini V okviru VII. kulturnega večera SKA je bila v soboto, 20. avgusta, ob 7 zvečer v mali dvoi’ani Slovenske hiše odprta razstava slovenskega portreta v Argentini Odprl jo je g. Marijan Marolt z govorom, v katerem se je raj-prej zahvalil iniciatorki te razstave in najobilnejši razstavljalki gospej Bari Remčevi. Prav tako je izrekel zahvsio ostalim razstavljalcem in lastniKcm slik, zlasti gospej Koritnikovi, materi pok. prezgodaj umrlega slikarja Marijana Koritnika, ki je svoje svetišča, v katerem hrani sinovo umetniško zapuščino, na stežaj odprla tej priredi;/i“. Poudarja, da bomo na tej razstavi po prvi posmrtni razstavi del Marijana Koritnika „pred dvanajstimi leti te dni lahko ponovno obžalovali njegovo prerano smrt“. Prav tako se je zahvalil ■opravi Slovenske hiše, kiparju Ahčinu za posojene podstavke za kipe, Sloven- ARGENTINI skemu gledališču pa zä odstopitev kulis za pritrditev sliik. Nato je pa govoril o slovenskem portretu ter njihovih oblikovalcih od meniha Nikolaja leta 1310 do gojencev umetniške šole SKA v Argentini. Na razstavi so zastopani s portreti: akad. kipar Franc Ahčin ter akad. slikarji Ivan Bukovec, France Gorše, Marijan Koritnik, Ted Kramolc, St i»"’. Kregar, Tone Kržišnik, Andrtaj Makek. France Papež, Bara Remec, Matej Sternen, Darko Šušteršič, Milan Volovsek in Metka Žirovnik. Razstavo slovenskega portreta v Argentini so pripravili gg. Marjan Marolt, Ivan Bukovec in Robert Pe-triček. Razstava Slovenski portret v Argen tini bo še odprta do vključno nedelje 28. t- m. ves dan. Pri Materi božji v Lourdesu Ogromno število slovenskih rojakov — nad 1500 — je v lepem nedeljskem popoldnevu 21. avgusta poromalo k Mariji v Lourdes. Po rožnem vencu pred lurško votlino se je med petjem litanij razvila procesija mož in fantov, narodnih noš, ministrantov, izredno števiilne duhovščine, redovnic ter žena in deklet v gornjo cerkev. Pred vhodom je vsakdo prejel spominsko podobico škofa Barage. Romarsko sv. mašo je daroval g. msgr. Anton Orehar. Misli pridiga so se nanašale na dolžnosti, ki nam jih nalaga skrb za našo mladino. Božjepotna pobožnost je potekla * najlepši urejenosti, zbranosti in iskre-nam navdušenju. Osebne novice Družinska sreča. V družini Franca Vitriha in njegove žene ge. Ančke roj. Seljak se je rodila hčerka. Srečni družini naše čestitke! t Brigita Gričar. Gričarjevo družino v Carapachayu je zadela huda nesreča. 'V' cvetu mladosti ji je umrla 14-letna hčerka Brigita. Vsa sočustvuje s težko prizadeto družino, rajni Brigiti pa žele rajsko veselje pri Bogu. SAN MARTIN O pomenu socialnih enciklik je v nedeljo, 21. avgusta, predaval g. Rudolf Smersu na skupnem sestanku krožka SDO in odseka SFZ v San Martinu. Razveseljivo je, da se slovenska mladina zanima tudi za gospodarske in socialne probleme in še zlasti za krščanski socialni nauk. Odbor Slovenskega doma v San Martinu obvešča vse svoje člane in članice, da so se nove gradnje v domu v glavnem končale s precejšnjo zadolžitvijo doma. Zato prosi vse za velikodušno pomoč v obliki podpisovanja novih deležev in brezobrestnih posojil-Dalje sporoča odbor, da so v teku priprave za peto veliko sarmartinsko tombolo, ki bo 2. oktobra ter za peto pevsko-glasbsno prireditev, ki bo 16. oktobra. V zvezi s tombolo prosi odbor vse članstvo za dobitke. MENDOZA Nekaj kronike iz naštega življenja V juniju nas je zapustil č. g. Tomažin, ki je odšel v misijone. Nekaj mesecev samo je gospod živel med nami, pa smo se ga bili kar navadili, kakor da spada med nas. Saj je pri vseh večjih verskih slovesnostih vselej z očivid-nim navdušenjem in veseljem sodeloval. Tretjo nedeljo v mesecu smo imeli v Mendozi obisk mladine iz Buenos Airesa. Podrobno poročilo o živahni družabnosti ter napeti odbojkarski tekmi je