Kamniški (JBCAN Št. 8 Pri oblikovanju novih delovnih mest se vloga Slovenske razvojne družbe spreminja. Sedaj močneje podpira take projekte, vendar pa pričakuje tudi sodelovanje lokalnih skupnosti, je ob nedavnem obisku v Kamniku dejal mag. Tone Rop, minister za delo, družino in socialne zadeve. Pogovora pri županu Tonetu Smolnikarju so se udeležili tudi dr. Marjan Rekar, predsednik uprave Slovenske razvojne družbe, mag. Zdenka Kovač, državna sekretarka v ministrstvu za delo in poslanec državnega zbora Maks Lavrinc, kije skupaj z županom Smolnikarjem pomagal organizirati pogovore. S* Minister Rop v pogovoru pri županu Tonetu Smolnikarju in njegovih sodelavcih. KAMNIČAM! ISKRENE ČESTITKE OB DNEVI UPORA PROTI OKUPATORJI' IN PRAZNIKU DELA. OB BLIŽNJIH VELIKONOČNIH PRAZNIKIH PA VSEM OBČANOM ŽELIM LEPE IN DOŽIVETE PRAZNIČNE DNI. ŽUPAN TONE SMOLNIKAR Z občinske strani so poleg podžupanov Antona Hočevarja in Demitrija Perćića ter Ivana Pristovnika, direktorja občinske uprave, sodelovali Se vodje vseh oddelkov Alojz Kolar (gospodarstvo in finance), Bojan Mlakar (okolje in prostor), Anton Kamin (družbene dejavnosti) in Metka Romšak, direktorica Centra za socialno delo v Kamniku, ki so najprej gostom predstavili gospodarski in socialni položaj naše občine. Ob ugotovitvi, da je bilo lani v naši občini okrog 1300 brezposelnih (v zadnjem času se je to število sicer nekoliko zmanjšalo), je minister opozoril na projekt 1000 novih možnosti, po katerem bodo v triletnem programu usposabljanja sodelovali delavci iz javnih del. Seveda, če jih bo občina prijavila na razpis. Ob tem pa obsega javnih del ne bi smeli zoževati. Kot je dejal minister, subvencije podjetjem niso peljale nikamor, zato sedaj dajejo poudarek skladom dela, kamor naj bi se vključila tudi nekatera naša podjetja. Uspešno je začel delovati gorenjski sklad dela, prek katerega bodo prczaposlovali delavce iz Elana, podobno tudi mariborski. Prvič se bo zgodilo, da bomo odpirali firme z večjim številom delovnih mest (5000 do 6000), je dejal. Dogaja se že, da za nekatera dela podjetja ne dobijo dovolj domačih delavcev in poiščejo tuje delavce. Nadaljevanje na 2. strani Zl2. seje občinskega sveta Družbi Velika planina tudi Simnovec in Zeleni rob Čeprav so svetniki na 12. seji občinskega sveta v sredo, 12. aprila, Predlaganim sedemnajstim točkam dnevnega reda na predlog občinske "prave dodali Se dve, so tokrat sejo končali v sorazmerno kratkem času petih ur. Temu je verjetno botrovalo dejstvo, daje bilo na dnevnem redu šest zemljiškoknjižnih zadev, pri katerih se svetniki običajno ne mudijo m Irije odloki v drugi obravnavi Sejo, ki jo je vodil podžupan Demitrij Perčičje spremljalo 26 svetnikov od skupaj 29. Zaželi so jo z dopolnitvijo dnevnega reda s predugom sklepa prioriteti izvedbe investicijskih vlaganj za demografsko ogrožena območja v občini Kamnik in s predlogom sklepa o dokapita-Uzaciji družbe Velika planina. MESNICA KLEMEN v poslovno trgovskem centru na Duplici, Ljubljanska 21 c tel.: 83 10 830 V velikonočnem času Se posebej ugodna ponudba suhomesnatih Izdelkov. Pokusite tudi našo mesno ali kruhovo grajsko rolado, nadevana prsa in piščanca. Za vaš piknik in žar okusno pripravimo različne vrste mesa. Pričakujemo vas med 8. in 19. uro, ob sobotah med 7. in 13. »m in t.,H. u nfrriftiio. 30. aprila med 7. jn 13. uro, V drugi obravnavi odloka o ravnanju z opuščenimi vozili so svetniki odlok sprejeli soglasno brez dodatnih sprememb. Tudi odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Kamnik in o ustanovitvi javno vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola 27. julij Kamnik, ki jih je narekovala ustanovitev občine Komenda, je občinski svet sprejel brez dopolnitev. Nadaljevanje na 3. strani Leto XXXIX Kamnik, 19. aprila 2000 Tone Rop, minister za delo, družino in socialne zadeve v Kamniku V TITANU DOBER PR0EV0DNI PROGRAM, NE PA ODPUŠCANJEDELAVCEV Pred nami so velikonočni prazniki, pripave nanje pa so se začele že v tednu pred cvetno nedeljo. Nekateri so kar sami spletli butarice, v katere so povezali leskove šibe, pušpan, brinje, pobarvane oblance in sadje, kar smo opazovali tudi pred