leto xxii. — Številka 71 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. - Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar - Odgovorni urednik Albin Utakar 7 V F z e delov nega glasilo - tt~wi«TICNE z v * * * » * l j u d s t kranj, sreda, 17. 9. 1969 Cena 50 par List izhaja od oktobra 194? kot tednik. Jd 1. ianuarja 1958 kot poltednik. Dd 1. januarja 1960 trikrat tedensko. 3d !. 'anuaria 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah za gorenjsko Kmetijski pouk v osemletkah • Lani je republiška skup-Iščina sprejela resolucijo o Ikmetijstvu. Resolucija go-Ivori tudi o kmetijskem ■izobraževanju, o njegovih ■pomanjkljivostih in nujnosti, da se mu posveti večja dru/.bena skrb. Povsod se je ponavljal isti refren: kmetijstvu je treba pomagati, treba mu je dati takšno življenjsko tekočino, da bo zaživelo, se razcvetelo in razvijalo, i Kakšno vlogo ima stro-Ikovna usposobljenost Ikmetov, ni treba ponavlj Iti. Ne samo tistih, ki se že ubadajo z vsakodnevni-|ml križi in težavami, ampak tudi onih, predvsem mladih, ki bodo čez čas prijeli za vajeti očetovega posestva in skrbeli za njegovo rast in boljši pridelku Pridelek. Se bolj pa smo bili ve seli novice, da so pristojni republiški organi skle nui H.....I — . „ . . -------- *r.»~au nili uvesti na podeželske osnovne šole kmetijski pouk. V njegovem okviru bodo učenci združevali I teorijo s prakso. Pri tem jbodo šoli pomagala kine-Itijska posestva, kombinati in zadruge. Predavali bodo njihovi strokovnjaki, praktični pouk pa se bo odvijal na njihovih obdelovalnih površinah. Pračakovall smo, da bodo kmetijski pouk uvedli na vse podeželske osemletke. Zmotili smo se. Dve hUi naj bi takšen pouk te kel le poskusno. In to sa mo na nekaterih šolali v Sloveniji! Zakaj samo poskusni pouk, in to samo fta nekaterih šolah. Ali uUtno s kmetijskim šol SE? v ""t*!* wtjk !■ 22 Poskušali h, ,n«do dosegi >vc »Potek, kako bolj »nato dosegli? AU nI bila to dovolj velika šola In napotek, kako ne smemo Aelati in kako moramo? ce bomo storili tako, nam ne bo nihče nasprotoval, najmanj pa starši otrok, ki bodo obiskovali krneli Jski pouk. Po tolikih razpravah, premislekih reso-"cijah in sklepih tudi de >*ar in predavateljski kater ne bi smel predstav-'latl ovire. Preidimo od tesed k dejanjem. Ce bolo naše rešitve polovlčar-*e, bodo skupščinska resolucija In vsa pozitivna ,^n dobronamerna prizadevanja izgubila svojo teto! 3. Košnjek program Minuli torek, 9. septembra, je bila v Kranju seja izvršnega odbora občinske konference SZDL, kjer so med drugim razpravljali o delovnem programu občinske konference socialistične zveze do konca leta. člani odbora so na seji podprli stališče, da mora v prihodnje socialistična zveza nadaljevati s poli-tično-organizacijsko prakso začeto ob skupščinskih volitvah. Da bi v prihodnje obdržali čimbolj tesno povezavo s krajevnimi organizacijami, bodo že ta mesec pripravili seminar za predsednike in sekretarje krajevnih organizacij socialistične zveze, na katerem bodo razpravljali o vlogi in nalogah socialistične zveze, o družbenoekonomskem razvoju občine in o nekaterih organizacijskih vprašanjih organizacij SZDL. Razen tega pa so se na seji zavzeli, da je v prihodnje treba sodelovati tudi z vodstvi drugih organizacij v ob čini. Tako bodo pripravili sestanke z vodstvi Ljudske tehnike, RK, Gasilske zveze in športnimi delavci. Skopaj z občinsko skupščino in sodnimi organi pa bodo pripravili posvetovanje o delu in nalogah poravnalnih svetov. Prav tako bodo do konca leta nadaljevali z izobraževalno akcijo občanov o vprašanjih vseljudske obrambe. Predsednik ZSJ v Iskri Jutri (četrtek) dopoldne bo obiskal kranjsko tovarno Iskro predsednik zveze sindi katov Jugoslavije Dušan IV trovIč-Sane. Pogovarjal se bo s predstavniki podjetja Iskre in družbenopolitičnih organizacij. A. Z. Delovni SZDL do konca leta Izvršni odbor pa bo pripravil s poslanci republiškega zbora in gozdarskimi strokovnjaki javno razpravo o gospodarjenju z gozdovi, nadalje se bo zavzemal za uresničitev načrta nadaljnjega izpopolnjevanja mreže osnovnih šol in otroških varstvenih ustanov, zavzemal pa se bo tudi za različne oblike združevanja odbornikov ali poslancev in za sodelovanje le teh z družbenopolitičnimi organizacijami, občinsko skupščino in volivci. Predloženi delovni program pa so nazadnje člani izvršnega odbora dopolnili. Sklenili so, da se mora tudi SZDL vključiti v pripravo na izoblikovanje kulturne skupnosti, da mora sodelovati v razpravi o nadaljnjem razvoju skupščine in srednjeročnem planu in da nadaljuje z že začeto razpravo o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Razen tega pa bodo v delovni program zajeli tudi sklepe bližnjega seminarja. A. Ž. Premajhna skrb za telesne invalide nih ne udeležil telesnih in teje lick To so na zadnjem posvetu poudarili predstavniki teles-invalidov kranjske obči-ki so se sredi junija letos ustanovne skupščine invalidov v Kranju na kateri so ustanovili medobčinsko društvo telesnih invalidov za Gorenjsko. Na posvetu (bil je minuli četrtek v Kranju) so namreč menili, da bi moral Komu-n ilni zavod za socialno zavarovanje skrbneje in temclji-obravnavati telesne inva-na Gorenjskem. Na posvetu so tudi sklenili, naj izvršilni odbor društva že na prvi seji obravnava nadomestila invalidom zaradi zmanjšane delovne sposobnosti ter obsodi primere, ko delovne organ i/.aei je preme Ščajo Invalide na takšna delovna mesta, kjer je potreben zdrav človek oziroma polna delovna storilnost. ka/en tega pa so na četrtkovem posvetu podprli skle pe ustanovne tkupičitai, da bo izvršilni odbor do konca leti (i itanovil podminice društvi telesnih invalidov v vseh petih gorenjskih občinah, da bo društvo sodelovalo 7. vsemi športnimi in drugimi organizacijami in da bo, kolikor bodo dovoljevala fi- t sredstva, pomagalo tudi denarno telesnim invalidom na Gorenjskem. Na posvetu so izvolili tudi 9-članski odbor podružnice za kranjsko občino. A. Z. obiščite nas v ioo trgovinah po o gorenjski iVIL-A Referendum za združitev železarn uspel V ponedeljek, 15. septembra, so zaposleni v vseh treh slovenskih železarnah — na Jesenicah, v Štorah in na Ravnah — referendumu odločali združitvi. Po zadnjih podatkih je za združitev glasovalo 78,90 odstotka 11.783 zaposlenih v vseh treh podjetjih. Na Jesenicah se je od 6082 zaposlenih udeležilo glasovanja 93,42 odstotka zaposlenih, za združitev pa je glasovalo 80.89 odstotka. Izmed 28 glasovalnih mest v jeseniški železarni so najboljše volivne rezultate dosegli v strugami valjev — 92 % glasov za združitev, v elektrodnem oddelku — 85 % in žebljarni 82 odstotkov. Na Ravnah je od 3453 zaposlenih glasovalo 95,60 odstotka zaposlenih za združitev pa se je izreklo 71,71 odstotka, med tem ko se je v štorah udeležilo referenduma 98,48 odstotka članov kolektiva, za združitev pa jih je glasovalo 88,92 odstotka. vg V okviru prijateljskega Železna Kapla in Kranj sodelovanja med občinama bo v soboto, dne 20.9.1969 k/ VSAKOMUR PRUA KAVA ŠPECERUA Naročniki Glasa! Spet pripravljamo nagradno žrebanje za vse dosedanje in nove naročnike. Če se nisic za letos poravnali naročnine, pohitite. Šc imate čas do 20. oktobra. Koroški večer z naslednjim sporedom: ob 17. uri: ploščadi pred občinsko sprejem gostov na skupščino na Trgu revolucije promenadni koncert godbe na pihala i/. Železne Kaple V Domu Partizana v Stra/iščii koncert združenih pevskih zborov »France Pasterk-Le-nai t« Iz Železne Kaple in Šentvida V Domu Partizana v Stražišču — DRUŽABNI VEČER s koroškimi gosti, na katerem igra godba na pihala iz Železne Kaple. Vljudno vabljeni V primeru slabega vremena bo koncert godbe na pihala v Domu Partizana ob 19.30. ob 17.30: ob 19.30: ob 20.30: Seja predsedstva in izvršnega sveta republiške konference SZDL Slovenija v Jugoslaviji Predsedstvo in izvršni odbor SZDL Slovenije sta 5. septembra razpravljala o nekaterih aktualnih političnih vprašanjih. Razprava je bila osredotočena na posledice in vzroke razburkanega razpoloženja ob odločitvi ZIS o gradnji hitrih cest v Jugoslaviji. Po uvodni besedi Janeza Vipotnika, predsednika republiške konference SZDL, so v razpravi še sodelovali: dr. Aleksander Kornhauser, Tone Fajfar, Mitja Gorjup, Zoran Polič, Bogdan Gorjan, Božo Kovač, Janez Kocjančič, Kristina Lovrenčič, Adolf Arigler in Stane Kavčič. Iz Vipotnikovcga poročila je bilo razvidno, da se položaj okrog gradnje hitrih cest na Slovenskem umirja. Socialistična zveza se bo borila proti vsem metodam in oblikam pritiska, dovoliti pa tudi ne smemo, da bi se metoda pritiska razvila v sistem. Na seji so bili enotni v ugotovitvi, da sklep o kreditiranju gradnje hitrih cest ni bil vzrok, temveč le povod splošnega nezadovoljstva ljudi. V bistvu je prišel na površje splošni in dolgoletni problem o odnosu na relaciji republika—federacija. Tovariš Vi potnik je o tem dejal: »Federacijo je treba rešiti vseh funkcij in obveznosti, ki pripadajo republikam.« Ce se bodo zvezni organi rešili neštetih obveznosti, ki bi jih lahko reševali (in ki bi jih morali) v okviru republike, potem bodo lahko na ravni federacije vrsto perečih problemov pospešeno in često temeljiteje reševali. Ce pa republika to zahteva od federacije, potem naj tudi republika čim več zadev prepusti v reševanje občinskim skup ščinam. Mnenje, da je skupnost jugoslovanskih narodov za Slovenijo samo finančno breme, je bilo zelo prepričljivo ovr-ženo z nasledi)nm primerom: Ko je pokojni Boris Kraigher prišel na vodilno mesto v Beograd, je takoj naroČil študijo o položaju Slovenije v Jugoslaviji. Analiza tega vprašanja je pokazala, da Slovenci nismo izkoriščani. Nasprotno, da smo prav v socialistični skupnosti dosegli izredne uspehe. Nobenega dvoma ni, da v nobeni drugi državni skupnosti ne bi do- segli takšne gospodarske in družbene rasti kot prav v skupnosti jugoslovanskih narodov. Sovražniki prišepetavajo, da slovensko vodstvo ni enotno. Na seji so bili enotni v ugotovitvi, da ni v vodstvu nobenih problemov glede njegove enotnosti v generalni liniji in v konceptu družbenega in gospodarskega razvoja Slovenije. Na seji so izrekli priznanje novinarjem, ki so ob pomanjkanju informacij trezno obveščali javnost in delovali pomirjevalno. Bila pa je na seji izrečena kritika na račun zaprtosti Slovencev nasploh. Zelo veliko in hvalisavo pi- šemo o sebi, zelo malo pa o uspehih delovnih ljudi bratskih republik. Zaradi pomanjkljivega obveščanja smo še vedno prepričani, da smo Slovenci daleč pred drugimi republikami, ne vidimo pa, da se Jugoslavija kot celota zelo hitro razvija. Na seji so sprejeli oceno političnega položaja in nadaljnjih nalog socialistične zveze. Ker so jih že v celoti objavili drugi časopisi, naj citiram samo naslednjo ugotovitev. »Slovenija je zaradi svojega lastnega razvoja zainteresirana tvorneje, z več predlogi in pobudami sodelovati pri razvijanju federacije, prispevati več k urejanju skupnih vprašanj in k odločnejšemu spreminjanju metod dela tako svojih kot zveznih organov. Vztrajati mora, da bomo v okviru svoje republike in vse države dosledno uresničevali reformo, dalje gradili družbenopolitični in gospodarski sistem.