naš list že prinesel. V Domu je bil zopet lep popoldan, ko so naši mladi — kakor vselej — privabili na svojo prireditev toliko naših ljudi. Naslednjega dne, 20. junija — na državni praznik — smo se v naši kapeli pri ss. merce-darkah spomnili pokojnega ravnatelja Marka Bajuka ob peti obletnici njegovega smrtnega dne. Zares lepo število prijateljev hi znancev je sprejela kapela k slovesni maši zadušnici, pri kateri je zbor prvikrat prepeval Torneavo slovesno mašo za rajne. Zadnjo nedeljo v juniju so nasi otroci za sklep Alojzijeve pobožnosti bili povabljeni v Dom k kino predstavi. Prvo nedeljo v juliju smo se oddolžili spominu žrtev naše rdeče revolucije. Padlih bratov in sestra, ki so svoje J©že Petkovšek — 70-Iatnik Dne 12. avgusta je doživel 70-letnico rojstva g- Jože Petkovšek — po domače Habjan — iz Hotedršice, ki živi sedaj s svojo družino v Loma Her mesa ali Chu-rruca v bližini Buenos Airesa. Jubilant spada med tiste tihe in skrite javne delavce, ki so že pred prvo svetovno vojno, zlasti pa še med prvo in drugo, dali slovenski zemlji svojski pecat na vseh področjih. Bil je učenec dr. J. E. Kreka in dr. Antona Korošca in po njihovih smernicah in ob njihovem zgledu je usmerjal svoja delovanje v svojem domačem kraju. Jože Petkovšek je bil rojen 12. avgusta 1896 v Hotedršici. Trda in polna trpljenja so bila že njegova fantovska leta. Zgodaj mu je umrla mati in zgodaj je že moral iti po svetu kot vojak v prvi svetovni vojni. Po povratku so ga Italijani, ki so zasedli Hotedršico, zaprli, ker je bil za Jugoslavijo. Kc se je vrnil domov, si je skrbno uredil domačijo in' takoj stopil v javno življenje. Delal je v orlovski organizaciji, bil steber Hranilnice in posojilnice, de-j lai v Kmetijski zadrugi, bil občinski I odbornik, cerkveni ključar in zaupnik 1 Slovenske ljudske stranke, kar je še danes. Na vseh teh mestih se je izkazal kot veren, narodno zaveden, požrtvovalen in vesten delavec. Med drugo svetovno vojno, ki so jo komunisti izrabili za svojo revolucijo, se je odločno postavil na stran slovenskih legionarjev, vaških stražarjev in domobrancev. Z vsemi svojimi močmi jim je .pomagal, zlasti ob močnih partizanskih napadih na Hotedršico, ki pa so biii vsi odbiti. Po končani vojni se je uvrstil v tisto žalostno procesijo, ki se je podala čez Ljubelj na Koroško, od koder je pa že po enem tednu odšel v Italijo, kjer je bil v raznih taboriščih (Ivlonigo, Bervigliano, Senigallia, Barletta). V maju 1948 je z dvema sinovoma prispel v Argentino, kjer si je Vsak, teden ena France Balantič ČRNE GOSLI Objemi me in vzemi me, saj vidiš mojo polt blesteti in veš, da le ob tebi zna drhteti, le tvojih las so žejne ustnice. Vsa vdana čakam in se ne bojim, naj le ti strast predre zenice, naj le ti utripljajo nosnice kot biser, ki na prsih ga tiščim. Razpela šotor sem bolesti, da položila bova vanj slasti, ko v meni bela pesem izkrvavi, odšla po trudni bova cesti. IBEKIIIBIRlBlIlIBIIIDIIIIIIOnilllllRIIIBIIIIBIBliaan — kljub boleznim in več operacijam — s težkim delom postavil lastni dom. Leta 1955 se je vnovič združil skoraj z vso družino: z ženo Ančko, hčerko iri tremi sinovi, ki so prišli iz domovine Tudi v Argentini je — kakor prej doma — pokazal velik smisel za javno delo. V svojem okolišu je gotovo eden najbolj rednih obiskovalcev vseh slovenskih družin, katerim prinaša Svobodno Slovenijo, Oznanilo in Duhovno življenje ter pobira že leta in leta prispevke za semenišče v Adrogueju, za Vincencijevo konferenco in razne druge namene -ter naročnino za časopise. Ne smemo zamolčati, da pa je pri vsem svojem delu našel krepko oporo v svoji ženi ge. Ančki Petrovčič in Bog je blagoslovil zakon s številnim potomstvom: devet sinov in ena hčerka. Dva sinova sta bila kot domobranca