Budnarjevo muzejsko hišo v Zg. Palovčah, o čemer pišemo na 9. strani Kot se spreminjajo časi in naše življenje, tudi prazniki niso vselej enaki Včasih so prešerni, včasih tihi, iz leta v leto in iz roda v rod pa se ob tem spleta nit spominov na lepe trenutke in prijazne običaje. V imenu uredništva Kamniškega občana prav vsem želim, da bi čimlepše doživeli praznične dni. \^_"__SAŠA MEJAtJ Ko zadisi po cvet/u i#t pomladi Topli žarki pomladanskega sonca so dokončno pregnali turobno, zimsko vreme in narava se prebuja v vsej svoji pestrosti in bujnosti. V najbolj južnem urejenem delu naše občine, v Arboretumu Volčji Potok, se te dni oblikujejo živopisana polja narcis, tulipanov in drugega pomladnega cvetja. Sonce odpira cvetove hiacint, perunik in drugih čebulnic. Seveda so najbolj zanimivi in tudi najštevilnejši tulipani, pravijo mu roža vseh rož saj so jih jeseni po arboretumu zasadili kar dva milijona. Z raznolikimi barvami cvetov bodo prevzemali tudi obiskovalce že tradicionalne razstave tulipanov, rezanega cvetja in rož med 27. aprilom in 2. majem. Letošnjo pomlad je Arboretum Volčji Potok kot botanična in izobraževalna ustanova izpolnil dolg do obiskovalcev, saj dva tisoč tablic z rastlinskimi imeni označuje dobro tretjino lesnatih rastlin arboretuma. Hortikultumi strokovnjak univ. dipl. ing. agr. Matjaž Mastnak je na novo poimenoval in označil veliko drevesnih vrst, grmov-nic in cvetja, tako da je sprehod po arboretumu še zanimivejši. V arboretumu so oblikovali tudi zanimivost evropskih cvetličnih vrtov - japonski travnik s cvetočimi azalejami in dru- Naslednja Številka bo izšla v četrtek, II. maja. Članke oddajte do četrtka, 4. maja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 9. maja. gim cvetjem ter usločenimi mostički. V času razstave bodo na ogled tudi likovni izdelki študentov tretjega letnika Akademije za likovno umetnost, predstavljala pa se bodo turistična društva in občine. Med njimi je pri ložnost za predstavitev turistične ponudbe tudi letos našla naša občina Kamnik. Prisluhnila je tudi občanom, ki večkrat obiskujejo ta najbolj po grosistični ceni 160 tolarjev, sadiko dvojne bršljinke in pelargoni-je pa po 110 tolarjev, v tem primeru Občina Kamnik prispeva še J10 tolarjev na sadiko. Količina je omeje na, saj bo občina sofinancirala na kup 6000 sadik balkonskega cvetja. Odprimo torej okna in pogled po mladi in cvetočemu veselju' eni SAŠA MEJAĆ m. ..m SC9$0 Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila Velika Izbira SANDAL I ti DRUGE LAHKE OBUTVE OPeseJe velikonočne praznikel urejen del naše občine in sklenila sporazum z Arhoretumom Volčji Potok, ki omogoča na podlagi financiranja občine Kamnik vsem njenim prebivalcem nakup letnih kart po 2.000 tolarjev. Karta omogoča neomejeno obiskovanje parka in velja za vse prireditve s arboretumu. Na podlagi sklenjenega sporazuma imajo skupine učencev kamniških osnovnih šol prost vstop v arboretum. Občina Kamnik pa je poleg čistilne akcije v sklopu prizadevanj »občina Kamnik - lepa in urejena* pripravila in finančno podprla tudi cvetlično akcijo, saj k lepši podobi naših naselij prispeva tudi lepo cvetje na oknih in balkonih. Zato bo gospodinjstvo kamniške občine lahko kupilo v vrtnariji Kamnik 21. 4. od 8. do 18. ure in 22. 4. od 8. do 14. ure do deset sadik balkonskega cvetja po znižani ceni. Tako bo mogoče kupiti sadiko bršljinke po 90 tolarjev, h kateri Občina Kamnik prispeva še 70 tolarjev, saj jo Arboretum v času akcije nudi Vsem občanom želim lepe in srečne velikonočne praznike ter obilo moči, volje in trdnega zaupanja za vse prihajajoče dni! Ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela vsem občanom iskreno čestitam! Miha Novak, načelnik Upravne enote Kamnik (na ŠCRM v Kamniku) barvno fotokopiranje različne plastrficiranje Od sredine maja bomo občani Kamnika že lahko uporabljali novo kartico zdravstvenega zavarovanja Zamenjala bo dosedanjo zdravstveno izkaznico Desetletja staro zdravstveno izkaznico bomo postopno zamenjali s kartico zdravstvenega zavarovanja. Zavarovanci v kamniški občini bomo od sredine maja namesto zdrai'stvenih izkaznic že lahko začeli uporabljati sodobnejši dokument za identifikacijo pri zdravnikih, vendar bo zdravstvena izkaznica v uporabi do konca septembra letos, ko bodo nove kartice zdravstvenega zavarovanja uveljavljene povsod v Sloveniji, zato je pametno, da stare zdravstvene izkaznice ne vržemo proč. ZZZS ho zavarovancem območne enote Ljubljana, izpostave v Kamniku, pošiljal nove kartice zdravstvenega zavarovanja od sredine maja s priporočeno pošto na domači naslov. Na izpostavi ZZZS v Kamniku prosijo zavarovance, da dvignejo priporočeno pošiljko, ki bo vsebovala kartico s priloženim izpisom o skritih podatkih, kijih kartica vsebuje v svojem čipu in navodila kako uporabljati kartico. V primeru, da kartice ne boste prejeli ali da bo na njej kakršnakoli napaka, se oglasite na kamniški izpostavi ZZZS na Ljubljanski cesti l. I 'vedba kartice zdravstvenega zavarovanja je eden najpomembnejših projekti a • Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj gre za vseslovenski prehod na nov, elektronski sistem izmenjat e in obdelave podatkov v zdravstvenem varstvu in zdrat -sti vnem zavarovanju. Najbolj očitne kakovosti novega sistema so hitrost in zaupnost pri obravnavi podatkov, ažurnost, zmanjšanje administrativnega dela. kar daje zdravstvenemu osebju več časa za bolnike in tako povečuje kakovost zdravstvenih storitev, avtomatizacijo pri obračunavanju zdravstvenih storitev, manjšo možnost zlorabe pravic ter boljšo komunikacijo med zdravstvenimi zavodi in zavarovalnicami. Za zavarovance pa je najpomembnejše to, da bodo odslej veljavnost zdravstvenega zavarovanja potrjevali sami na samopostrežnih terminalih, podobnih bankomatom, kjer bodo lahko tudi preverjali, obnavljali in dopolnjevali podatke o zdravstvenem zavarovanju, ne da bi morali po podpis in žig k delodajalcu ali na zavod. Ti terminali bodo nameščeni v zdravstvenih domovih, bolnišnicah in izpostavah ZZZS. Na izpostavi v Kamniku so nam povedali, da bosta v naši občini dva samopostrežna terminala - v zdravstvenem domu Julija Polca in v iz/»>siavi zavoda za zdravstveno zavarovanje na Ljubljanski cesti I Kartico boste lahko /M/trdili tudi tik pred obiskom zdravnika, obvezno pa na vsake tri mesece, upokojenci in otroci do osemnajstega leta pa samo enkrat letno Postopek {potrjevanja bo preprost, opravili pa ga boste lahko vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer oziroma v času uradnih ur ali delovanja zavoda. Će terminal kartice ne bo potrdil, kar bo pomenilo, da z vašim zavarovanjem nekaj ni v redu ter v primeru izgube kartice, se boste oglasili na pristojni izpostavi ZZZS. Katere podatke vsebuje nova kartica? Kartica zdravstvenega zavarovanja vključuje zdravnika in zavarovanca v informacijsko mrežo zavarovalniškega sistema neposredno. Kartica vsebuje vse podatke o zavarovancu, nekateri med njimi so vidni, drugi ne. Vidno je na njej izpisano ime in priimek zavarovanca, datum rojstva, številka zavarovanja in ime izdajatelja. Kartica pa vsebuje tudi nevidni zapis v čipu kartice - naslov in spol zavarovanca. /x>datke o obveznem zavarovanju pri Zavodu, o veljavnosti tega zavarovanja, podatke o prostovoljnem zavarovanju, sklenjenem pri Zavodu, podatke o izbranem osebnem zdravniku, zobozdravniku, ginekologu inpediatru. Če imate sklenjeno prostovoljna zavarovanje pri drugi zavarovalnici npr. pri Adriaticu. morate pred prvim obiskom zdravnika kartico potrditi na samopostrežnem terminalu, da se ta [x>datek vpiše v čip kartice Na njej ne bo nobenih medicinskih podatkov, ki[>aso bili doslej zapisani v zdravstvenih izkaznicah. Zavarovanci pa se lahko prostovoljno odločijo tudi za zapis osebnega f>odatka o darovanju organov in tkiv na kartico. Sistem omogoča tudi nadgradnji) podatkov v prihodnosti, kot so podatki o krvni skupini, alergijah, cepljenjih, [pomembnih kliničnih stanjih. Kartica je »pametna« in dobro varovana ZZZS zagotavlja varnost podatkov, ki jih vsebuje kartica zdravstvenega zavarovanja, na najvišji ravni. Nevidni podatki kartice se namreč lahko preberejo le s sočasno uporabo /profesionalne kartice, ki jo ima osebje zdravstvenih zavodov, torej zdravniki, medicinske sestre, farmacevti, fizioterapevti, osebje v sprejemni