« J. Vidic Komisija je potrkala na tisoč vrat Na vrata pisarne občinskega odbora ZZB NOV Radovljica nenehno trkajo občani in sprašujejo, kdaj iin kako bodo rešene njihove prošnje za posojilo ali pa za dodelitev stanovanja. Na posebnem skladu se po odkvku republiške skupščine že zbira denar za rešitev stanovanjskih zadev borcev. Prošenj pa je tod i ko, da komaj verjamemo vsem prosilcem za posojilo ali stanovanje. Prav zato sem se ondan pogovarjal s Antonom Dež-manom, predsednikom občinskega odbora ZZB NOV Radovljica. V radovljiški občini so ustanovili komisijo, ki je imela nalogo, da pregleda stanovanja in stanovanjske potrebe vseh prosilcev za posojilo ali pa za dodelitev stanovanja. V komisijo so bili imenovani: Tonček Dežman, Lojze Kos, Mišo Kozinc, Franc Cufar in Janko Prista-vec. Po trije člani komisije so bili vedno na terenu. V radovljiški občini je bilo vloženih 950 prošenj. Od tega je bilo brez pregleda izločenih 100 prosilcev, ker po zakonu Vižmarski tabor Proslava bo v Vižmarjih 5. oktobra Dr. Vasilij Me lik Je ob stoletnici Vižmarskega tabora zapisal: »Leta 1848 se je zedinjenje vseh Slovencev v eno samoupravno enoto prvič pojavilo v javnosti kot političen program. Ko se je v začetku šestdesetih let ustavno življenje znova začelo, se je obnovil tudi program Zedinjene Slovenije. Toda ne leta 1848. ne leta 1866. se še ni vedelo, koliko ljudi med Slovenci se zavzema za slovenske politične zahteve, za enakopravnost slovenskega jezika, za pravice slovenskega naroda, ali za zedinjeno Slovenijo. Vižmarski tabor je bil v vrsti slovenskih taborov sedmi, pred njim so bili že trije na štajerskem, dva na Goriškem in eden na Notranjskem. Kranjska je imela vsega štiri tabore. Na Gorenjskem in Dolenjskem so začeli tabore sicer pripravljati, toda Jih je že zadela prepoved 1871. leta ...« Proslavo 100-letniee Vižmarskega tabora pripravlja 16 občin, med njimi vse gorenjske občine. Vižmarski tabor pred sto leti je pripravilo slovensko deželno vodstvo, med njimi Blcivveis in Costa. Na vabilu za Vižmarski tabor pred sto leti je bilo podpisanih 80 županov, občinskih odbornikov in drugih uglednih domačinov. Tabora se je udeležilo od 25 do 30.000 ljudi in je bil to najmnožičnejši tabor na Slovenskem. Na taboru so govorniki zahtevali ustanovitev zedinjene Slovenije; zahtevali so, da se vpelje slovenski jezik v šole in urade; zahtevali so sloveir.ko univerzo in več drugih narodnostnih pravic. Pokrovitelj letošnje proslave je predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher. Na procUaH bodo odkrili spominsko obeležje na kraju, kjer je bil pred sto leti Vižmarski tabor. Kot /m.hihih tost naj za zbiralce /načk povem, da bodo v kratkem izdali v dveh variantah 10.000 ipomlnskih značk, ki bodo enake kot pied sto leti / na pisi: Živila Slovenija! Združimo se! Ne vdajmo se! V tisku so letaki, i/dali pa bodo tudi spominsko brošuro. J. Vldlc nimajo pravice do stanovanj iz tega sklada. Ce bi hot^ ustreči vsem prošnjami ilijardo & din, potrebovali eno mil dvesto milijonov S din, D? razpolago pa bo za radovljiško občino le 225 milijonoV S din (120 milijonov S din j« že na skladu). Komisija Je obiskala okrog 900 prosilci se z njimi pogovarjala o P°* trebah za posojilo. Večina posojilo z* za prosilcev prosi ureditev sanitarij ali P3 razširitev stanovanjskega P . ijkaffiJ'* da bodo nove denarja so sklenili, kot pomoč za gradnjo ^ hiše dali največ do tri ^ jone S din posojila, s da se posojilo odobri . potem, ko je hiša *> streho. Komisija je b. krat presenečena. Ugo so namreč, da so med Pv^jj, ci tudi občani, ki irnaJ°k.|tc,i ša stanovanja kot marsiKc član komisije. Lc-ti s posojilom dobiti st^Mb •nja za svoje otroke, prosilcev je zelo velik0; nje bodo romale v ^i>s- «3 Pri nekaterih P^^fi je komisija videla nar** ^ j kričeče ^anovanjskeJ^JJJ*, Tonček Dež.man o vedujc: „-išli »Na Gorjušah smo n^vj člansko družino, ki enem prostoru 4 x 3 in 6-v t» it w prostor družini rabi » j„ hinja, spalnica, shrani«^ ^ klet. Podoben primer' "Jjfcf deli tudi na Kopriv«*«. y petčlanska družin« -s,1,n \llt\i eni sobi, ki je obeiK'«" ^ kuhinja. Ko je kon>i»'J ^. Koprivniku vstopila v 1» ^ novanje, Je morala £t}rC 0Cla' da Je komisija »P,oh . ,e v in kaj ,e kam sobi. je prišla Kričeč primer tBa°^Z^ Spodnji Upnici. »' g* Koselj. borce od dfliži' stanuje s štiričlansko ^ no v hiši, ki se bo v*» pfi. sesula. Komisija j^ 0 0f sil jena, da pri uPr'lV" d- & ganu občine posreduj* .,,^1 izda odlok o prisu,,, loSt\P stanovalcev oziroma ifii-ve družine. Za njegov ^ žlno Je že pripravljeno ^ vanje v Radovljici« *■ Z varčevanjem pri Gorenjski kreditni banki — POSPEŠUJETE gorenjsko gospodarstvo in • tem # — DOSEŽETE visoko obrestovanje hranilnih vlog In deviznih računov; • — STE ZAVAROVANI za primer nezgodne smrti in trajne invalidnosti (pogoj: vloga 1000 din vezana na odpovedni rok nad eno leto); ZATO SE ČIMPREJ VKLJUČITE MED NASE VLAGATELJE! BLED • JESENICE • KRANJ • RADOVLJICA • ŠKOFJA LOKA — DVIGATE svoj življenjski standard TRŽIČ V Bohinju gradijo po siovno-turistični center . ___i •....! C.t». V Bohinju blizu hotela Jezero so zaceM graditi ^KS^^Tf^S?" i»nija prihodnjega leta. te letos pa bo stavba pod streho. - l-oio. Pred nedavnim so v Bohinju blizu hotela Jezero začeli graditi poslovno-turistični center. Investitorji za graditev tega za Bohinj prepotreb-nega objekta so Podjetje za PTT promet Kranj, Turistično društvo Bohinj in Trgovsko podjetje Savica iz Bohinjske Bistrice. Center gradi gradbeno podjetje Bohinj, dela pa nadzoruje Turist progres iz Radovljice. Poslovno-turistični center, v katerem bo pošta, turistični biro, prodajalna spominkov, .samopostrežna trgovina, snack-bar in v kletnih prostorih avtomatsko dvostezno kegljišče, bo zgrajen in odprt do konca junija prihodnjega leta. že letos pa bo stavba pod streho. Predvideno je, da bo vrednost vseh del z ureditvijo zemljišča okrog centra veljala okrog 350 milijonov starih dinar je v. Prosjačenfe za cement poman/kt0^n^' po'etn' gradbeni sezoni je na našem trgu veliko I Pomanjkanje c naš JC Cementa- Prazna skladišča cementa so povzro- j ke* uvozemU gospodarstvu ogromno škodo. Vse to pa zato, iz uvoza" KPtd^et^.a nis° zaS°toviIa potrebne količine cementa sl°v, da si i kriticen Je položaj na našem trgu, pove dej-Cementa S • ' Sava Jesenice moralo sposoditi nekaj vreč Pa pri pn nekem privatniku na Blejski Dobravi, nekaj vreč k°nčali £ ,nik,h na žlrovniškem področju, da so lahko do-stah. pr5faf !?ena de,a na novem mostu čez Završnico v Mo-ni,i delo- S° zaradi Pomanjkanja cementa trikrat preki-Jesenice 7 novem visokem dimniku v aglomeraciji železarne na novi i adl cementa so bili zastoji pri gradbenih delih ** na riV.. Su" 1 k,avnlci, na vrstnih hišah v Kranjski gori in dru8,h gradbiščih. Miro Sava, glavno vedeli, da manjkanja Ogrin, direktor SGP je izjavili: »Ze pred gradbeno sezono smo bo prišlo do po-cementa. Naše '"»•.lKanja cementa. Naše podjetje cement kupuje v Tr-5rugoh' Anhovem' Umagu, pa iz uvoza. Naše zalo-se izčrpajo v štirinajstih Jneh. Mesečno porabimo od j50 tlo Ana .. sanjkanje c Povzročil« veliko škodo. samo nam, *~ 400 ton cementa. Po-cementa nam je Ne -----., temveč tudi dru- ^ Podjetjem. Dovolj je, če maniT' a smo zaradi P°-njKanja cementa izgubili otni mesečni dohodek pod- el;., ski zbornici prošnjo, naj p ML-dujejo pri zveznem l/.vr-šnem svotu, da bi le ta dovolil cementarni Anhovo uvoz klinkerja. Pomanjkanje cementa so na poseben način opazili tudi naši cariniki. Na mejnem prehodu v Ratečah je vsak dan več domačinov oziroma potnikov z Gorenjske, ki iz Trbiža prinašajo eno ali dve vreči cementa. Kaj si pri tem mislijo naši sosedje, ne vem. Ob takšnih pojavih vsekaikor izgledamo bolj siromašni kot smo v resnici. Cesto uvažamo blago, ki ga dovolj izdelujemo doma, iz čudnih razlogov pa ne uvažamo ali pa ne planiramo v zadostni količini res nujno potrebnega blaga za našo industrijo. J. Vidic H. sejem obrli v Kranju odll.-20.X.69 Urbanistični red za 39 naselij .. ___i e,i;imi in k itir niso ni Ladja nienta enomes z 2000 tonami ce je prišla iz H/'Pta ' ječno zamudo. Ladja je bila teden dni zasidran.I V Kopru, kjer je nihče ni t/'" vt»il, potem pa so jo polno usmerili proti Udu Ploče. Ko-nui, zakaj, po čigavem nalo gu? Kdo ve? Pretekli leden je k sreči le prispela nova ladja i eenu-ntom. Pomanjkanju cementa botruje tudi dejstvo, da znana tovarna cementa i/- A&taveta ne posluje s p too v-mogljivostjo, ker ji ne dOVO-Hjo uvoz klinkei j.v. ki je potreben za proizvodnjo levali tetinega cementa. Oba zbora radovljiške občinske Skupščine sta na zadnji seji sprejela urbainistični red za 39 manjših naselij im turist ično-rek reac i j sk i h ob-močij Jelovice, Pokljuke, Koble, tCdfline, Vogla in triglavskih žičnic. Za vsak kraj posebej ga je i/.delal Zavod za urbainizem Bled. Pri na daljnjom razvoju posa.incz.'iih krajev so upoštevali i podatke o prebivalstvu, trgovini, šolstvu, zdravstvu kulturi, geografske in geološke podatke, arhitektonske in urbanistične značilnosti itd. V načrtih so tudi označili, kje bo dovoljena gradnja novih stanovanj. Tako novih hiš ne bodo smeli graditi v krajih, kjer ni možnosti za zapo- slitev in kjor niso predvidena tako imenovama spalna naselja pomembnejših občinskih središč. V teh naseljih bodo lahko popravljali le stara stanovanja ali namesto starih gradil i nova. Seveda pa bodo morali paziti, da bodo olua-niili značilnosti tamkajšnje arhitekture- A. 2 0e podjetja. med "'M 'ndi SGP Sava Je,eni so Poslala zvezni gospo Pojasnilo V 68. ka (6. na 14. tažo Z je raj številk. i.ascya časmt- leptember 1969) wno si rami objavili pepOT-na .lovom: Pokljuka /a gobarje, turiste ftportnlke In... medvede! Naš novinar se je pogovarjal budi 1 Utaj a ICO Angelo Dobrave, ki mu je povedala, da ji Gozdarsko kmetijska za-druga i/ Srednje vasi v Bohinju odkupuje mlol.o, d.i |i plačuje liter pO 0,85 dinarjev in da ji 0,20 dinarjev odtrga zaradi stroškov provoza. Na (it u 'amo njeno v Glasu za pisano izjavo: »Kar /.apisile, I da mi letos se niso plačali I niti litn mleka. Sama ne vem, zakaj balCO odlašajo S plačilom. Oddala sem ga že prek 1000 litrov, to pa z.e nekaj znese.