vrnjena iz Koroškega in umorjena — najbrž v Teharjih, en sin je umrl, en sin je doma v Hotedršici, vsi ostali pa so v Argentini. V nedeljo, 14. avgusta, so se na jubilantovem domu zbrali številni sorodniki z osmimi vnuki vred, z nekaterimi najožjimi prijatelji in proslavili lep jubilej. Ob tej priložnosti mu je v imene prijateljev in vse slovenske skupnosti prisrčno čestital g. Anton Kovač. Tem čestitkam se pridružuje tudi Svobodna Slovenija in želi da bi dobri Bog naklonil njenemu zvestemu naročniku, raznašalcu in garaču za vsako dobro stvar še mnogo zdravih let življenja. življenje žrtvovali za vero in domovino v letih groze in strahote, smo se dopol- ' ' dne spomnili pri skupni maši, v pridigi, ; molitvi, sv. evharistiji in v spominskih ; obredih za rajne po maši. j Popoldne pa smo se zbrali v dvorani : našega Doma k spominski prireditvi. I i Za uvod nam je moški zbor zapel I Vigred se povrne s prigodniško kitico,1 posvečeno žrtvam. Po recitaciji svetopisemskega odlomka iz Janezovega Razodetja je sledil govor društvenega predsednika ing. agr. Marka Bajuka (ml.) (Njegovim besedam je sledila priložnostna zborna deklamacija naše mladine. Zatem pa smo ob spremljavi občutene glasbe in ob projekciji lesorezov Bare Remčeve, po zvočniku poslušali pretresljive odlomke iz Črne maše, ki so nam priklicali v spomin vse strahotne in tragične dogodke naše narodne tragedije pred 20 leti. Moški zbor je zapel še Aljaževo Na dan, mešani zbor pa je zaključil prire- j ditev z Ocvirkovo Bog in Slovenija. ! Zdaj pa že kujemo nove načrte in se vneto pripravljamo na velike dogodke v Mendozi, ki se nam z vso naglico bližajo. V začetku oktobra bomo mendo-ški Slovenci pozdravili v svoji sredi prvega novomašnika iz naše skupine, g. Andreja Zarnika. Novomašniško slavje, ki ga je praznoval v svoji domači fari pod zvonom sv. Petra v Komendi, bomo ponovili tudi v Mendozi, ker je g. Andrej pač — naš in si te pravice ne damo vzeti. Saj ga tu med nami čakajo že z veliko nestrpnostjo njegovi domači! Obeta pa se nam za to priložnost tudi obisk g. direktorja Oreharja. Pa še več: naša mladina pripravlja za soboto pred novomašniško slovesnostjo svoje celodnevno romanje kot uvod y letošnje mladinske dneve. Romanje je predvideno kot celodnevni pohod med meditacijami od Alto Verde pa do ,Sy. Roze, v faro g. župnika Tomažiča, kjer bo sklepna večerna maša. Bk Janez Jalen Trop brej P o v Matija je mislil, da ga plezalec ni prav razumel. Naredil je z dlanmi trobilo in zakričal: ,)Ne več navzgor! Na j leeevo, na leeevo!“ Peter se je vznejevoljil: „Le počemu se dere ? Pa še roko je dal, da bo molčal. Razvedelo se bo. Mar naj bi bil šel kar moji mami pravit.“ Ni mu kazalo drugega, kakor da je še sam zavpil: „Tiho bodi! Saj vem!“ Matija ni mogel razumeti, zakaj Peter sili še više. Na vse grlo ga je začel svariti. Preden mu je Peter dopovedal, naj molči, sta sklicala kar vse otroke iz vasi in tudi dokaj odraslih. Nasvet za nasvetom sp kričali v skalo. Arh je pa svojega Matija stresel za ušesa in ga »podil domov- Peter mi odgovarjal. Mislil si je: „Lahko ste modri spodaj na varnem. Ko bi pa v steni viseli kakor jaz, bi drugače govorili.“ Od napora so se mu pričele tresti noge. Ves upehan se je dvignil na skalo. za ozko klop široko. Sedel je, da bi se bolj odpočil. Oprijemi nad njim so bili redki in še tisti so se mu zdeli nezanesljivi. Žal mu je postalo, da ni bo-gal mame. Previdno »s je spet lotil plezanja. Za vatel visoko od police, na kateri je sedel, je bila ena sama stopinja in še tista se je majala. Vedel je, ';o jo stopil nanjo, da mora hitro dobiti zgoraj oprijem. INa prste se je dvignil, da ga je dosegel. Pa preden je preizku- 8 z zvoncev est sil, koliko bo vzdržal, mu je že zmanjkalo tal