pisarni in pooblaščeni referenti ZZZS. Skriti podatki naše kartice so berljivi le loko. da zdravnik, medicinska sestra ali pooblaščena oseba vstavi našo kartico v čitalnik skupaj s svojo profesionalno kartico. Seveda imajo zavarovanci možnost in pravico, da tudi sami pogledajo podatke, zapisane v čipu svoje kartice. Dostop do podatkov na kartici je možen le na podlagi ustreznih ključev. Tako ima zdravnik dostop do določene vrste podatkov, pooblaščeni delavci ZZZS pa do druge skupine /dodatkov. Kartica pokaže vse svoje prednosti v zdravniški ordinaciji in sprejemnici, kjer medicinska sestra prebere podatke s kartice in ji ni potrebno brskati po zdravstveni izkaznici. Izpis pove, ali imate urejeno obvezno in tudi prostovoljno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS ali drugi zavarovalnici, zato morate poskrbeti za redno potrjevanje. Če kartico izgubimo, lahko najditelj na njej prebere samo vidne podatke, torej tiste splošno znane, ki so mu na voljo tudi v telefonskem imeniku, saj so vsi pomembnejši in zasebni podatki skriti. Ko bodo rešena etična, pravna in medicinska vprašanja, pa se boste lahko odločili tudi za »skriti* zapis medicinskih podatkov o predpisanih in izdanih zdravilih, pomembnih boleznih, alergijah in podobno. Tako bo kartica še bližje svojemu namenu - posodobitvi in izboljšanju kakovosti življenja. \^___SAŠA MEJAČ/ V TITANU DOBER PROIZVODNI PROGRAM, NE PA ODPUŠČANJE DELAVCEV Kamniški občan - Uslanoviielj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o, Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave na katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik breplačno. Naslov uredništva: Kamnik, (ilavni trg 24 (občina), MSUk- 061/83-91-311, 041/662-450. Žiro račun: Bistrica, d.o.o, S0I4O60I-28I496. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - TČR. dd. Ljubljana Nadaljevanje s 1. strani Predlagal je, da bi s sodelavci ministrstva, zavodom za zaposlovanje in občino oblikovali delovno ekipo, ki bi v Kamiku proučila vprašanja zaposlovanja in pripravila ustrezen program. Župan Smolnikar je med drugim dejal, da med kamniškimi podjetniki ni dovolj poguma za investiranje v odpiranje novih delovnih mest. Zato dvomi, da bodo porabljena vsa sredstva (125 mio SIT), ki so bila z občinskim razpisom, ki je bil objavljen v prejšnji številki Kamniškega občana, namenjena za pospeševanje malega gospodarstva. Pri tem pa je opozoril tudi na neurejene razmere pri gospodarjenju s prostori v Stolu. Po mnenju Maksa Lavrinca ima Kamnik s komunalno infrastrukturo (kolektorjem in čistilno napravo) vse pogoje za nadaljevanje proizvodne dejavnosli. Kot je dejal Ivan Pristovnik, je v Kamniku med zaposlenimi okrog 200 invalidov. Zato je občina podprla pobudo za ustanovitev invalidskega podjetja, za kar je bilo že lani avgusta pridobljeno predhodno soglasje vlade, imenovana je bila tudi v. d. direktorica. Vendar se sedaj na tem področju nič ne dogaja. Najprej je od ustanovitve odstopil KIK, nato se je zataknilo še v Stolu (neizpolnjevanje pogojev za dejavnost varovanja) itd. Mag Marjan Rekar je bil mnenja, da direktorji napačno pojmujejo status invalidskega podjetja, ker menijo, da niso dolžni zanj prevzemati nobene odgovornosti in dodal, da sta SRD in Stol še vedno priprav- ljena sodelovati. Glede bodočega lastništva kulturnega doma na Duplici in teniških igrišč, pa bi se po njegovem z. malo dobre volje zadeve dalo rešiti. Temu mnenju se je pridružil tudi minister Rop, ki meni, da bi morala tudi občina glede nameravane postavitve pirolize na območju Stola pokazati več dobre volje. Na koncu razprave so se dogovorili, da bodo vsa odprta vprašanja v zvezi s Stolom poskušali rešiti na posebnem sestanku s predstavniki občine pri predsedniku SRD-a v času od 17. do 20. aprila. Ciostjc so nato obiskali tovarno Titan, kjer sta jih s položajem podjetja in nameravano sana- ■<* cijo najprej seznanila ,«-. predsednik uprave mag. Matjaž Janežič in direktor livarne Zdenko Vihar. Pri tem sta pozornost namenila najbolj problematičnemu delu družbe-livarni. Prisilna poravnava konce lanskega leta je sicer prinesla nekaj učinkov. Med drugim je za