« Gozdarsko kmetijska zadruga iz Siednje vasi v Bohinju nam je poslala dopis, v k.iierem navaja, da SO izjav! Angele Dobravec, ki so bile zapisane v našem časni iku. ga meseca, to pa zaradi toč nega obračuna stroškov. V dopisu kmetijske zadruge je točno navedono, koliko m le ka je Angola Dobravec odda la in kdaj so ga ji plačali Prav tako opozarjajo, da je vsa potrebna dokumentacija na vpogled na upravi zadru ge. Prizadetim se opravičujemo Uredništvo Tako bodo prebivalci Stare Fužine prihodnje leto dobili novo pošto. Trenutno prebivalci tega dela Bohinja nimajo pošte, ker je PTT podjetja iz Kranja moralo letos poleti izseliti pošto iz zasebne stavbe v Stari Fužini. A. Ž. Predstavljamo vam: ALPINO Žiri Tovarna obutve Alpina Žiri sodi med največje jugoslovanske proizvajalce čevljev. Nastala je takoj po vojni z združitvijo ma-obrtnih delavnic, ki vsaka zase niso mogle več v korak s časom in potrebami. Ob ustanovitvi je imela 250 zaposlenih. Le-ti naj bi se ukvarjali predvsem z ročno izdelavo specialne športne obutve. Toda kasneje, ko so dogradili novo tovarniško poslopje (leta 1948), je kolektiv prešel na mehanizirano proizvodnjo čevljev Vseh vrst. Število delavcev in dohodek sta zadnji dve desetletji naglo naraščala. Orjaško žirovsko industrijsko podjetje danes reže kruh 1200 ljudem. 900 jih je zaposlenih v matični tovarni, 150 v obratu za izdelavo zgornjih delov v Gorenji vasi, ostali pa v Alpinini prodajni mreži. Velik del proizvodnje (44 odstotkov) izvozijo. Najboljši tuji kupci so ZDA in Kanada, kamor prodajajo zlasti smučarske čevlje, medtem ko v deželah Vzhodne in Zahodne Evrope cenijo tudi njihovo modno, žensko in moško obutev. Vrednost izvoza je lani znašala 2,1 milijona dolarjev. Letos, tako računa uprava, bo celotni dohodek gospodarske organizacije presegel 70 milijonov novih din. Tovarna je pred krat kini izdelala poseben program investicij, ki predvideva vlaganja v modernizacijo proizvodnje in gradnjo novih prostorskih kapacitet. Za to so namenili 5 milijonov N din. Prvi objekt, 3000 kvadrat nih metrov velika hala, bo nared do konca decembra. Alpina se že nekaj časa trudi izboljšati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Vsako leto razpise jo dvajset novih štipendij za študij na najrazličnejših srednjih, višjih in visokih šolah. Prednost imajo seveda domačini. I. G. Hote ali nehote zamenjane indikacije? Danes teden je bil v Glasu objavljen odgovor Zdravstvenega doma Jesenice na članek Jaz tebi — ti meni. Naj takoj na začetku povem, da se z odgovorom le delno strinjam. Da bi bila širša javnost bolje obveščena, naj navedem nekaj vzrokov, ki so me vodili, da sem napisal članek Jaz tebi — ti meni, ki je bil objavljen v Glasu 20. avgusta letos. V odgovoru Zdravstvenega doma je zapisano, da sem hote ali nehote zamenjal zdravstvene in socialne indikacije. Strinjam se ,da iz članka morda izhaja (20. avgusta), da so bile zamenjane zdravstvene in socialne indikacije. Vendar menim, da osnovna misel članka ni okrnjena. Zakaj? Na Jesenicah je okrog 709C otrok starih do 16 let. Po podatkih zdravstvene službe je med njimi precej podhra-njenih, slabokrvnih in nevrotičnih. Precej teh otrok živi v slabih stanovanjskih (barake Pod Mežakljo in drugod) in slabih socialnih razmerah, čeprav nisem strokovnjak na zdravstvenem področju, menim, da je prav gotovo vrsta primerov, ko je pri bolehnih otrokih, potrebnih zdravstvenega letovanja, hkrati prisotna tudi druga — socialna indikacija. Da je to prav gotovo tako, kaže tudi znesek 19.200 starih dinarjev, ki ga za letošnje tritedensko letovanje otrok starši lahko plačajo v več obrokih. Skratka, menim, da je pri letovanju teh otrok težko postavljati mejo med zdravstveno in socialno indikacijo. O letovanju otrok omenjenih dveh zdravnic pa tole: Otroka dr. Klinarjeve sta v zdravstveni koloniji v Novigradu, ki je trajala od 20. 6. do 6. 7., že nekaj dni letovala, ko se je dr. Kiinarjeva odločila, da bosta letovala z »napotnico«. Menim, da ni treba osvetljevati pogovora, ki je potekal v Novigradu med njo in predstavnikom Zavoda za klimatsko zdravljenje otrok Kranj. Rezultat tega pogovora, kjer je šlo za ceno letovanja za njena otroka (če otrok letuje z napotnico, plačajo starši 19.200 starih dinarjev za tri tedne, brez napotnice pa 42.000 za enega otroka) je namreč bil, da sta bili napotnici za otroka dr. Klinarjeve napisani 6 dni po začetku letovanja — torej 26.6. (Napotnici za Montko in Marijo Klinar, datum 26. VI. 1969; napotnici je podpisala dr. Brudarjeva) in porJani naknadno v Novigrad. Vse ostale napotnice za jeseniške otroke za to izmeno pa so bile napisane 14 dni pa tudi 2 meseca pred 20. junijem, ko se je začelo letovanje. Glede napotnic za otroka dr. BrudarJeve pa naslednje: Najbrž imajo pri zdravstvenem letovanju prednost tisti podhranjeni, slabokrvni itd. Diagnoza za otroka dr. Brudarjeve, na podlagi katere je ortoped priporočil morje, pa Je bila ploska noga — pedes planovalgi. (Napotnici za Darjo In Matjaža Brudar, podpisala pa Ju Je dr. Vebrova). Takšnih otrok pa je zelo veliko, kar ugotavljajo zdravniki pri otroških pregledih. Zaradi pravilne obveščenosti pa moram pripomniti, da otroka dr. Brudarjeve potem nista letovala v Novigradu. Povod za takšno odločitev oziroma spremembo je bil, ker otroka v Novigradu ne bi mogla prebivati v ambulanti doma (po zahtevi dr. Brudarjeve). Dr. Brudarjeva bi namreč od 9. 7. do 28. 7. morala v Novigradu skrbeti za zdravstveno letovanje vseh otrok v tisti izmeni (tudi za svoja otroka). In ker je svet Zavoda za klimatsko zdravljenje otrok v Kranju na zahtevo zdravstvene službe Umag moral sprejeti sklep, da v ambulanti doma lahko prebivata le zdravnik in bolniška sestra, dr. Brudarjeva ni odšla v Novigrad, prav tako pa nista odšla letovat njena otroka, ker M morala letovati v vzgojni skupini (kot ostali otroci). Nazadnje naj povem, da bo o letovanju otrok oziroma poslovanju Otroškega letovišča Novigrad za prihodnje leto že čez nekaj dni razpravljal svet Zavoda. Čeprav za zdaj še ni znano, kakšno bo v prihodnje tovrstno letovanje, pa bo skoraj zagotovo zaradi posameznih ekonomskih vprašanj prišlo do nekaterih sprememb. V pojasnilo pa naslednje: V članku Jaz tebi — ti meni nisem z začudenjem napisal, da so zdravstveno ogrožene otroke za letovanje v Novigradu izbirali samo zdravniki. Nasprotno! Menim, da je edino pravilno, da otroka, ki je potreben zdravstvenega letovanja, izbere oziroma določi zdravnik. a..«!■.■; gatar V Kranju prihodnji mesec nov vrtec Predvidoma 15. oktobra bo v Kranju pri Vodovodnem stolpu odprta nova vzgojno-varstvena ustanova. V to centralno varstveno ustanovo v kranjski občini bodo sprejeli 110 predšolskih otrok in 30 dojenčkov. Razen tega pa bo v tem vrtcu centralna kuhinja za vse vrtce v Kranju ter pralnica in šivalnica. V kletnih prostorih bo imela svoje prostore mladina Vodovodnega stopla, vrtci pa bodo imeli vskladiščone tudi zunanje športno orodje. Prav tako pa bo v novem vrtcu centralni metodični kabinet in strokovna knjižnica za vzgojiteljice iz kranjskih vrtcev. — Pred skorajšnjo otvoritvijo novega vrtca pri Vodovodnem stolpu smo popra-šali direktorico vzgojno varstvenega zavoda v Kranju tov. Ančko Gašperšič, kolikšen jc bil letošnji vpis predšolskih otrok in dojenčkov v kranjske vrtce. »Razpis o vpisu otrok v vse kranjske vrtce (tudi v novi vrtec pri Vodovodnem stolpu) je bil objavljen od 1. do 15. julija v časopisu Glas in ra diu. Razen tega pa smo o vpisu obvestili tudi sto večjih delovnih organizacij v občini. Vpisovali smo otroke zaposlenih staršev in obnovili vpis za tiste otroke, ki so do sedaj že bili v vrtcih. Svet zavoda je imenoval posebno komisijo, ki se je nekajkrat sestala in temelji to pregledala vse prijave ter nazadnje naredila izbor otrok. Ker je bilo število prijavljenih otrok večje, kot so zmogljivosti vrtcev (vključno z novim) smo morali pri izbiri otrok upoštevati naslednje kriterije: otroci samohranilk, ki nimajo nikogar za varstvo, otroci, ki že dalj časa živijo ločeno od staršev zaradi ne urejenega varstva, otroci tistih staršev, ki se voziijo v službo zunaj Kranja in s tem zamudijo veliko časa in upoštevali smo tiste otroke, kjer sta vpisana dva otroka iz ene dru/me — Koliko vpisov pa Je bilo za novi vrtec prt Vodovodnem stolpu? »V novi vrtec je balo vpisanih 188 predšolskih otrok m 91 dojenčkov. Sprejeli pa smo lahko le 110 predšolskih in 30 dojenčkov. Razen toga smo tudi za obstoječe vrtce morali zavrniti 54 vpisanih Otrok, Tako nismo mogli upoštevati ob let o, i lic m spreje- manju v vrtce 76 predšolskih otrok in 55 dojenčkov. Povem pa naj še to, da smo v obstoječih vrtcih zasedli prav vse i obstoječe zmogljivosti. * bo v vseh kranjskih vn ^ 670 predšolskih otrok » dojenčkov.« A. ** Gospodarstvo in investicije v polletju Jutri (četrtek) popoldne se bosta na peti skupni sf1 ^ stala oba zbora kranjske občinske skupščine. V predlo** ^ dnevnem redu za sejo je devet točk. Tako bodo kot piv° borniki obravnavali poročilo o polletnem gospodarjenj o uresničevanju investicij na področju komunalnih dej a V' in družbenih služb. Pregledati pa bodo tudi polletne do'1 in izdatke letošnjega občinskega proračuna, razpravljal1 0 prodajni ceni za mleko, o spremembi odloka o najvišji j lop roda j ni h cenah in maržah v prometu na drobno, o « nih načrtih za Britol, Mlako in Pesnico itd. , . sCjo Iz gradiva k prvi točki dnevnega reda za jutrišnjo posnemamo naslednjo ugotovitev: <. »...Realni osebni dohodki na zaposlenega so se ^ m. - — - _______*! _____x_i; i_ x ndsiu1**.. njem prvem polletju v poprečju povečali le za ,lletj«i pov se pokazale v porastu življenjskih stroškov. Porast ^ 'm (6,' čilo v veliki meri povišanje cen prehrambenim izde:1ko s(a. odstotka), storitvam (za 7,2), tekstilu in obutvi (/a J' "t novanju (za 14,5), stanovanjski opremi za 6,3 odstotka-' Sprašujemo predsednika "jjjg ske konleren- f/v Radovljica-šta Rolca ol*xi? »Tovariš Rolc, na zadnji seji je izvršni odbor občinske konference SZDL v Radovljici sprejel sklep, da se v prostorih občinske konference SZDL ustanovi poslanska pisarna. Povejte nam, prosim, zakaj ste ustanovili poslansko pisarno in kako si vi zamišljate njeno delo?