pod nogami. Obvisel je na eni sami roki. Prsti so se razklenili. Zdrknil je navzdol. Samo za las je manjkalo, da ni omahnil čez rob, na katerem je prej počival. Ujel se je z životom; slonel je na trebuhu, se z rokami krčevito držal, noge pa so mu visele, čez rob. Z največjim naporom jih je j pritegnil k sebi na polico. Na licu je začutil kri- Hlače so bile strgane in koleno ga je skelelo. Tresel se je kakor šiba na vodi in črno mu je migotalo pred očmi. Ni ga več veselilo stikovati za sovami. Skrbelo ga je samo še, kako se reši iz stene. Hotel je že poklicati na pomoč, pa je opazil skoraj tik poleg sebe nekaj dobrih oprijemov, ki so vodili proti uskovniški strani. Peter si je sezul čevlje, si jih obesil za pas in dokaj prej, kakor je mislil, priplezal na dobro razčlenjen greben. Nekako dva sežnja više je pa naletel na gamsovo stezo. Sprevidel je, da bo igraje lahko prišel iz stene. Strah ga je minul. Namesto na desno, kakor je bil sklenil, je zavil na levo, nazaj proti sredini stene. Hodil je kakor po ravnem. Gnezdo so mu izdale bele lise blata, s katerim je bila obrizgana skala. V ozki razpoki je čemela stara sova-Našopirila je perje in zapihala. Peter je nehote zamahnil z roko proti njej: „Ššt“. Sova se je prestrašila in odletela. V gnezdu so čepeli štirje napol odrasli mladiči. Peter jih je stlačil v majhno vrečo, ki jo je bil v žepu prinesel s sabo- Svojega plena je bil tako vesel, da je pozabil na praske in strgane hlače. Spustil se je nazaj na stezo, dvignil vrečo visoko nad glavo in jo pokazal spodaj stoječim: „Jih že imam. Juhuhu!“ ! Ob robu grušča se je spet obul. Kar speljal se je navzdol. Otroci so mu prihiteli naproti. Vsi so hoteli videti sove in vsak bi rad imel svojo, škantarjev Tomaž mu je pa dal za vse štiri groš. Peter bi bil vsaj eno rad obdržal zase. 1 Pa si je ni upal nesti domov. Se je bal mame. In pa — s čim naj bi jo krmil? „Kje si se potepal?“ ga je osorno sprejela mama, ki je bila že vse zvedela. S prstom mu je pokazala na ko-kno: „In pa hlače poglej. Kdo te bo pa oblačil.“ Predno je Peter utegnil odgovoriti, je že šiba pela. Molče je prene- j sel vse udarce. Groš pa je položil na I mizo, še predno ga je mama nehala oštevati in je kar tako mimogrede povedal: „Za hlače.“ Precej daleč je v jutrnjem soncu blestela Studorska skala. Pokojno mamo je pa čutil Peter tik poleg sebe-Takrat se mu je kaj za malo zdelo, da mu ni pustila povedati, kako in kaj-Danes je pa vedel, da je mamo bolj bolelo kakor njega. Zvedel je kasneje, da je mamo pravzaprav razdražila Žvanov-ka. Prisekljivo jo je vprašala, če že ve, da mislijo v litanijah vseh svetnikov vstaviti tudi prošnjo: „Sinčkov adin-čkov, reši nas, o Gospod.“ Saj rajnn mama ga res nikoli ni razvajala. Bala se je pa zanj. Kaj bi se ne, ko ni imela nikogar drugega kakor samo njega. Sonce je pričelo greti Petra v hrbet. • Odpočil se je že in mudilo se mu je ' tudi. Kar stekel je z Razglednika nazaj i na pot. Na Koprivniku so zvonovi va- • bili k maši. Na Ravnih njivah je opazil, da gor- • sko polje skoraj štirinajst dni zaostaja za dolinskim. Na senožetih za Gorjuša-mi so se komaj dobro razcvele kukavice, spodaj so bile pa trave že vse pisane.1 Za Jamo ni ne srečal ne čutil nikjer j žive duše. Celo živali ne. Zazdelo se mu j je le, da sliši zvonce iz Kranjske doii- j ne, pa ni utegnil prisluhniti. Trije, štirje drobni ptiči so se preleteli pod njim. Iz gošče visokih starih smrek pa je hitela velika črna žolna : razglašati, da ji na vrhu glave ognje-nordeča čopiča ,tli, tli, tli“. Hitra hoja je Petra zlačnila. Na Kraju je sedel in vzel iz notranje malhe v suknjiču klobaso in krajec rženega kruha. Med jedjo se je zagledal prek Blejskega jezera v gornji konec gorenjske ravnine. Ozimni ječmeni so