petino (400 mio SIT) zmanjšala zadolženost, ukinjenih je bilo 210 delovnih mest, izguba v livarni se je lani prepolovila in podobno. Načrt finančne reorganizacije pa predvideva tudi ukinitev livarske dejavnosti v Titanu, kar bi pomenilo odpustitev 350 delavcev. Minister Rop je bil mnenja, da je taka usmeritev premalo razvojno naravnana in da bi se morali namesto predvidenega odpuščanja delavcev lotiti perspektivnega proizvodnega programa livarne. Pri tem je omenil uspešne oživitve livarske proizvodnje v Mariboru in v Vuze-nici. Kot so povedali predstavniki Titana, so bili doslej vezani samo na nemškega poslovnega partnerja, ki jih je z enostransko vezavo povsem izčrpal. Kot izhod iz sedanjega sta- mo v tehnološki posodobitvi in v povečanju prodaje izdelkov,« je zaključil minister. V zvezi z ustanavljanjem invalidskega podjetja v Kamniku je v. d. direktorice Danici Vinšek povedala, da nekateri med sedaj predvidenimi ustanovitelji oklevajo. KIK je dokončno odstopil, sodelovati pa je pripravljen Svilanit. Mag. Rop je menil, da te logike ne razume, saj gre dejansko za precejšnje ugodnosti, ne pa za neko prisilo. Situacija v Titanu res ni rožnata, vendar bi bilo po obisku ministra za delo verjetno preveč pričakovati, da bo prišel nekdo s čudežno paličico in čez noč razrešil zamotan položaj. Tudi vodstvu družbe je treba priznati, da je vložilo precej tru- if<> I V Titanu so goste s položajem podjetja seznanili predsedik uprave mag. Matjaž Janežič, finančni direktor mag. Jože Tomelj in Zdenko Vihar, direktor livarne. Svetniki sprašujejo in predlagajo Kaj je z odlokom o ponovnem poimenovanju Duplice? Svetnik in predsednik sveta krajevne skupnosti Duplica Franc Orešnik je na 11. seji občinskega sveta dejal, da je občinski svet sklenil, da se krajevna skupnost Duplica ponovno z odlokom preimenuje v kraj tako, da bo mogoče postaviti table, ki označujejo kraj Duplica. Vprašal je, zakaj odlok še vedno ni pripravljen za sejo občinskega sveta. Občinska uprava svetniku odgovarja, da je v sodelovanju s komisi|o za imenovanje in preimenovanje ulic in naselij v občini Kamnik sicer pripravila predlog odloka o imenovanju naselja Duplica za prvo obravnavo, vendar se je predlagatelj odločil, da predloga ne uvrsti na dnevni red iz več razlogov. Prvič, ker sta se s širitvijo urbanega območja nekdaj ločeni naselji Kamnik in Duplica v prostorskem smislu povsem strnili, je bil že leta 1994 sprejet sklep o pripojitvi naselja Duplica k naselju Kamnik. Ker pripojeni del naselja danes ne predstavlja več povsem ločenega naselja, tudi ni smiselna ponovna razmejitev južnega dela od preostalega dela strnjenega naselja Kamnik. Drugi, še pomembnejši razlog zaradi katerega predlagatelj pripravljenega odloka ni uvrstil na dnevni red, pa je v občutnih finančnih poledicah. Nov zakon o upravnih taksah za dejanja v zvezi s posameznimi osebni- mi listinami (osebne izkaznice, potni listi, vozniška in prometna dovoljenja) določa bistveno višje takse. Zamenjava vseh osebnih listin bi pomenila za posameznega občana razmeroma visok strošek (ocenjen je na preko 10.000 SIT). Po mnenju občinske uprave je zgodovinsko označbo nekdanjega samostojnega naselja mogoče rešiti na bistveno cenejši način, brez nalaganja nepotrebnih obveznosti več tisoč občanom. Zato bi bilo omenjeno vprašanje pred končno odločitvijo zrelo za referendumsko odločanje Prizadeti občani se imajo namreč vso pravico seznaniti s posledicami sprejete odločitve občinskega sveta. Križišče pri Svetilniku le začasno? Franc Orešnik je v zvezi z neprimerno ureditvijo križišča Kovinarske in Ljubljanske ceste pri Svetilniku (nepreglednost zaradi parkirnih prostorov, neprimeren uvoz na črpalko, ozko križišče) vprašal, kdaj bo to križišče sanirano in varno. V odgovoru občinske uprave je rečeno, da je novo križišče pri Svetilniku v sedanji izvedbi le začasno. Ko se bo nadaljevala izgradnja komunalne opreme na območju B-5 Pcrovo, bo opravljena dokončna ureditev tega križišča v skladu s projektno dokumentacijo. Izgradnja komunalne opreme na tem območju se bo predvidoma nadaljevala še v letošnjem letu. F. S. nja je mag Rop predlagal, da v Titan takoj pride