« »V naših programskih izho-(li.i ili za volitve odbornikov in poslancev smo se zavzeli za čimboljšo povezavo po s la ucev in odbornikov z volivci. Vendai pa je i ažurni ji-vo, tla poslanec oziioma od bornik med svojim manda toin praktično ne more navezah stika z vsemi volivci. Prav zato smo odbornikom m poslan« * in i/ nase obi n:e naložili, da bodo v prihodu je obiskovali sestanke samoupravnih organov ter dmz bi nopoliiK nih organizacij v ODI mu. Razen lega pa smo iskali tudi druge oblike, tla bi se poslanci in odboim ki lahko seznanili z življe-ii p ni in problemi, Tako smo na jpi e j mislili, da bi ustano vili klub poslancev, vendar smo to misel kasneje opusti li in se odločili za poslan ko pisarno. Izraz in oblika sodelo 0 poslanca z volivcem* n£|Si poslanske pisarne jj* družben. praksi ni llU.^šci'-1 sprotno, to je Pr^kod * oblika, ki se je >';,JVenki;lt uveljavila. Poslanec i* d„, na teden ali ^Jfrd 0 lahko Pogovarja * ,jib ° njihovih željah. SB ^ posameznih vvobW„os^Cv šenih vprašanjih » Iepu1,u', nih kraj.h. občini a« ki. Da je takšno sodejjjj g v korist poslane-' $CW livca, najbrž ni dokazovati. odi«^'1!; V občini »rno *■ o* da bo poslanska 1 ob#n£ prta v pmsi"»Jhysako d$ konference SZDL vsi to sredo od I* g Pisat no smo odprB £ sredo, lO-P-o'^m bil, na volto yoi. ^ poslanci i* n',S P* iredo, 24 dO poslane, Sjet ^» pogovor z vohvU- f0 naj pripomnim * . jc ta oblika v n kui l res povsem nov*' £ Ji bomo Priw£f*_,}|o P°V njo omogočil1 D"JivCCifl. vo poslanca t je bila do seda,« ^ Težave s prodajo krompirja Pred dnevi smo se peljali skoz! Brnike. Na dvoriščih Pred kmetijskimi poslopji smo videli precejšnje količine krom Pnrja, zato smo sklepali. Kmetijski da je bila letošnja krompirjeva letina zares obilna. Oglasili smo se pri Francu Fonu na Spodnjem Brniku, ki je pravkar prenašal vreče s syeti Stroji za krompir Ce pri nas zasebni kmetje porabijo na 1 ha krompirja poprečno blizu tisoč ur ročnega dela, je povsem razumljivo, Qa to delo ne more biti posebno dobro plačano Mehanizacija kmečkih opravil je vse bolj potrebna. Omogoča jo skupinska uporaba strojev za pridelovanje krompirja v tako imenovanih strojnih skupnostih, ki so v naših razmerah uresničljiva zadeva. Strojev za pridobivanje krompirja je, rekel bi, nepregledna vrsta. Izhajajo predvsem iz dežel, kjer je krompir najvažnejša pojlščina, sem pa šteje tudi Slovenija. Da bi usmerjali nakup, so sodelavci Kmetijskega inštituta s poizkusi ugotovil, kateri stroji bi bili za naše kmetije, pa tudi za družbena Posestva najbolj uporabni. Prepustimo jim besedo. • Z upoštevanjem zahtev ob sajenju krompirja je za Pnpravo zemljišča pred saditvijo najboljši stroj tvrdkc RAL KOMBI ali ROTEKS — kulti. Te stroje lahko U] )ndi pri pripravi zemlje za druge poljščine in jih na ta naun nolje izkoristimo. Za sejanje priporočajo polavtomat: dilnik s predalčnim vlaganjem gomoljev za kmete '<. skupnosti ter avtomatske sadilnike RAU KOMBI za Posestva. Tako za obdelavo krompirjevega nasada te. za škropljenje Priporoča institut stroje te tvrdke, ker imajo vrsto odlik. °Pa/.iti ie pravo navdušenje preizkuševalcev in praktičnih "Porabnikov tovrstnih strojev, ki presenečajo /. izvirnimi rešitvami in solidno izdelavo. Tipski stroji 6mbg0caj0 tudi boljšo oskrbo / rezervnimi deli, saj le večje tvrdke lahko zagotovo redno servisno službo. lporabljamo ali strojne družbena Sl>ojni izkop krompirja je mogoč le, če njivo prej >o Pripravimo, to je: očistimo cime in plevela s košnjo m tl,TllCU,h pr'Pn»vkom — reglonom. Izkop je najbolj zahtev- JJ delovna opcracija. R slabosV" d,'U8ae,K- M az.lične tovarne že desetletja izdelujejo ...kopalnike, vendar imajo le-ti različne lahko i pcK'."vai° jih verižni in rešetkasti iz.kopalniki, ki t'cba's'' P''L'° s,,SL'l'lllic' vste krompirja, ne da bi ga bilo rabi str" p<)l)"at'- 'o je zelo velikega pomena pri skupinski enkrat kJCV' ^° V ugotlr,cm trenutku vsi uporabniki želijo na-izdeiV., i'!',^1'' Za kmetije sta primerna dva taka izkopalnika 1 UX VVdHI.MAUS tip 3. inž. M. L. krompirjem in jih pripravljal za prodajo. Pri Fonu smo srečali tudi soseda, kmeta Franca Hafnerja. Z obema smo se zapletli v pogovor o letošnji krompirjevi letini in problemih okrog prodaje krompirja. Podobno kakor Fon je tudi Hainer kooperant kmetijske zadruge iz Cerkelj. Po pogodbi bo zadruga letos odkupila 15 ton njegovega krompirja, zgodnje in pozne sorte. Zgodnjega je zadruga že odkupila, za poznega pa ne ve, kako bo, saj je po sedanjih podatkih tržišče s krompirjem zasičeno. Enakega mnenja je tudi Fon. Oba se strinjata, da je odkupna cena med 40 in 50 dinarjev za kilogram krompirja prenizka, saj je to komaj za pokritje izdatkov za umetna gnojila, brez katerih krompir ne obrodi najbolje. Potrošniki pa krompir v trgovinah plačujejo po 80 ali 90 dinarjev kilogram. Vse kaže, da nekdo pri tem pošteno zasluži. Najverjetneje je to trgovina. Razlika med odkupno in prodajno ceno je prevelika. Oglasili smo se tudi na cerkljanski kmetijski zadrugi. Njene težave s prodajo krompirja so velike. Najbolj kritično je bilo julija in avgusta, ko je bila prodaja ene tone krompirja problem. Zakaj? Letos je kmetijska zadruga Cerklje sklenila veliko število ko pe rac i j s k i h pogodb za krompir. 4.100 ton bi ga morala odkupiti in prodati. Razen tega pa še 300 ton od tistih proizvajalcev, ki niso njeni kooperanti. Letošnji pridelek krompirja v državi jc bil obilen, ne samo v Sloveniji, ki je pravo krompirjevo področje, ampak tudi v drugih krajih tli zave, na Hrvatskem, v Srbiji in Bosni in Hercegovini. Kmetijska zadruga Cerklje ponavadi začne prodajati krompir takrat, ko ga prenehajo proizvajalci iz Primorske in Štajerske. Letos se je krompirjeva vegetacijska doba zavlekla tudi na Primorskem, tako da imajo tam še precejšnje zaloge krompirja. Zadruga Cerklje ima prodajne pogodbe že sklenjene, vendar čaka na priložnost, ko bo njen krom- K,anJSkaraz^a-Foto:F:Perdan Franc Fon pir našel svoje mesto na trgu. če ga ne bodo prodali doma, ga bodo izvozili. še druge zanimivosti so nam povedali. Proizvajalci iz Primorske in Štajerske prodajajo krompir po nizkih cenah, tako rekoč pod ceno. Zato se kupci raje odločajo za njihov krompir, čeprav je njegova kvaliteta slabša od gorenjskega. KZ Cerklje želi, da bi bila odkupna cena krompirja vsaj 50 dinarjev, ker bi s tem ugodili željam proizvajalcev, vendar kaže, da bo padla pod 50 dinarjev. Zadruga dobi od kilograma krompirja le 2 ali 3 dinarje, trgovina ga pa prodaja po 90 ali 95 dinarjev kar je resnično prevelika razlika. J. Košnjck Prašičja rdečica 1 Poletje se nagiba na jesen in tu so dnevi s spremenljivim vremenom in s spremembami v prehrani domačih živali, na kar so občutljivi predvsem prašiči, ki radi zbole za rdečico. Povzročitelj prašičje rdečice je bacil Ery-sipelothrix rhusiopathiac, ki je v prirodi zelo trdoživ. Vendar pa prašiči ne zbole vedno, če so se okužili z bacilom rdečice. Mnogi zdravi prašiči so kliconosci, predvsem poleti, zbole pa šele v primeru, če oslabe ali so nepravilno hranjeni, često pa tudi že pri nenadnih vremenskih spremembah. Bacil rdečice je v prirodi zelo razširjen in ni misliti, da bi bolezen povsem izkoreninili. Zato pa smo dolžni, da se proti nje borimo s cepljenjem prašičev, s primerno prehrano in čistočo hlevov. Bolezen se tudi ne prime vsake živaii enako. Do treh mesecev imajo pujski praviloma odpornost, ki jo pridobe z mlezivom od matere (pasivna imunost). Zato je prašiče najprimern?je cepiti (vakcinirati) pri starosti 1(1 do 12 tednov, ko pasivna odpornost že popušča, živali pa so sposobne ustvariti dobra lastno, tj. aktivno odpornost. Bolezen izbruhne običajno nenadoma, in to 3—4 dni po okužbi. Živali imajo v'..imo vročino (40—43* C) in možni so tudi hitri pogini. Obolele živali se ne brigajo za okolico, izdvajajo se iz črede ter se rade zarijejo v steljo. Zna-čilno je, da hodijo trdo ali pa šepa jo, predvsem pri kroničnem toku bolezni. Najznačilnejše pa so kožne spremembe v obliki rdečkastih rombov in četverokotnikov, kakršne hitro opazimo pri belih pasmah prašičev. Pri hitrem posegu reši ži-vinozdravnik približno 90 % obolelih živali z vbrizganjem imunega seruma in penicilina. Morebitno zapeko je treba odpraviti s kalomelorn (1—5 gramov), včasih pa je potrebno pomagati srcu z injekcijo kofeina. Pri hudo zariplih prašičih ne smemo odlašati z zakolom v sili. dr. Bavdek S. llllllllllilll)llllllllllllllllfllllllllll1tHliniMllllllim)ttit!UIMItltll!tlintl!ll1iniJt!llllllllHllllillllHD Gorenjska — Na Gorenjskem bodo v teh dneh dozoreli orehi. Pridelek bo izredno skromen zaradi mrzlih dni v času cvetenja in poznega snega. Podobno kot z orehi je s hruškami, jabolka pa so nadpoprečno dobro obrodila ne samo na Gdi renjskem, temveč tudi na Štajerskem in Dolenjskem. V minulih dneh so na Gorenjskem pobrali fižol, ki je leto$\ dobro obrodil. Zaradi muhastega vremena je dozoreval zekV različno, tako da jc bil ponekod še zelen. Kmetovalci so s pridelkom zadovoljni. Poročali smo že, da so letos male črne gosenice tako napadle repo (menda je tudi tega krivo vreme), da so nekateri: kmetov alci njive morali preorati in repo ponovno posejati ali' poaajati drugo kulturo. Mnogi so še pravočasno rešili posevka1 upe, ki bo, če bo vreme ugodno, vsaj po nekaterih krajih,1 dobro obrodila. Starejši ljudje se spominjajo, da takšnega napada gosenic še niso doživeli. Repa je za prehrano živino pa tudi ljudi zelo pomembna. KZ Cerklje precej repe izvozi tudi v gatednjo Italijo. MM Ob gostovanju jeseniških dolikovcev v Radovljici Zgledna amaterska skupina V soboto, 13. septembra, je Radovljica zabeležila prav zanimiv in pomemben kulturni dogodek: v mali graščinski dvorani so v navzočnosti radovljiških ter jeseniških kulturnih