že rumeneli. Peter je kar čutil, da v rasti in prostranosti polj Bohinj res precej zaostaja celò za mrzlo Gorenjsko. j Peter se je namuznil. Spomnil se je pripovedovanja o bohinjskem fantu, ki i ;e pryič prišel skozi Sotesko šele, ko je noral v Radovljico na nabor. Bil je zraščen kakor gora. Mater je pa strašno skrbelo, če bo potrjen. Seveda je bil. K težkim topovom. Dobre volje se je vrnil domov. Da bi materi prihranil prvo bridkost, se je razkoračil pred njo, na široko razprostrl roke in razposajeno, trdo po bohinjsko povedal: „Maaama! Koliko sem videl sveta in koliko ga je bilo še naprej-“ Mati, ki ji je šlo na jok, se je na vsa usta nasmejala- Drugega Bohinjca je zanesla prva pot prav do Ljubljane. Doma se je pohvalil očetu: „To so se odpirale doline pred mano.“ Vesele volje se je spustil Peter po poti navzdol iproti Bohinjski Beli, in veliko prej, kakor je mislil, prišel za Savo v Radovljico. Na glavarstvu v graščini se je najprej ustavil pred ženskim kipom na prostornem stopnišču. Skušal je uganiti, katera svetnica naj bi bila. Pogledal je obraz. Prav nič svetniškega ni bilo :r.a njem. Vse drugo prej. Pa tudi glave ni obdajal svetniški soj: „Dokaj preveč denarja so morali imeti včasih graščaki, da so takele ženske postavljali v tron.“ K tajniku se je hitro doprašal. Pokazal mu je Venceljevo pismo in županovo potrdilo- „Aha! Nov poklicni lovec,“ je spregovoril gospod in ga premeril od nog do glave. „Bova koj opravila.“ Peter je stal poleg obrabljene mize, tajnik ga je izpraševal in pogledoval in ga vsega popisal: postavo, oči, usta in nos, lase in brke in koliko je star. „Ne manjka dosti, da mi še na zobe ne pogleda,“ se je zdela Petru tojnikova natančnost odveč. Nazadnje se je Peter moral še podpisati in plačati papirje in kolke. (Nadaljevanje prihodnjič) OBVESTILA Sobota, 27. avgusta: Prosvetni večer ob 20 v Slovenskem domu v Carapachayu. Predaval bo dr. Tine Debeljak o poljskem mileniju in življenju Cerkve za železno zaveso. Sestanek SKADA ob 19 v Slovenski hiši. Predaval bo Pavel Fajdiga o komunizmu v Južni Ameriki. IX. redni občni zbor DSPB Buenos Aires v Slovenski hiši. Ob 19 sv. maša, ki jo bo imel g. msgr. Anton Orehar, zatem poklonitev padlim pred spomenikom, nato pa občni zbor- Nedelja, 28. avgusta: V Slovenskem domu v Slovenski vasi napovedano gostovanje Carapachay-skega odra s Cankarjevo dramo Jakob Ruda zaradi smrti v Gričarjevi družini preloženo na poznejši čas. Blagoslovitev šoiskih prostorov v Našem domu, :San Justo. Začetek ob 9. Na Pristavi prosvetni večer Društva Slovenska pristava s skioptičnimi slikami iz domovine. Začetek ob 17. Sobota, 3. septembra: IX. kulturni večer SKA ob 7 pri Bullriehu, Sarandi 41. Predava g. France' Papež o Podobi človeka pri Cankarju V Slovenskem domu v Slovenski vasi začetek knjižne razstave. Za slovenski šolski tečaj škofa Barage govor predstavnika učit. zbora s prvim vodenim ogledom razstave. Ob 20 bo za krajevna FO in DK govoril o lepoti in potrebi slovenske tiskane besede rev. Frane Sodja CM, nato pojasnjevanje razstavljenih knjig. V Slovenskem domu v San Martinu ob 19,30 skioptično predavanje g- Marijana Marolta o kmečkih uporih. Nedelja, 4, septembra: Počastitev spomina generala Leona Rupnika ob 20. obletnici njegove smrti Prireja jo v Slovenski hiši na Ramón Falconu in nanjo vabi DSPB TABOR v Argentini. Ob 9.30 sv- maša, ki jo bo darova! g. msgr. Anton Orehar. Po maši v dvorani komemoracija, nato pa polaganje venca pred spomenik mrtvim junakom ter Requiem, ki ga bo opravil g. Albin Avguštin. Sodelujejo: Pevski zbor Gallus pod vodstvom dr. Julija Sa-vellija, tercet sester Zajec iz San Justa, pesnik Igor in oderski umetnik Frido Beznik. Mladinska tombola v Slomškovem domu ob 15. V Slomškovem domu