strokovna ekipa ljudi, ki so sodelovali pri sanaciji in napravi oceno možnih rešitev v organizacijskem, finančnem in tržnem pogledu. Ustanovi naj se sklad dela ali se pridruži drugemu že ustanovljenemu skladu in naj se končno ustanovi že dalj časa načrtovano invalidsko podjetje. »Prišli smo se pogovarjat, kako priti do novih delovnih mcsL ne pa kako se rešiti delavcev. Izhod je sa- da v iskanje za delavce najmanj boleče rešitve. Vsi skupaj bi bili lahko veseli že, če se bodo gospodarski rezultati začeli obračati v pozitivno smer. Vendar bo potrebno kar nekaj časa. Zato bi bilo prav, če bi tudi inšpektorji s svojimi odločbami, ki terjajo najmanj 200 milijonov SIT potrebnih, dodatnih naložb, vsaj nekoliko počakali. Kot smo slišali, se možne rešitve nagibajo v to smer. FRANC SVETEIJ Skupščina MKK bo v maju (iospodarski odbor MKK je sklenil, da bo letošnja redna skupščina MKK pred vidoma šele 4. maja. Žal se od lanskoletne skupščine do danes na področju vračanja nacionalizirane posesti ni nič spremenila. Morda pa ho pomlad prinesla kakšno novost. Tudi zato je hilo delovanje MKK v preteklem obdobju omejeno SO mo na vzdrževanje stanja. Izdani sta bili sicer delni odločbi o vračanju I o tem smo že pisali v Kamniškem občanu), vendar se je država pritožila. Ta pritožba je bita na drugi stopnji sicer zavrnjena in s tem potrjena odločba o vračanju, vendar je država vložila tožbo na upravno sodišče. Dokler ta ne bo rešena, ne ho izdana tretja delna odločba o vračanju, ker bi se nanjo država spet priložila. Pri celotnem postopku zakonitega vračanja nacionalizirane laslnthe MKK je očitno predvsem to. da poskuša država zavlačevati kolikor se le da. Zu lase privlečena trditev, da naj bi bilo premoženje Meščanske korporacije Kamnik fevdalnega izvora, je bila ovržena že na drugi stropnji. Tudi vsi ostali pogoji so izpolnjeni. Tako je realno pričakovati, da bo država tudi to tožbo izgubila, kol jih je izgubila že več v preteklih več kot sto letih v korist MKK. Tudi samostojna Slovenija ni nobena izjema, saj se ni zgodilo prvič, da bi se država ali kdo drug po-lakomnil premoženja, ki ga ima MKK oziroma so ga imeli njeni predhodniki ž.e od pradavnine. Vladarji so v preteklosti v bistvu samo potrjevali to (pra)last ništvo, ne pa ga tudi dajali v fevd za razliko od raznih drugih podobnih lastnin, ki naj hi bile ponekod v Sloveniji ž.e vrnjene. R. POLJAK Ob razveljavitvi sklepa KS Nevlje o krajevnem samoprispevku s strani Ustavnega sodišča Občinska uprava je pravočasno opozorila na nezakonit sklep sveta KS Zupan Tone Smolnikar se je ob objavi odločbe Ustavnega sodišča o razveljavitvi krajevnega samoprispevka v Nevljah, objavljeni' i< Uradnem listu RS št. 30/2000, odzval na navedbi- KS Nevlje glede pomoči občinske uprave. Ustavno sodišče/e namreč razvij javilo sklep KS Nevlje o uvedbi krajevnega Samoprispevka, ker zanj po veljavnem zakonu ni glasovala več kot polovica vseh volivcev v krajevni skupnosti. Iz odgovora sveta KS Nevlje Ustavnemu sodišču izhaja (po navedbi V obrazložitvi odločbi11 'stavnega sodišča), da 'pristojni občinski organi, ki so bili seznanjeni s potekom referendumskega postopka, naj jim ne hi nudili ustrezne pravne pomoči oziroma naj bi privolili v objavo izpodbijanega sklepa v Uradnem listu R Slovenije.« ZUpan ione Smolnikar v svojem pismu predsedniku sveta KS Nevlje Štefanu Plahuti, s katerim je na zadnji seji seznanil tU tli občinske svetnike, pravi, da je takšna navedba, povzeta v od ločbi Ustavnega sodišča in javno objavljena, v nasprotju zdejst vi in posledično pomeni blatenje ugleda upravnih organov oh čine Kamnik. ŽUpan pravi, da so biti predstavniki KS Nevlje V razgovori/t Z direktorjem občinske uprave in drugimi zaposlenimi osebno Opozorjeni na spremembe veljavnih predpisov. Po Izvedenem referendumu j«i je bilo posredovano tudi statist <-. da bi bila ob java sklepa o uvedbi samoprispevka na podlagi rezultatov referenduma v nasprotju z določbo 47. h člena zakona o lokalni samoupravi, saj za uvedbo samoprispevka ni glasovala vsaj po /m h u vseh talilnih upravičencev. Ko je svet KS Nevlje samovolj no objavil sklep v i 'rodnem listu, ga je občinska