delavcev odprli razstavo likovne sekcije DOLIK z Jesenic. Ob otvoritvi so se s kratkim kulturnim sporedom predstavili tudi solisti glasbene sekcije DPD SVOBODA Tone Cufar Jesenice. Prireditev sta obogatila s svojimi komentarji in razlagami umetnostna zgodovinarka iz Radovljice Maruša Avguštin ter dolgoletni tajnik sekcije Dolik Jože Cebulj. Delo jeseniških dolikovcev spremlja naša javnost z veliko pozornostjo že vrsto let nazaj. V tem času so se organizirali v tvorno-delovno skupino z jasno oblikovanimi cilji in načrti. Njihovo delo, ki je nedvomno doseglo nad-poprečne uspehe, priča, da ljubitelji liikovne umetnosti, združeni v Doliku, niso zgolj navadni oblikovalci marveč veliko svojega časa posvečajo izobraževanju in spoznavam ju umetnosti in dosežkov na tem področju. To jih dviga vsekakor nad navadno ad hoc skupino v resno umetniško skupino, ki je v svoji trdi ustvarjalni ter osveščevalni poti izoblikovala svojstven in zanje značilen odinos do sveta in dogajanja, ki ga oblikuje. To pa pomeni, da je osvojila tudi svoj delovni stil, okus in smisel za oblikovanje. S tem pa nočemo reči, da se v tej organizirani skupini niso razvijale posamezne ustvarjalne osebnosti; nasprotno: neka skupna usmerjevalna pobuda je inspirirala delo posameznikov, ki so se razvili v resne in delovne oblikovalce, saj so se mnogi od niih že po večkrat predstavili s samostojnimi razstavami. Da je delo dolikovcev dobilo trajno veljavo in nepretrgano tradicijo, dokazuje 11 nI i zanimiv podatek, da sekcija združena dola že triindvajset let, da je včlanjenih v Dolik kakih trideset ljubiteljev, od katerih je več kot polovica zelo delavnih, iin imajo kaj poka/ati. Da sekcija tako dolgo dobo ostaja dic'ovno organizirana, je v veliki meri zasluga posameznikov, ki so se precej žrtvovali da je postalo delo v sekciji zanimivo in privlačno. Neti voimno pa tudi sama struktura včlanjenih umetmkov zagotavlja trajnost in obstojnost, saj člani niso enostlanski ljubitelji, marveč jih zanimajo tudi druga področ- ja umetnosti adi pa oelo aktivno delajo tudi v drugih zvrsteh kulturnega življenja. To pa pomeni, da so dolikov-ci resnični amaterji iin da jim je lepa umetnost velika posoda, iz katere zajemajo navil i he za delo. Obenem pa jih trdno povezuje spoznanje, da v umetnosti ni meja, ki bi zoževale ali omejevale ustvar-jalčevo delo. Vsebinsko tematski izbor za oblikovanje je objektivni svet z vsemi zanimivostmi in posebnostmi. Nekateri ga oblikujejo povsem kot ga zaznavajo, spoznavajo in opazujejo, drugi pa poskušajo vnesti v predmetno objektivnost tudi lastno razpoloženje, notranjo izpoved obarvano z liričnim ali drugačnim prizvokom. Najpogostejše sredstvo za oblikovanje ali izpoved je pokrajina ali zanimiv narodni motiv, tihožitje, letini čas, pejsaž ali dogodek iz človekove vsakdanjosti. Najmočneje so na razstavi zastopani Tone Tomaž iin, Jože Cebulj, Zdrav ko Kotnik, Tirne Marke/, in Franc Dolin-šek, ki nastopajo s 3 do 6. deli, medtem ko po eno ali dve deli razstavljajo Cveto Zupan, Pavel Lužinik, Janez Ko/amcrnik, Janko Korošec, Lojze Ermrn, Andrej Puc in Miro Pongal. Jeseniški likovniki pa niso zadovoljni samo z lastnim ustvarjanjem. Občinstvu hočejo dati kar največ, zato prirejajo redne razstave drugih umetnikov. Redni razstavni programi so stalna oblika čt !a i Id ue sekcije pri DPD SVOBODA Tone Cul ar M Jesenicah, obenem pa pomembna kulturna dejavnost v tem kulturno razgibanem kraju Gorenjske. Tako dolikovci prevzemajo izkušnje i, ' art na Rcbl' P«d Krvavcem, Viševca in Vrhov 'ic'ski inik kranJskc 0Oj*afca skupščine Slavko Zalokar ■: gospodarstveniki občine že ogle-bodo vse štiri vasi v bližnji pri- se jc sk. K Kr:»njske ODO* ske skupščine Slavko Zalokar lWal to IP'"|J i, "»-'katerimi gospodarstveniki občine že ogle-hodnosti podro<^Je- Kaže, da bodo vse štiri vasi v bližnji pri-Vrhovlje 0 ccs,°- Za vas Lenart na Rebri, Viševco in draža d,, Sv ,lasc *c določene. Trasirana je tudi cesta iz Si-uo tunj,c v kamniški občim. -an borno Icmo LETINA KORUZE - Strokovnjaki pravijo, da bi b" n-iih P« . vcč kot 772 tisoč vagonov koruze, kar naj Za li-žnc r-ir -SL pndcIck v zadnjih treh letih. Po oceni zavoda hektarski Z'i iaw "nai° ,ctos dnižbenia posestva rekorden ,3 Bfctrskea Medtem koje poprečni hektarski pridelek ril/c kar S8 A St0,a' b° na dru'>,H'nil1 Posestvih pridelek ko « do 60 metrskih stotov na hektar. NOVA GOSTILNA NA MEJI — Peter šalej, lastnik zadnje hiše ob cesti na desni strani pred državno mejo v Ratečah popravlja staro hišo po načrtu zavoda za spomeniško varstvo Kranj. Zavod za spomeniško varstvo Kranj je Šaleju brezplačno izdelal načrt za prenovitev hiše zato, ker je na sprednji strani stare hiše stara zgodovinska freska s podobo Marije. Prav tako bo v prenovljeni hiši ostala stara črna kuhinja. Šalej bo hišo preuredil v kmečko gostilno. Turistični delavci iz Rateč pravijo, da bo v Ratečah za vse gostince dovolj dela. — Foto: J. Vidic Gobarska razstava na Jesenicah V petek, 19. septembra, ob 18. uri bo na Jesenicah v prostoru trgovine Sadje zelenjava na Plavžu prva gobarska razstava. Prosimo člane gobarske družine in druge za pomoč pri nabiranju gob. Gobe prinesite v petek dopoldne ali pred otvoritvijo v omenjeno trgovino. A. Korene Nov transformator Prebivalci krajevne skupnosti Voklo v kranjski občini so minuli petek dobili nov transformator. Zgradilo ga je podjetje Elektro Kranj zraven zadružnega doma v Voklem. Z obnovitvijo glavnega električnega omrežja in izgradnjo novega transformatorja se je električna napetost v Voklem močno izboljšala. Pred tem je bila namreč tako slaba, da prebivalci v posameznih konicah niso mogli več uporabljati različnih električnih aparatov. A. 2. Natakar ja-rico ZA STALNO ZAPOSLI restavracija Park SMOLA V SREČI — Pred kratkim je gasilsko društvo Radomlje organiziralo veliko tombolo. Prva nagrada je bila avtomobil znamke škoda, drugi dobitek motorna kosilnica, med dobitki pa so bili še motorno kolo, pralni stroj, hladilnik itn. Dobitki so ob lepem vremenu v Radomlje privabili več tisoč ljudi. Ustavilo se je pri številki 72. Ko je bila iz bobna izvlečena ta številka, sta se javila vojaški uslužbenec Nedeljko Ljušič iz Ljubljane in Miroslav Zevnik, šofer Iz Kranja. Ker je Ljušič prišel prvi do odra, jc še enkrat žrebal med prvim in drugim dobitkom. No, Ljušič Je imel kar dvakrat srečo in jc dobil avto, Kranjčan Zevnik pa se je kljub smoli v sreči le potolažil z motorno kosilnico. Zevnik Jc izjavil, da bo kosilnico prodal, ker je pač ne potrebuje. Na sliki Zevnik sedi na motorni kosilnici, Ljušič pa je posadil sina na lahko dobljeni avtomobil. — Foto: J. Vidic OBLEGANJ E LENINGRADA 7. nadaljevanje 9. decembra so sovjetske čete spet zavzele Tihvin. Dva dni nato je zvedel Ždanov pri konferenci v Moskvi, da so sovjetske armade prešle v protiofenzivo. žukov, ki so ga bili spet odpoklicali v Moskvo, je udaril po nemški armadni skupini Mit te pred Moskvo, leningrajske čete pa so jele prodirati proti vozlišču Mga. Tako je vendarle začelo rasti upanje, da bo morda uspelo razbiti obroč okrog Leningrada. Glede na nekoliko izboljšani položaj, je Ždanov tvegal in dal razglasiti, da se bo zvišal dnevni obrok kruha, vsekakor le malenkostno — za boriti 100 g pri delavcih in za 75 g pri ostalih. Otopeli, zmrzujoči in oslabljeni Le-ningrajčanl, ki so živeli samo še od upanja, so dobili novih moči. V zaupanju na prevoz po jezeru Ladoga, so cesto po ledu imenovali zdaj le še cesto življenja. Do bi ljudi vsaj malo opogumili, so sklicevali sestanke po razbitih tovarnah, kjer ni bilo enega okna celega in nobene kurjave, ln v raznih uradnih poslopjih, kjer so /a silo kurili »gašpcrčke« aH »buržujke«, kakor jih imenujejo v Rusiji. Obljubljali so prebivalstvu, da bodo čete spet zavzele Mg o, da bodo pretrgali blokado in da bo Leningrad 1. januarja osvobojen. Toda Mge niso osvobodili. Se preden je napočil dan novega leta, je bilo jasno, da je bil Zdanov optimizem neutemeljen in da na poraz Nemcev niti misliti ni bilo — sovjetske čete so bile še vedno preveč oslabljene, zaloge municije mnogo premajhne. In zdelo se je, da bo cesta življenja postala cesta smrti. Najmanj, kar je mesto potrebovalo vsak dan, je bilo 1000 ton živ U fa) to v na j skromnejšem merilu — po cesti prek ledu pa je prihajalo v mesto največ 360 ton. Prvega januarja 1942 Je pregled pokazal, da so vse zaloge do kraja izčrpane. »Nikoli še ni,« tako je zapisano v uradnih podatkih zgodovine mesta, »Lenigrad pretrpel nekaj tako strašne ga. Tovarniški dimniki so ugašali drug za drugim, tramvaj ni vozil već. Tisoči in tisoči so s trudom gazili sneg po cestah in trgih. Komur nI bilo treba na delo, se je stiskal v svojem temnem stanovanju k pečici, v kateri je zakuril za kako uro, za dlje nI bilo drv, zaspal Je zavit v plašč, kožuh, volneno ogrinjalo, ali kar je pač imel najbolj toplega. Zvečer se je pogreznilo mesto v ncprodir-no temo, le tu ln tam se je iz nje dvignila tovarna ali poslopje, v katero je udarila granata. Mogočni organizem mesta je komajda še kazal znak življenja. Vladala je lakota. Decembra so se na ulicah vedno pogosteje pojavljale rdeče ali rumene sanke, ki so jih nekoč dobivali otroci od dedka Mraza. Zdaj so nosile žalostno breme, bolnika, umirajočega, v rjuho zavitega mrtveca. Povsod si jih videl, te otroške sanke, po širokih alejah, na obrežnih cestah, ob zamrznjeni Nevi, na Nevskem prospektu, povsod. Njihove jeklene smuči, stopinje žalujočih so hrustale v snegu in delale hrup, ki si ob njem pozabil na daljno grmenje topov. Nobc.iih avtomobilov ni bilo več, le še grozljive male sanke in dovolj pogosto si videl človeka, ki se je bil vpregel vanje, pa se je nenadoma zgrudil brez glasu, brez stoka, brez krika bolesti in je obležal mrtev poleg mrtveca. Sredi decembra 1941 je v obleganem Leningradu, kakor sodijo umrlo vsak dan 6000 ljudi od lakote, proti koncu meseca celo 10.000. Mesto ni dišalo več, kot nekoč, po bencinu, tobaku, konjih, psih, mačkah, dišalo je po snegu in vlažnem kamenju. Včasih ti je udaril v nos grenki vonj po terpenti-nu. Tovornjak, ki je vozil mrtvece na pokopališče, je peljal mimo. Vozove in mrtvece so polivali s terpen-tinom zaradi deslnfekcijc in tako je bil njegov ostri duh obenem duh smrti. Leningrajčani še vedno niso mogli razumeti, kaj se je pravzaprav zgodilo, kar Jih je tako hitro pripeljalo na rob propada. Se vedno jim ni bilo jasno, kako so mogli Nemci v manj kot dveh mesecih prodredi okrog 800 km globoko v deželo in odrezati Leningrad od zaledja ter ga začeli oblegati. Gorivo in živila so komaj še prihajala v mesto. Prvega Januarja 1942, 123. dne zapore, so bile zaloge toliko kot Izčrpane. To pa Je vedelo poleg partijskega sekretarja Zdanova samo še nekaj funkcionarjev. Stalin in generali so hoteli s protiofenzivo osvoboditi Leningrad, toda čete so bile prešibke, preslabo oborožene, saj Je bilo treba istočasno z vsemi silami in največjo požrtvovalnostjo braniti tudi Moskvo. Nemška armada, tedaj še mogočna, sveža, sijajno oborožena in dobro oskrbovana, je slabotne čete, ki so hitele Leningradu na pomoč, popolnoma razbila in uničila cele oddelke. Ena sama življenjska žila je bila še odprta, ledena cesta prek ogromnega Ladoške-ga jezera na severu Leningrada. Ceste pravzaprav ni bilo, temveč kakih 60 kolovozov v snegu in ledu v dolžini 1500 km. Od 19. novembra dalje so s sanmi in kasneje tudi s tovornjaki sicer spravili nekaj potrebščin v mesto, vendar ta ledena pot zaradi večnih bombardiranj iz zraka, zaradi pogostih okvar na vozilih in zaradi strupenega mraza od vsega začetka ni zadostovala. Temperatura se je gibala med 30 in 40 stopinjami pod ničlo, poleg tega je bril od severa leden veter in marsikateri voznik je med vožnjo zmrznil ter z naloženim vozom vred izginil v snežnih zametih. 