po maši roditeljski sestanek s predavanjem g. R. Drnovška o skrbi za študirajočo mladino. Razstava slovenskega tiska v Slovenskem domu v Slovenski vasi. Vod- ! stvo po razstavi ob 11, 16.30, 17.30,: 18.30 in 19.30. Ob 16 bo govoril g. Ruda Jurčec o pomenu slovenskega zdomskega tiska. Na razstavi je mogoč nakup ali naročilo knjig. Sobota, 10. septembra: Sestanek htevenskega kat. akad starešinstva ob 19 v Slovenski hiši. Posvečen bo debati o ustanovitvi slovenskega srednješolskega zavoda ter bodočnosti Škofovega zavoda v Adrogue-ju. Vabila so bila razposlana, če g» kdo ne bi dobil, naj vseeno smatra, da je povabljen in naj se sestanka ud*»ieži. — SKAS je imelo 9. julija občni zbor, na katerem so bili izvoljeni: predsednik Marko Kremžar, podpredsednik Božidar Fink. blagainik Milan Magister in tajnik Stane žužek- Nedelja, 11. septembra: Blagoslovitev Slomškovega doma. Začetek slavnosti in prireditve ob 10 dop. V Slovenskem domu v Slovenski vasi ob 10.30 dop. predavanje g- dr. Vi-tala Ašiča o argent, dednem pravu. , Nedelja, 18. septembra: Peti mladinski dan v San Justu Slomškova proslava slov. šolskih otrok. Nedelja, 2. oktobra: Tombola v Slov. domu v San Martinu Mladinski dan v Slovenski vasi Nedelja, 16. oktobra: Pevsko glasbena prireditev v Martinu. San Sobota, 23. oktobra: Skupna proslava narodnega praznika odbornikov vseh organizacij, ustanov in domov, vzgojiteljev slov. mladine in predavateljev v naših organizacijah v Slovenski hiši. Nedelja, 6. novembra: Splošna proslava slovenskega narodnega praznika, ki jo letos pripravlja Slovenski dom v San Martinu. DAROVALI SO DSPB - Buenos Aires je namesto venca v spomin generala Leona Rupnika •ob 20-Letnici njegove smrti darovalo 5.000 pesov Škof. zavodu v Adrogue. Vestnik S FZ V. ŠPORTNI DNEVI Ramos Mejia prvak v ping pongu In šahu- V soboto zvečer sta odigrate svoji tekmi v ping pongu in šahu odseka Ramos Mejia in Slovenska vas. V ping pongu je bilo vidno, da sta obe moštvi precej enako močni, saj je bil rezultat negotov do zadnjega seta. Prvo igro sta ddifirala Žakelj J. (RM) in Zupančič L. (Sv), katere re- zultat je bil 18:21 in 16:21. Drugo igro je dobil ramoški igralec Piber R. proti Sušniku F. (21:15 in 21:17). Zatem se je odigrate tekma v parih, kjer sta ra-moščana Piber R. in Babnik F. dosegla zmago nad Zupančičem L. in Sušnikom F. Sv) (21:li in 21:17), v naslednji igri pa se je rezultat zopet izenačil, ko je Vodnika C- (RM) premagal Grbec Jože (Sv) z rezultatom 15:21,21:19 in 15:21. Zadnjo igro sta odigrala Babnik F. (RM) in Nabergoj F. (Sv), kjer si je Ramos Mejte, z rezultatom 16:21, 21:17 in 21:7 osvojil pokal. Takoj za tem se je odigrate tekma v šahu, a tu je bil odpor Lanuščanov mnogo šibkejši. Z rezultatom 3,5 — 0.5 je ramoški odsek tudi tu dosegel pokal. Posamezni rezultati so bili sledeči: j Marolt J. (RM) 1 — Grbec Janez (Sv) 0; Vodnik C. (RM> 0.5 — fte^ik 1 F. (Sv) 0.5; Žakelj J. (RM) 1 — Grbec 1 Joža (Sv) 0 in Babnik S. (RM) 1 — Nabergoj F. (Sv) 0. Zadnje tekme, ki se bodo še odigrale: za športne dneve: Nogomet v nedeljo, 28. avgusta v Ateneo Don Bosco: ob 14 Ram s Me- ; ite — Morón-Carupachay; 15 40 San Martin — Slovenska vas. Datum teh tekem je bil spremenjen, ker je 18. septembra Mladinski dan v San Justu. ; Ping pong in šah na Pristavi v Mo-ronu bo v soboto, 3 .septembra ob 20. Tekmujeta Morón -Garapachay in San Justo. Simon Raj er uradni prevajalec Uruguay 743, 5. nadstr. pis. 506 9—12, 15—18 in ob sobotah dop. Prevodi, dokumenti (nabava, legalizacija, popravki), vožnje (pomorske in letalske). Plošče, knjige in diapozitivi iz Slovenije. ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69.9503 Argentina Petti velika m srni m arti n ska, TOMBOLA * ho 2. oktobra ■ ■ ■ BttiiaifiMiRkiii R««MiaaBaaaaaaaiiBaaaMan pokoj našega dragega Matjaža. ♦ — — : ♦ ♦ % ' SB© PRVA MLADINSKA TOMBOLA SFZ v nedeljo, 4. sept., &b IS v Slomškovem domu KVIZI A Dragi slovenski rojaki! sco n s kov Deset mesecev je poteklo, odkar je bil položen in blagoslovljen temeljni kamen novi stavbi našega skupnega doma. Sedaj so dela prvega gradbenega obdobja skoro že zaključena. Uresničilo se je, kar se je zdelo marsikomu utvara. Stare hiše ni več in že stoji novo, moderno poslopje — sad velikih žrtev in poguma, pričevalec naše žilavosti in idealizma. Pospešite je gradnjo Vaša moralna in gmotna pomoč, saj je bil Slomškov dom pogosto deležen Vaše izredne naklonjenosti. Danes Vas Lahko že povabimo na veliko slovesnost, ki bo v nedeljo, 11. SEPTEMBRA 1666. Ta dan bo slovesno odprt in blagoslovljen NOVI SLOMŠKOV DOM Celodnevna prireditev, ki bo združena s petletnico PRIČNE OB 10 PRED PROČELJEM DOMA. Podroben program bomo objavili prihodnjič. Rojaki! Pridružite se lepemu prazniku s svojo udeležbo. V nedeljo, 11. septembra, na svidenje v novem Slomškovem domu! PRIPRAVLJALNI ODBOR •••••■•••••■■••••••••■••■•••■••»■••■•■•»■••■»••••■••••••••••••••■•■■•■■•»■••■■••■••••••••»■••■■»•••■•■■■•J Sobota, 3. septembra Nedelja, 4- septembra Velika razstava slovenskega zdomskega tiska obeta biti ena največjih slovenskih zdomskih tiskovnih razstav, na kateri bo razstavljenih nad 300 knjig in časopisov, od katerih bo vse, ki še niso razprodane, možno kupiti. V soboto: ob 17: začetek (govori eden učiteljev slovenskega šolskega tečaja); ob 20: govori o lepoti slovenske knjige in pomembnosti razstave posebej za krajevna FO in DK rev. France Sodja CM. Vodena obiska ob 18 in 20.30. V nedeljo: Razstava se odpre ob 10.30. Voden obisk ob 11. Odprto do 12.30. Ob 16: govor predsednika SKA g. Rude Jurčeca o potrebi in lepoti slovenskega branja. Vodene ure ob 16.30, 17.30, 18.30 in 19-30. Ob 20 zaključek razstave z nagovorom predsednika društva Slovenska vas in besede prisotnim predstavnikom posameznih založb. Geslo: Vsaka slovenska družina mora imeti družinsko knjižnico! Vabijo: Založbe razstavljalke in Društvo Slovenska vas. NAS DOM SAN JUSTO v to. JUBILEJNEM LETU SLOVENSKA ŠOLA „FRANCE BALANTIČ46 v San Justu ttroslavlja 10. JUBILEJNO LETO „NAŠEGA DOMA44 i, blagoslovitvijo novih šolskih prostorov v nedeljo, dne 28. avgusta 1966 Program : 7,30 sv. maša v farni cerkvi. Poje šolski pevski zbor. 9,— Dviganje zastav in pozdrav predsednika šolskega odbora gospoda Alberta Malovrha. Blagoslovitev dvorane France Balantič in (priložnostni nagovor g. kateheta dr. Alojzija Starca. Pevska točka šolskega zbora- Pozdrav predsednika „Našega doma“ g. Petra Čarmana. Govor nadzornika slovenskih šol g. Aleksandra Majhna. Pevski nastop članic SDO, bivših učenk slovenske šole Nagovor učiteljice slovenske šole gdč. Angelce Klanšek. Pevska točka šolskega zbora. Ogled prostorov in pogostitev povabljenih. Uj— Tekmovanje šolskih otrok in naraščajnikov. Nagradna tekmovanja med vsemi navzočimi otroci. Zabavni nastopi. Otroške igrice. Starši, pridite in pripeljite, svoje otroke- Za prijetno glasbo, zdravo zabavo in dobro postrežbo poskrbljeno. NAŠI MLADINI Urejuje: MARTIN MIZERIT Lato III. Štev. 17 „RECEPT“ Milica se drži zelo „kislo“. Uh, pa kako! Hotel sem jo malo potolažiti, pek sem jo vprašal: „Kaj je s teboj, da si tako slabe volje?“ „Saj sem lahko, ko me pa tako zob boli!“ mi je nekam rezko odgovorila. „No, to je pa. res hudo, če beli zob,“ sem brž pritrdil. „Pa bi šla k Zobozdravniku!“ „Je mama rekla, da ni nič hudega. Da je to samo od prehlada. Pa naj malo potrpim.“ „Vidiš, kako ti mama lepo svetuje. Res ne kaže drugega, kakor da potrpiš.“ „Potrpiš! Potrpiš!“ je Milica jezno zagodrnjala. Vi lahko to rečete, ko vas zob ne boli!