uprava na to ! nezakonitost vet krat pisno opozorila in predlagala, naj zobja-iii i i rodnem listu razveljavi objavljeni sklep Navsataopo <» rila Se svet KS Serije ni odzval, Čeprav /e hil S sirani ohi i uske uprave opozorjen, da bo i starini sodiši e s/mjelo ilrugačno od /m itn te ob prvi vloženi pobudi za presojo spornega akta. <) sklepu svt 'ta KS ni bil obveščen občinski svet, ki bi moral i zakonom o lokalni samoupravi tak sklep potrditi, šele naio hi ga lahko objavili v Uradnem listu. Vsekakor pa ne s podpisom predsednika svela KS, pač pa župana, ki zasio/ia m predstavlja občinski svet, Čeprav moralne Škode uradi takih navedb ni mogoče rn popraviti, jiravi župan, />n ho občinska uprava Ustavnemu sodiši n poslala r rednost kopijo dopisa, ki ga je M. junija 1999poslala svetu KS Nevlje v zvezi s to zadevo. Pismo žu/>an zaključuje z ugotovitvijo, da mora navzlic želji sveta KS Nevlje po uresničitvi zastavljenega programa na področju komunalnih potreb, za kar se tudi sam zavzema, nalaganje obveznosti krajanom sloneti na zakonito sprejetih sklepih. F. S. Kamniški OBČAN IZ URADA ŽUPANA IN OBČINSKEGA SVETA 19. aprila 2000 3 v Družbi Velika planina tudi Simnovec in Zeleni rob Nadaljevanje s 1. strani Ker je ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj RS že objavilo natečaj za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij za leto 2000, je občinski •Vel sklenil, da imajo v letošnjem letu prednost pri investicijskih vlaganjih, ki se nanašajo na demografsko ogrožena območja, rekonstrukcija lokalnih cest Motnik-Strmec in Zavrh-Crna. Občinski svet se je nalo brez večje razprave lotil na sejo naknadno uvrščenega predloga županovega sklepa o dokapitalizaciji družbe Velika Planina d. o. o. V pisni obrazložitvi je bilo zapisano, da zakon o finančnem poslovanju Podjetij nalaga upravi družbe, ki je kapitalsko neustrezna, sprejem ukrepov /a povečanje osnovnega kapitala družbe s sočasnim zmanjšanjem osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nastale i/gube i/ preteklih let. Ta pa Je skupaj z izgubo tekočega leta dosegla /r polovico osnovnega kapitala družbe. Revalorizirana pretekla izguba znaša 53,2 milijona SIT, osnovni kapital pa le 30,3 milijona SIT. Doka-Pitali/acija naj bi se izvedla v obliki Prenosa objektov Simnovec in Zeleni rob na družbo Velika planina. Kol je zapisal župan v obrazložit-vi. je ta prenos potreben tudi zaradi 'cga, ker občina .sama ni sposobna zagotoviti sredstev za sanacijo teh dveh objektov, za kar pa bi bilo potrebno zagotoviti okrog 80 milijonov SIT. Družba Velika planina pa bi kot lastnik poskušala pridobiti strateške investitorje, ki bi zagotovili potreben denar za nadaljnje obratovanje gostinskih objektov. Na vprašanje Marjete llumar, ali J* postopek denacionalizacije na Vc-'iki planini zaključen, je župan Smol- gostinstva, postavitvi dvosedežnice Simnovec-Gradiščc, napeljavi električnega kabla do Tihe doline s hkratno položitvijo vodovodne cevi in še nekaterim drugim nalogam. Potrebno bo razčistiti še nekatere račune za nazaj (med njimi izplačano odpravnino bivšemu direktorju), čeprav so večino stvari že razjasnili. Svetniki so nato brez razprave sprejeli sklep, da občina Kamnik doka-pitalizira družbo Velika planina ali pokrije del njene, v bilanci stanja izkazane izgube iz preteklih let, tako, da objekta Simnovec na parceli št. 745/3, poslovno stavbo v izmeri 222 m2 in neplodno zemljišče v izmeri 1228 m1, k. o. Črna in Zeleni rob, tw parceli št. 744/38, stavbis-če v izmeri 114 m2, stavbišče v izmeri 29 m2 in nerodovitno zemljišče v izmeri 444 m' ter njima pripadajoče funkcionalno zemljišče prenese v last in posest druihe Velika planina, d. o. o. Razprava O predlogu odloka o zaključnem računu proračuna občine Kamnik za leto I')1)1) se je začela Že ob sprejemanju dnevnega reda. Predlagatelji so namreč predlagali hitri po-slopek, s tem pa ni soglašala svetniška skupina SKD. Marjeta Humar je med drugim opozorila, da so med podatki 0 realizaciji posameznih postavk v letu 1999, navedenih v gradivu, ob sprejemanju letošnjega proračuna in sedanjimi postavkami v zaključnem računu prevelike razlike. Ker je bil hitri