2danov se je obupno trudil, da bi vzdržal promet na tej poti, toda 5. januarja je moral sam priznati, da je prišla v mesto komaj tretjina za življenje najnujnejših živil in drugih potrebščin. Ljudje so trpeli strahotno pomanjkanje. Končno je sklical In zbral vse razpoložljive sile, predvsem mladinsko organizacijo, ki pa je bila že sila razredčena, saj je bila večina članov pred mestom v strelskih jarkih in utrdbah. Kolikor je oslalo še mladih ljudi, jih je razdelil v skupi ne, ki so potem hodile od hiše do hiše, pomagale, kolikor so mogle živim in odnašale mrtve. Na svojih obhodih so doživljali strahotne prizore. Tako je poročala mladinka po obisku v nekem stanovanju: »Po stenah srež. Na stolu štirinajstleten deček, mrtev. V zibeli mrtev dojenček. Na postelji mrtva mati. Pri vhodu je Čepela soseda in ■ topim pogledom zrla v to grozoto. Tudi ona je naslednjega dne umrla.« Tak je bil Leningrad Junaurja 1942. GRANIČARJI IN KRAVE — Graničarji karavle na trome* v Ratečah se ne jezijo, ker se krave koroških kmetov P° mesec dni ali še več brez dovoljenja pasejo okrog karavle. Ne jezijo se tudi na krave, ki so brez »dovoljenja« prestopil* državno mejo. Avstrijski pastir ne sme prek meje, krave pa se vsako le*0 pasejo na naši strani, a se končno le vrnejo same. Videti je enostavno. Enostavno zato, ker so na naših mej8* dobri odnosi. Ce pa ne bi bilo tako, potem bi zaradi ten krav sledile diplomatske note, po vsej verjetnosti pa bi JJ* zaplenili. Tako pa so koroški kmetje brez skrbi za krave, ki se po več dni pasejo na naši strani, čeprav o tem nI nobenega sporazuma z Avstrijo. J. Vidic Rešitev sobotne križanke 27. LIV, 29. NABODALO, 34-ALES, 36. KOL, 37. 39. JOŽE GREGORČIČ, 4' IVANKA. 43. AZTEKI 1. OVADBA, 7. IBADAN, 13. BOHINJSKA BELA, 15. ARAM, 16. DAR, 17. ANKA, 18. OCENITEV, 21. TOR 22. MS, 23. CO, 24. ON, 26. HN, Bankovec z napako škoijeločanu Mihi Šmidu so pred dnevi med nakup0 iijem v veleblagovnici Nama vrnili bankovec za 10 N a» » ^ je spričo nenavadnega izgleda takoj zbudil njegovo pozoi11 Obe plali tisočaka sla namreč odtisnjeni po dvakrat- ^f.JJjgta ni strani, ob veliki desetici, se vidi nekoliko motna s zl)a delavca, katerega podoba sicer ne sodi tjakaj. Dobro Op -je mala desetica s podpisi guvernerja in viceguverneiJ Številka bankovca. Tudi to dvoje sodi na čelno stran. jejav- Celna stran bankovca prav tako ni brezhibna. Sliko <- (j C* pači nejasen odtis velike desetice in gravur z drug tisočaka, levi rob pa je potiskan z napisom v treh jugos t. skih jezikih, ki bi morali biti samo na desnem koncu n«. - ne strani. Ait*> Bankovec brez dvoma predstavlja velik«) icdkost ^ggA precejšnjo numizmatično vrednost. Kdo ve, kako se I* ojjj0lc. neopazno izmuzniti mimo strogih kontrol ter priti v s0 ga In ker ni več nov, je očitno šel že skozi več rok. prede y^{L\jc ra/krinkale budne oči sedanjega lastnika. Kaže, da na slabo opazujejo in da niti kupci, niti prodajalci ne V ' jrjc imajo pred seboj, s čim plačujejo o/iioina za kakšne i a/da jajo blago. Numizmatiki pozor! Nenavadni bankovec je Mpr0d4g HA N)j|flA fiA H KAJ VTOGiA18 JI ' v, it'T r~~~t »wfw »m«.»»«> O Kuraltovi rodbini in še kaj v nekdanjem življenju (1) »Prva sem šla po tej poti...« Ozrimo se nekaj nad 150 let nazaj. Bilo je leta 1790; pri Ku-rovtu v Gorenji vasi je bila svatba. Poročil se je mladi petični gospodar Anton Kuralt, in sicer z mlado, bogato nevesto, ki je bila doma iz Žabnice ali od Sv. Duha. Imela je bogato doto. Zakoncema Antonu in Jerici so se rodili štirje sinovi: Jožef, Luka, Andrej in Franc. Jožef je živel v škofji Loki; imel je dve hiši, poročil pa se ni nikoli. Po smrti je obe hiši zapustil baje mestni ubožnici; še danes se tam reče špital na Lontrgu. Luko je oče hotel poslati v latinske šole v Ljubljano, vendar se je ta branil. Kloub temu pa ga je oče peljal v začetku šolskega leta s konjem v Ljubljano, toda Luka je bil prej peš doma kot oče s konjem. Rekel je, da ne bo študiral, da hoče biti kmet. Oče pa ni odjenjađ, zato ga je odpel i al v Celovec misleč, da od tam ne bo zmal domov. Toda Luka je kmailu pri mahal nazaj. V tistih časih so mislili, da bo tisti, ki gre študirat, obveano postal duhovnik. Beseda »far«, ki so jo takrat uporabljali za duhovnike, v tistih časih še ni bila žaljivka. Luku so takoj, ko ga je oče peljal v šolo, začeli pravi- ti far. To ime se ga je držalo do smrti. Ker ni in ni hotel študirati, mu je oče kupil neko hišo in zraven dokupil zemljo, da je bil »grunt« tako velik kot drugi. Luka je tam dobro gospodaril; še danes se pri hiši reče »pri Luku,« pa tUdI priimek Kuralt je še ostal pri hiši. Sin Andrej je po očetovi smrti prevzel kmetijo in še mlad (45 let) umrl. Povrnimo se nazaj k očetu Antonu. Bil je ta mož poštenjak, skrben gospodar, zelo veren in tudi razgledan. Ker je bila tiste čase reteška cerkev le podružnica cerkve v Stari Loki, so morali hoditi k maši tja. Do Stare Loke je bilo približno uro hoda ali še raje več, če kdo ni hitro stopil. Kura!tov oče Anton je zato zaprosil cerkveno in svetno oblast, da bi v Rele-čah ustanovili duhovnijo. Prošnji so ustregli s pogojem, da vaščani založijo toliko denarja, da bo vsakokratni duhovnik poleg dohodkov, ki so bili takrat majhni, imel toliko, da bo lahko dostojno živel. Oče Anton je v glavnem izpolnil to obveznost. Tako je bila leta 1848 ustanovljena reteška župnija. Oče Anton pa si je po ustanovitvi župnije izgovoril, da hoče biti. pokopam v Stari Loki, ne pa v Retečah. Ker so bile včasih vse sedanje okoliške župnije pod faro v Stari Loki, so ljudje kar na kratko rekli »pri fari«. Se danes je le uradmo ime Stara Loka, večina ljudi, posebno starejših, pa še vedno reče »pri fari«. Ko so očeta vprašaji, zakaj noče biti pokopan doma, je rekel, da noče, da bi po njem hodili in zraven kleli. Skoraj polovica župnije je bila namreč proti ustanovitvi župnije v Retečah. Posebno so bili proti oni na Godeši-! ču, ker so želeli, da bi bila župniia v njihovi vasi. Oče Anton je umrl leta 1852 in je bil zadnji pokopam »pri fari«. ■ Prva je bila na novem pokopališču v Retečah pokopana Marjeta Kušar, ki je umrla leta 1853. Na njenem nagrobniku je naslednji verz: Prva sem šla po tej poti po nji pojdete tud vi j ljubi moji vi otroci ' to vam mati govori i Le zvesto Bogu služite I kratek je življenja čas tukaj zame vi molite tamkaj bom pa jaz za vas. Zdaj pa poglejmo še četrtega Kuraltovega sina, čudaškega Franceta. Kupil si je neko kmetijo in pozidal hišo, da je bilo kot nova. Ni pa se nameraval poročiti. Ker je bil kratkih nog, je bolj težko hodil. Bil pa je rad povsod s fanti, zalo je vedmo jahal konja, kadar so šli kam daleč. Gostiln takrat ni bilo veliko, pa tudi denarja so fantje imeli bolj malo; le kakšnemu gruntarskemu simu je oče dal za nedeljo goldinar (2 kroni), da se je lahko postavljal z njim. Fantje so se zato ob večerih vnajveč zbirali pod vaško lipo, kjer so se pogovarjali in včasih kaj zapeli, potem pa so nekateri odšli domov, drugi pa pod okna svojih deklet. Kadar pa je bil v domači vasi ali kje v okolici mrlič, so šli fantje kolektivno kropit, v domači vasi tudi dekle- ta, če je bija svatba, so povabljeni svat je v hiši svato-vali in p'.esali, pozneje pa so se godci preselili na pod, kamor so prišli na ples tudi fantje. Ce je bilo v bližnji vasi cerkveno žegnanje, so šli fantje nadlegovat tamkajšnja dekleta, da so jim dale »boba« (krofe). Večkrat pa se je zgodilo, da so namesto krofov dobili od domačih fantov s koli po hrbtu. Takrat je bido treba urno bezati proti domu. Naš Franc je težko hodil, zato je vedno jezdil konja; in kadar so šli kam bolj daleč, je bil vedno prvi, če je bilo treba teči domov. Karel Bertoncelj Gorenja vas 25 (Prihodnjič naprej) Gorenjski kraji in ljudje MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »No, da, prijatelj...« tudi inženirju ne gre v račun, zakaj profesor Andrej ni vsaj malo zatis-nil oči pri Karlovi šolski nalogi, vseeno pa tega sinoči pred Andrejem ni pokazal in je celo, sicer malo kislo, rekel, naj Kai la ocenjuje strogo, obenem pa, prav tako malo kislo, hvalil talent sinovega sošolca in prijatelja, ki je bil ravnu Pri njih, in se do drobnega Fanta izkazal velikodušnega, ko so govorili o božičnih pia/mkih in božičnih počitnicah, ki se bodo jutri začele. Poskrbel |e, da se bo I .Kit lahko peljal do I UCIJC z rudniškim tovornjakom /c zarana« naprej pa si bo že pomagal sam . .. 2 »Dobro je Imeti takega prijatelja, kakor jc Kari!