“ Ker sem imel nekoliko več časa, sem hotel poizkusiti, da bi Militino slabo voljo vsaj nekoliko zmanjšal. „To je res,“ sem priznal. „Lažje je nasvete dajati, kakor pa jih sprejeti — in tudi izpolniti. Pa ■— glej: misliš, da te bo zob manj bolel, če boš slabe bolje? Pa še drugim si v nadlego s svojim kislim obrazom!“ To pot mi Milica ni nič odgovorila, le postrani me je pogledala. Dodal sem ji še „praktičen“ nasvet: ,.Poizkusi z „geniolon\“ ali s čim drugim. To večkrat pomaga!“ „Takih reči ne smem jemati. Me po njih vedno želodec boli,“ se je Milici spet razvezal jeziček. j „Potem pa res ne kaže drugega, kakor da potrpiš. Misli na vrednost! premagovanja! Daruj svoje bolečine v kak dober namen: za spreobrnjenje grešnikov, za mir in spravo med narodi in ne vem kaj še vse! Ne bom rekel, da te bo zaradi tega manj baldo. Octavo pa je, da boš bolečine lažje : prenašala!“ Če je Milica sprejela moj „recept“, n ■ v m, Prav pa bi bilo, ko bi ga! j Fran Levstik: MOLITEV. Jezušček, tam gori v svojem zlatem dvori sveti križ držiš, z angelci sediš. Prve hlače nosim in kleče te prosim zdravja svoji mami, ki me zjut: aj drami, češe in umiva, msni srajčke šiva, sladkih jabolk reže, rada s kruhom streže, mleka piti daje, da ga še ostaje. Mirko Kunčič: MODRA MOŽA (Nadaljevanje) Tako svetle oči je hotela imeti, da bi vsak hip lahko videla najlspše stvari na zemlji; tako tenak sluh, da bi slišala najtišje zvoke zvezd; srce tako blago in polno ljubezni, da bi obogatite z njim ves svet. . . In se je porodil v njej odločen sklep. otopila je pred mamo in dejala: „Daj, mama, dovoli mi, da odpotujem v svet — modro rožo iskat!“ Konec pravljice je Ančka povsem pozabite... Mati je ljubeče pogledala Ančki v oči in se skrivnostno nasmehnila- Pre- križate jo je na čelu, na ustnih in na prsih ter dejala: „Pojdi v tiozjem imenu in srečno se vrni!“ f In Ančka je šla----------- Iskala je modro rožo po temnih gozdovih, iskala jo je po strmih pečinah, po tihih samostanskih vrtovih — vsepovsod. Najbridkejšo samoto je morala pretrpeti, najneprijazna besede preslišati. In je nekajkrat našla modro rožo in ja bite prepričana, da je to roža, o 'kateri ji je mati pripovedovala. Toda ena teh rož je že naslednjega dne usahnila, druga je bila polna omamljivega strupenega vonja, in ko je hotela iztegniti roko po tretji roži — je bilo njeno steblo polno ostudnega mrčesa. .. Prave modre rože ni našla nikjer. V svetem hrepenenju je potovala dalje in njene noge so bile že vse ranjene in krvave od dolga, težke poti- Nekega dne ji je priletela nasproti ptička. Kakor mavrica pisane peruti je imela in tako sladko je žgclela, kakor da jo vabi nekam daleč s seboj... Ta ptička je bila — ptička domotožja. (Konec prihodnjič.) PISAN DROBIŽ. Kaj je to? Vedno je povsod doma, s hišo se povsod šopiri; nima nog, roge irr a, včasih dva, a včasih štiri. Pregovor. A R U A T R A Z L A U A N A R Beri prav! Črkovnica. S p jo čislajo mozjé in v ustih mnogokrat drže. Z 1 kaj lepo je drevo, Slovencem zlasti prav ljubo. Skoz š svetloba sije k nam — pa dobro vem, da tudi k varr Rešitev ugank v prihodnji števili Reè'cne uganke iz 16. številke-Besedna uganka: Žaga. — Čude napis: Začni brati od zadaj in dobi; , Kar ni, tudi vojska ne vzame. — Stolj ; besede so 1. potok, 2. ura, 3. njiva, aga, 5. kelih (sveta posoda!), 6. ma 7. čuvaj. Po sredi navzdol: Triglav. Enemu izmed reševalcev: „Pod sv: bodnim soncem“ ni pesem marveč p< j vest. Fran Finžgar ni bil pesnik, pi j pa pisatelj, čeprav je spočetka pis; tudi pesmi. Sicer si pa uganke pn vilno rešil. I NAŠI PREGOVORI — MOŽ. • ! Moža spoznaš po govorjenju. • Moža ne smeš meriti z vatlom: j Tildi umen mož se včasih spotakni : Mož moža le enkrat goljufa. rnmummmmmm «»* *•»««* ••«*«