« Tako si govori Slavko, ko seda ( rudniški tovornjak, v star vojaški avstrijski avtomobil, v enega izmed listih avtomobilov, ki si jih I« rudniška uprava enostavno prisvojila ob i a/sulu cesarstva. »Čudno, da jih Italijani niso zahtevali kot vojni plen,« razmišlja naglas, ker ga šoler prav M6 prijazno nc pogleduje, kakor da mu ni všeč, j»T ga mora vzeli s seboj. Slavko bi rad izvabil » Šoferja vsaj besedico, da bi prebil ledeni zid molka, ki se mu zdi še bolj leden kakoi ledeno /iinsko jutro*, izgubljeno hi le vedno potop-"'"" » no no temo pod J rnim m bom, M kate-r0"" Zakaj skrbi, j zakaj teiave? Kosilo za to priložnost v GRADU HRIB — Preddvor Roparski zaklad JULIUS MADER 35 Tudi dr. Thomsenov poklicni kolega v Ankari, nekdanji cesarski generalštabni oficir Franz von Papen, je imel večkrat opravka s ponarejenim denarjem. Že med prvo svetovno vojno je tedanji kapetan in nemški vojaški ataše v VVashingtonu von Papen financiral nemškega vohuna von der Goltza alias Bridgemana Tavlorja s ponarejenimi čeki. Plemeniti Goltz je prišel pred britansko vojaško sodišče, razkrinkani salonski aristokrat von Papen pa se je kljub tej aferi vzpenjal po lestvici svoje kariere vedno višje. Ko je kot član reakcionarnega »Herrenkluba« postal s tridesetimi leti kancler rajha, je sklenil s Hitlerjem za Nemčijo tako poguben pakt in postal zatem prvi podkancler. Nato je kot poslanik na Dunaju podpiral fašistično infiltracijo v Avstriji, od začetka vojne leta 1939 pa je bil poslanik v Ankari. Tudi njegovo poslaništvo je bilo zbirališče pustolovcev nemške obveščevalne službe vseh barv. Himmler mu je na zahtevo poslal prebrisanega in v podtalnih akcijah izkušenega SD-obersturmbannfiihrerja Ludvviga Movzischa. Temu se je zares kmalu posrečil nenavaden podvig: s pomočjo visoke podkupnine je spravil angleškega poslanika sira Hughea Knatchbull-Hugessena v zelo nezaviden položaj. Knatchbull-Hugessen je imel svojo delovno sobo poleg spalnice. Tam je bila tudi posebna železna blagajna britanskega poslaništva, ki je imela samo en ključ. Ta ključ Jc nosil poslanik na zlati verižici na svojih hlačah. Pokazalo pa se je, da niti tam ni bil dobro spravljen. Poslanikov sluga, vohun, ki ga je najela SD, Elyes Bazna alias Cicero, je spečemu poslaniku spretno izmaknil ključ, odprl blagajno in po vrsti fotografiral vse dokumente z označbo »most secret« (zelo zaupno). Ker poslanik ni ničesar zaslutil, je Cicero nadaljeval svoj posel do začetka leta 1944 in prišel tako tudi do tajnih protokolov zavezniških konferenc v Casablancl, Kairu in Teheranu. Cicerov plen so bili tudi mikrofihnl z izredno zaupno vsebino o strateških in taktičnih operacijskih načrtih, kakor tudi o terminih nameravanega izkrcanj* zahodnih sil v severni Franciji. Ker so angleška tajna sporočila nosila točen datum ln tudi uro oddaje in sprejema, Je lahko SD s prestreženimi šifriranim! angleškimi sporočil' odkrila tudi dvojno zavarovano šifro britanskega zunanjega ministrstva. Ko je končno Knautchubullov sluga zahteval plačilo, so bili Schcllenberg, von Papen in Movzisch na videz zelo širokogrudni. Izplačali so mu 300 000 funtov, kar je znašalo P° uradnem tečaju več milijonov mark. To nikakor ni bilo majhno plačilo za glavo, ki jo je Cicero dve leti nosil v zank'-Toda tudi ta v zgodovini menda najbolje plačani vohun i'1 goljuf je bil ogoljufan. Ko je hotel v svojem južnoameriškemu azilu pričeti z uživanjem sadov svojega nevarnega dela, nu* je policija dokazala, da je bil ves njegov denar ponarejen. Nekoliko drugače se je godilo Ircu Johnu Franclsu 0'R«jil-lyju. Njega je SD odvrgla s padalom nad Irsko, da bi izvede podrobnosti o anglo-amcriških enotah, ki so bile v BritSj» pripravljene na invazijo. Komaj Je ORellly zakopal svojo i» vodo nepropustno posodo s ponarejenimi funti, ga je P°"CV prijela. Julija 1944 se mu Jc s pomočjo podkupljenega pazni j" posrečilo pobegniti z dublinskega zapora Arbour-Hill. l7*10^* je svoj zaklad in pridobil dva znanca, da sta neopazno v <"J nih bankah menjavala njegov denar. Ko so ga kmalu 00 *j znova prijeli, je lahko brez skrbi za svojo bodočnost obset svojo kazen. Po vojni si je za denar SD kupil med drug tudi dublinski hotel Esplanade v Parkgate Street. Vendar J je motil, če je upal, da si je z denarjem, ki ga jc tako P dobil, zagotovil brezskrbno živijer.je. Leta 1948 sta se Pg njem pojavila dva nc/iianca, ki sta zahtevala do centa natai no ves denar, ki ga je bil ta dobil od SD za vohunske "i,nlC,ta' ne pa za svoje lastne potrebe. Rekli so mu, da rabij" denar za vzdrževanje preganjanih nacistov. Ker O'Rcillv' ^ kakor ni hotel izročili denarja, so mu začeli redno Posl>!jko pisma, v katerih so mu grozili s smrtjo. Nazadnje je z V4nl<»-sreče ušel nameravanemu atentatu, nakar jc pobegnil v riko. Ce se mu Je tam posrečilo zabrisati svoje sledove P preganjalci, ni znano. le S° Tudi usoda tega agenta dokazuje, da tisti, ki ga * ^g Izbrala za svoje umazano delo, nima ne miru ne n»H°s koitea svojega življenja. To seveda ne velja za vse. Tisti, ki so videli v P°nar^r*vl£ denarja samo nujen »kavalirskl delikt«, so večinoma P v časno prenesli svoj dobiček na varno. Hitlerjev vodja ag^jj"^ in vodja razpečevanja ponarejenega denarja dr. Jl,r- Zfr&> Thomsen Je postal po vojni predsednik »AnglešKo-saijflJjj^ nemškega kluba« in član prczldija zahodnonemške »An111 Gcselschaft«. TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ razglaša za svoj samopostrežni obrat družbene prehrane dve prosti delovni mesti kuharjev - kuharic in eno prosto delovno mesto za pomoč pri pripravi hrane — enolončnic. Pri sprejemu imajo prednost osebe s poklicem in prakso, oziroma znanjem in veseljem do tega dela. zaposlitev je takojšnja. Na želje kandidatov tudi po dogovoru. Stanovanj podjetje nima — plača prevoz na delo m z dela. Prijave sprejema kadrovski oddelek. Prodam SEZNA izžrebanih srečk in dohitkov, ki še niso dvignjeni *. 1, 32, 42, 81, 362, 523, 569, 598, 630. 736, 750, 791, 860. 872, 969, 1133, 1141, 1170, 1172, 1197, 1266, 1379, 1387, 1412, 1455, 1492, 1550, 1602, 1637, 1650, 1723, 1733, 1737, 1738, 1805, 1821, 1840, 1947, 1982, 1989, 2033, 2123, 2155, 2348 , 2351, 2368, 2380, 2443, 2462, 2574, 2786, 2940, 3065, 3066. 3073, 3080, 3119, 3193, 3261, 3346, 3550, 3642, 3^65, 3797 , 3825 , 3914, 3940, 4032, 4040, 4043 , 4045 , 4079, 4129, 4137, 4175, 4186, 4262, 4279, 4382, 4387, 266, 431, 4710 Vse dohitki zgoraj navedenih številk srečk morate vzeti najkasneje do 24. 9. 1%9 v pisarni Turističnega društva Tržič, sicor zaoadejo. Turistično društvo T R 2. I C CESTNO PODJETJE V KRANJU razpisu e prosto delovno mesto vodje gospodarsko računskega sektorja Za razpisano delovno mesto sc zahteva visoka ali višja strokovna Izobrazba ekonomske stroke z najmanj triletno ustre/no prakso na vodstvenih delovnih mestih. Kandidati za razpisano delovno mesto naj pošljejo Pismene vloge z opis,»m dosedanjih del in z dokazili o strokovni izobrazbi Upravnemu odboru Cestnega Podjetja v Kranju. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Razpis velja 15 dni od objave, oziroma od zasedbe delovnega mesta. Prodam VOLA. sposobnega za vožnjo, težkega 500 kg. Podljubelj 24, Tržič 4389 Prodam zazidljivo PARCELO v bližini Kranja. Naslov v oglasnem odd. 4390 j Prodam NJIVE. Informacije Praše 33, Kranj 4391 Prodam PEC na o'lje emo j 5 Fer lan, Trojarjeva 18/a. Kranj-St razišče 4392 Prodam francoski 200-1: trski KOTEL za žganjekuho. Udir, Sp. Besnica 33 (mlin) 4393 Prodam 150 kosov monta OPEKE 12x25. Skubic, Sora 32, Medvode 4394 Prodam eno leto staro KOBILO. Meglic, Podljubelj 63. Tržič 4395 Prodam manjše GOSPODARSKO POSLOPJE, primerno za prezidavo v stanovanje. Nepo-srednja bližima B'eda. Prešeren, Zasip 16. B'ed 4396 Prodam večjo količino JABOLK in TEPK. Tiringer, Šmarjetna gora 2. Kranj 4397 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Aljančič, Hudo, Tršič 4398 Motorna vozila: Prodam karamboliran FIAT 1 750. Naslov v oglasnem od- ! delku 4400 ! AVTO PRINC 110-SC, dobro i ohranjen, prodam. Albin | Skodlar, Novi svet 7, telefon 85-290, Škofja Loka 4401 Prodam FIAT 600 s prevoženimi 57.000 km in z dodatnimi zimskimi gumami za 5500 N din. Hudobivnik, Suha l/a. Kranj 4402 koj vseljiva. Primerna tudi za obrt. Informacije dobite pri Pelko Rudi, Kranj, Kokr-ški log 14, (Primskovo) 4403 Kupim KUPIM SUHE BOROVE PLOHE I vrste. Polak Vlado, Brežice, Zakot 56 4399 Stanovanja Na stanovanje sprejmem dve samski osebi. Zglasiti se v popoldan sikem času. Go-renjesavska 57 (blizu kamnoloma) 4404 Ugodno prodam HIŠO v bližini Kranja, starejša, ta- Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, roa-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročni na: letna 32, polletna 16 uin. cena /a eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Na mednarodni velesejem v Zagreb S POSEBNIM VELI SEJEMSKIM VLAKOM ZAGREB EKSPRES! Združeno železniško transportno podjetje uvaja v času od 12. do 21. septembra poseben velesejemski vlak iz Ljubljane ob 7'05 v Zagreb ob 9'25 Iz Zagreba ob 17,45 prihod v Ljubljano ob 20,07 Potovanja organizira Turistično-transportni biro Ljubljana, pod posebno ugodnimi j^ogoji: Vožnja z vlakom, v Zagrebu prevoz z avtobusom do velesejma in nazaj in velesejemska vstopnica, kar stane za posameznike 27 din za skupine nad 10 oseb, za osebo 24 din za študente in dijake v skupinah nad 10 oseb 15 din šole, ki izkoristijo regres, ki jim ga priznava Temeljna izobraževalna skupnost SRS za os. 6,60 din Rezervacije in naročila sprejema: Tui isiično-transportni biro, Ljubljana, Titova 32, naročilnico za skupine zunaj Ljubljane pa lahko izročite tudi na vsaki železniški postaji, vendar na naslov Z2TP Turistično-transportni biro Ljubljana. NA MEDNARODNI VELESEJEM V ZAGREB TOREJ z vlakom! TURISTIČNO PROMETNO PODJETJE CREINA KRANJ vas vabi na ogled graskega jesenskega velesejma z avtobusom dne 4. oktobra 1969 Odhod iz Kranja ob 6. uri zjutraj. Povratek okoli 22. ure. Cena Izleta je konkurenčna! Vožnja, strokovno vodstvo in vstopnica stane samo 65 din. Prijave in informacije: turistična poslovalnica Crelne Kranj, Koroška 4, tel. 21-022 ECREinfl turistično j prometno \ po d j e t j e K R A NJ Kino Jesenice RADIO 17. septembra amer. film ZANKA ZA NEDOLŽNEGA 18. septembra amer. barv. CS film DESET ZAPOVEDI, II. DEL 19. septembra amer. barv. CS film ČUVARJI GRADU Jesenice PLAVŽ 17. septembra amer. barv. CS film DESET ZAPOVEDI, II. DEL 18. —19. septembra jugoslovanski film MEMENTO Žirovnica 17. septembra amer. barv. CS film KNEZ BOJEVNIK Dovje Mojstrana 18. septembra amer. barv. CS film KNEZ BOJEVNIK Kranjska gora 18. septembra amer. film ZANKA ZA NEDOLŽNEGA Skofja Loka SORA 17. septembra amer. barv. film BOBNI VZDOLŽ MOLI A VK A ob 18. in 20. uri 18. septembra angl. barv. film POLJUBI ZA UBIJALCA ob 20. uri 19. septembra angl. barv. film POLJUBI ZA UBIJALCA ob 18. in 20. uri Bled 17. septembra amer.-mehi-ški fiiim 48 UR DO SMRTI ob 18. in 20.30. 18. septembra amer.-mehiški film 48 UR DO SMRTI ob 18. iin 20.30. 19. septembra amer. barv. film MARY POPPINS ob 18. in 20.30. Radovljica 17. septembra italij. barv. film NAŠE DOBRE SOPROGE ob 18. uri, amer. barv. film SODOMA IN GOMORA ob 20. uri 19. seotembra amer. barv. film SODOMA IN GOMORA ob 20. uri Kranj CENTER 17. septembra italij.-špam. barv. CS film POSLEDNJI BOJ ob 16., 18. in 20. uri Nenavadna kraja Alojz Avguštin z Blejske Dobrave, zaposlen v jeseniški železarni, je prijavil nenavadno krajo. Avguštin je lani dobil odlikovanje za vojne zasluge s srebrnim vencem. Že prej je dobil za zasluge v vojni tri odlikovanja. Vsa odlikovanja je imel v okviru na steni v kuhinji. Pred kratkim pa ga je obiskal vaščan. Po njegovem odhodu, le-ta je bil sam v kuhinji, pa so opazili, da na steni ni več odlikovanj. Prijava o kaznivem dejanju je že v rokah občinskega javnega tožilca. Vlom v stražiško pošto V noči na 12. september so neznanci vlomili v pošto v Stražišču pri Kranju. V notranjost so prišli tako, da so razbili steklo na oknu. Prisvojili so si okoli 40 kg težko blagajno in jo odnesli kakih 300 metrov daleč. Tam so jo nasilno odprli. V blagajni je bilo okoli 400 din, za okoli 3000 din poštnih znamk ter nekaj žigov. Spoznali utopljenca V utopljencu, ki ga je naplavila 11. septembra Poljan-ščica pri Puštalu v škof j i Loki so spoznali Franca Po- točnika, roj. 1938, s Podvrha nad Poljanami. Domnevajo, da se je ponesrečil z mopedom in pri tem padel v reko. Pred kratkim se je v Poljanah pripetila nesreča, ko je avto zletel s ceste v potok Ločilnico. Na tem nevarnem ovinku je bilo i« več nesreč. — Foto: F. Tavčar 18. septembra franc. barv. CS film NEUKROTLJIVA ANGELIKA ob 16., 18. in 20. uri 19. septembra frane. barv. CS film NEUKROTLJIVA ANGELIKA ob 16. in 18. uri, nastopa ansambel AVSENIK ob 20.10. Kranj STORŽIČ 17. septembra amer. barv. VV film VESELA DEKLETA ob 16., 18. in 20. uri 18. septembra amer. barv. film SAMO NAPREJ, KAVBOJI ob 16., 18. in 20. uri 19. septembra amer. barv. CS film OPERACIJA GROM ob 16. in 20. uri, italij.-špan. barv. CS film POSLEDNJI BOJ ob 18. uri Tržič 17. septembra amer. film SREČANJE V PARKU ob 18. in 20. uri 19. septembra nastopa ansambel AVSENIK ob 17. uri, angl. barv. CS film NOČ GENERALOV ob 19.30. Prizor na naši fotografiji je bil posnet minuli ponedeljek dopoldne v žireh, ko je neprevidna kolesarka zapeljala pred še bolj neprevidno voznico osebnega avtomobila. Na srečo so razen kolesa — tokrat vsi ostali nepoškodovani. Tihotapec na Korenskem sedlu V četrtek zjutraj ob 4. uri se je iz Zahodne Nemčije pripeljal na Korensko sedlo jugoslovanski državljan, ki dela v Nemčiji. Ker je imel avto s tujo registracijo, ga je prijavil. Carinikom je izjavil, da tiima ničesar drugega prijaviti. Carinik Nikola stegne roko pod zadnji sedež avtomobila in izvleče radio transistor v Napadli ribiškega čuvaja V petek, 12. septembra, nekaj pred sedmo uro zvečer so Milan Kondič in Vid Kon-dič oba iz Kranja, Gorenje-savska cesta, ter Mirko Pra-ča iz Struževega, napadli ribiškega čuvaja Jožeta Strleta iz Kranja v gostilni na Gore-njesavski cesti. Vzeli so mu službeno pištolo bereto, kal. 9 mm, last ribiške družine Tržič. Žrtvi zelenih mušnic V torek je umrla na Interni kliniki v Ljubljani 43 letna Marija Bernik iz Železnikov. Prejšnji teden, v sredo, je skupaj s hčerko, šestletno Marijo in dvema sosedovima fantoma jedla smrtno nevarne, strupene zelene mušnice in strupene kukmake. Mala Marija je umrla v soboto 13. septembra, medtem ko se je njena mati vse do včeraj borila za življenje. Bemikovi sta gobe jedli za kosilo. Po desetih urah so sc pojavile hude prebavne motnje (bruhanje, driska) vendar sta šele v soboto poiskali zdravnika. Mala Marija jc umrla že po treh urah po prihodu v bolnišnico, njena mati pa po treh dneh. Oba sosedova fanta, ki sta pojedla le malo gob, sta Izven nevar-uosti. L. M. vrednosti 100.000 S din. Potnik osuplo gleda, na vprašanje carinika pa odgovori, da je pozabil na transistor. »Imate še kaj?« vpraša carinik. »Ne,« odgovori potnik. »To je vse, kar ste dobili.« Carinik pogleda pod prednji sedež in izvleče magnetofon. »Je še kaj blaga v avtomobilu?« vpraša carinik. »Ne, to je vsekar ste dobili,« odgovarja potnik. Carinik pogleda v predal avtomobila in izvleče še en radio. »Jc tO vse?« ponovno vpra- ša carinik. Potnik prikima. Carinik pogleda v prostor, kjer je rezervna guma, in izvleče še magnetofon. Na vprašanje potnik zopet zatrjuje, da je to vse. Carinik pa pogleda še v torbico s perilom in iz nje izvleče filmsko kamero. To je bilo pa res vse. Samo s to pripombo, da so mu blago odvzeli, potnika pa kaznovali z 200.000 S din- Zdaj pa res lahko napišem, da je bilo to vse, kar je dobil (kazen) in izgubil potniški je menil, da cariniki ob štirih zjutraj dremajo na meji. J. Vidic Vlom v zimsko kopališče mikrofon, uro budilk". vt"c cigaret iri nekaj alkoholi"1 pijač. Vieclnost ukraden''1 predmetov /naša 296 din. L. M- V noči od 14. na 15. sep tembei je neznanec vlomil v zimsko kopališče v Kranju. S krampom je odpri tudi vrata v skladišče. Odnesel je Nesreče v zadnjih dneh V soboto, 13. septembra, ob pol šesti uri zjutraj se je 08 cesti drugega reda pri vasi Milje prevrnil z osebnim avtom bilom Marjan Testen Iz Rodice pri Domžalah. Avtomobil I zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste v obcestni *4anl" ln se nato prevrnil na bok. Voznik je bil v nesreči huje njen, na avtomobilu pa je škode za 5000 din. Okoli devete ure dopoldne je v soboto na cesti di 'Hge^ reda na Visokem voznik avtomobila Roman Herlec zbil 4-nega Janeza Vrtača. Otrok je priletel pred avtomobil 1 L stiani. Hudo ranjenega so odpeljali v bolnišnico. Na cesti tretjega reda v Trebijl Je v soboto popoldne v nlk mopeda Franc Selak Iz Dolenje Dobrave zbil 19-letno F£ no Pisk Iz Jaznc. Piskova Jc nenadoma stopila na cesto pred moped. Hudo ranjeno so odpeljali v bolnišnico. Na cesti prvega reda na Hrušici je v ponedeljek, 15. sei J* bra, ob 20.30, voznik avtobusu Jože Longar z Golnika za«? ^g letnega Franca ftlmaca, ki je šel peš po levi strani ceSf anini sreča se Jc pripetila, ko je avtobus pri srečanju z nc'n^u je vozilom zasenčil luči, pri tem pa Je sp šca, ki ^mi prihajal naproti. Franc ftlmac je v torek /U i poskot umrl v jeseniški bolnišnici. _ nipe* V torek, 16. septembra, okoli osme ure zjutraj se Jc P ^ lila huda prometna nesreča v vasi Tabri pri M°lstr",n,j $vi-srečanju v nepreglednem ovinku sta se zaletela nierce c . carske registracije, ki ga je vozil bolgarski državljan o V^. Nikolteehev, roj. 1910, ln pa tovorni avtomobil ev**«*I«[** je stracije, ki ga jc vozil Frlderlek Mally, roj. 1939. Tl™Liav bilo Nikol 50.000 din. tako silovito, da sta na kraju nesreče umrla Boris Itechev In njegova žena Jordanka. Škode na vozilih J«-' Obisk pri naših telesno vzgojnih organizacijah Razvoj športnih iger in vzgoja Razveseljivo je, da se vedno več mladine v občini Radovljica navdušuje za športne igre. Vse več je ekip, ki redno tekmujejo v občinskih, gorenjskih in slovenskih conskih ligah. To priča o velikem zanimanju mla dine, predvsem za odbojko, nogomet, košarko in rokomet, želja vseh je doseči čim boljše rezultate in se uvrstiti v čim višjo tekmovalno skupino. V tej zanese-nosti pa posamezniki in vodstva kaj radi pozabljajo na nekatere bistvene lastnosti, dobrega športnika-igralca. 11!.« Misl 'rn na pravilen odnos do organizacije, odgovornost kll|r občinska zve Ob tak JI H em03 sobn* peč na olj« 3ooo-4ooo kcal h z AET prižigalcem do kolektiva, tovarištvo in vse tisto, kar odlikuje dobro ekipo igralcev. Nekateri posamezniki že ob skromnem znanju ali uspehu radi pozabljajo, da so sestavni del kolektiva, oziroma ekipe. Pozabljajo ali ne vedo, kako mora športnik živeti. Posamezniki in žal tudi kompletne ekipe kaj radi zmago na tekmi »zalivajo« z alkoholnimi Pijačami. Vedno več je igralcev, ki si med odmorom s kajenjem nabirajo moči za preostali del tekme. Vodstva klubov in društev sc prerada navezujejo na posa mezne boljše igralce »zvezdice«, ki s svojim vedenj« m jemljejo ugled kolektivu. Prav n igralci so v igri grobi m maščevalni. Vsako reagiranje sodnika pa glasno komentirajo in k sodelovanju vabijo hvale/ne domače, Predvsem mlade gledalce. Taka športna srečanja za resnega gledalca ne morejo biti privlačna, zato sc bodo morali poleg vodstev tudi igralci sami vprašati, zakaj njihovih tekem ne gleda več ljudi, ki bi za ogled dobre tekme radi plačali vstop nino in tako podprli ekipo. Znanja in športne borbenosti ni mogoče nadomestiti z grobostjo in neprim vedenjem. Res, da te pomanjkljivosti nekaterih posameznikov, ki včasih kvarijo ugled cele ekipe, vodstva klubov in društev skušajo odpraviti, vendar bodo /a to morali še veliko storiti in predvsem ostreje ukrepati Proti kršilcem športnega obnašanja. Razmisliti bodo morali tudi, ali je mogoč uspešen razvoj ekipe brez strokovnega in pedagoškega vodstva ter poznavanja osnov naše telesne vzgoje. Z 18 ekipami v radovljiški obemi, v katerih je vključenih preko 300 mladih igralcev, delajo le štirje trenerji Razumljivo, da na ta način ne bo napredka, in da bodo yaj navedene pomanjkljivosti, ki jih povzroča predvsem neznanje, vse pogostejše. Tudi letos na poziv občinske /veze /a telesno kulturo m bilo prijav za šolanje Strokovnih kadrov pri Šolskem centru za telesno vzgojo v Ljubljani Kis je. da so stro šolanja vsako leto večji, kar pa ne more biti opravičilo, da to tako važno vpiašanie osnovne organizacije Popolnoma /. memarijo, posebno še, ker del stroškov to da i k'"1 razmanu Športnih iget pa je žalostno tudi kolek t i . .°vanja gledajo pionirji, ki naj bi jih lepa kulturni m ^'^'"^ 'i'1'1 navdušila in pritegnila. Ne •lanu ni|l t" ,E,oba igra P8 nc "»ore služiti vzgojnemu k> jo ( razumevanje javnosti in družbeno pomoč, dobilo ,,Kan.,z;u:'Je tako zelo potrebujejo, bodo lahko oh"e le ekipe dobrih športnikov. ;re/ OVOma bodo ob postopnem odPr*vlJDOJrtne igre in uvajanju sodobnejših ohhk tienuama. >i ^ v občini Radovljica še bolj zaživele. M