postopek vseeno izglasovan, je v nadaljnji razpravi Alojz Kolar pojasnil, da so le razlike nastale zaradi drugačne metodologije, ki jo predpisuje ministrstvo za finance in se skoraj vsako leto spreminja. Kot je dejal v obrazložitvi mnenja nadzornega odbora predsednik mag Jože Tomelj, ni nobenih ovir, da zaključnega računa ne bi sprejeli, kar je občinski svet tudi storil. Franc Jeras, predsednik nadzornega sveta družbe Velika planina (na desni) je na seji pohvalil novo vodstvo, ki si prizadeva, da hi družba čimprej splavala iz težav. nikar odgovoril, da ta dva objekta ništa bila predmet denacionalizacije. Glede poslopka v zvezi z ostalimi zemljišči pa bo sestanek vseh prizadetih na upravni enoti v Kamniku. Janez Leskovec je vprašal, kaj o takem predlogu sklepa meni nadzorni odbor občine Kot je v dokaj obširni uvodni obrazložitvi dejal Franc Jeras, predsednik nadzornega sveta družbe Velika planina, se je nadzorni svet pred začetkom dosedanjega enoletnega dela zavedal odgovornosti do turističnega centra na Veliki planini. Zato Se je odločil za sanacijo družbe, čeprav so bili dani vsi pogoji za stečaj. Poudaril je ludi, da se je nadzorni svet skupaj z novim vodslvom druž-De- ki mu svet v celoti zaupa, uspeš-n° lotil dogovorjenih nalog kot so zagotovitev varnega prevoza z nihalko, Ureditev finančno-računovodske evidence in podobno. Nadaljnja prizadc-VanJa bodo namenjena ureditvi pre-mozcnjsko pravnih vprašanj, sanaciji Svetniki želijo več podrobnosti o ugotovitvah nadzornega odbora Še vedno ni končan večletni proces razčiščevanja okrog premoženja občine oziroma lokalnega javnega premoženja, je v obrazložitvi poročila o delu nadzornega odbora občine Kamnik v letu 1999 dejal njegov predsednik mag. Jože Tomelj. Temu ustrezno je tudi gospodarjenje s tem premoženjem, saj ni natančnega pregleda, s kakšnim premoženjem razpolaga občina. Temu je takoj dodal komentar, ki ga je v prejšnji točki v zvezi z Veliko planino želel Janez Lcskovcc in dejal, da so svetniki odločali o nečem, pa sploh ne vedo, kaj to pomeni (med drugim v gradivu ni bilo nobenega podatka o vrednosti prenesenega premoženja). Poročilo nadzornega odbora je vsebovalo povzetke nekaterih vsebinsko najpomembnejših zaključkov šestih VABILO Občina Kamnik in Delavsko kulturno društvo (»Solidarnost« Kamnik ob sodelovanju sindikata j KNSS - ljubljanske regije vabijo na praznovanje mednarodnega delavskega praznika - 1. maja na delavsko srečanje v Kamniški Bistrici, ki bo v ponedeljek, 1. maja, »Pri Jurju« I spričetkomob 10.30. Pevke, pevci »Solidarnosti«, godbeniki Mestne godbe Kamnik in MengeSki miizikantje . vas pričakujejo! ,- Mag. Jože Tomelj, predsednik nadzornega odbora občine Kamnik, je bil mnenja, da se za njihove »papirje« nihče ne meni dosti, kar ni preveč spodbudno... pregledov finančnega poslovanja uporabnikov proračunskih sredstev: zaključnega računa proračuna za leto 1998, premoženjske bilance občine na dan 31.12.1998, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči in financiranja komunalnega opremljanja razpolaganja z občinskim premoženjem - Bar Rožic, Krajevne skupnosti Motnik in Zdravstveni dom dr. Julija Polca. V teku pa je pregled poslovanja občinskega stanovanjskega sklada. Kot je dejal Jože Tomelj, je nadzorni odbor nekoliko destimuliran pri svojem delu, ker njegovih poročil nihče ne obravnava. Posebej je poudaril, da je delo nadzornega odbora strokovno in ne politično delo. česar pa sedanja strankarska sestava odbora ne zagotavlja v celoti. Marjeta Humar (svetniška skupina SKD) je menila, da bi morale svetniške skupine dobili na vpogled celotna poročila, ne pa samo kratkih povzetkov, ki so večkrat pisana »orokaviče-no«. Dodala je. da bi morali ugotovitvam v poročilu slediti tudi ustrezni ukrepi. Brane Goluhovič (svetniška skupina LDS) je predlagal dodatni sklep, naj posamezna končna poročila dobijo vse svetniške skupine, da bi lahko ugotovile, če je katera zadeva tako pomembna, da bi jo bilo treba čimprej uvrstili na sejo občinskega sveta. Ta sklep so svetniki poleg ugotovitve, da so se Seznanili s poročilom nadzornega odbora za leto 1999, tudi soglasno sprejeli. Ivo Stražar pa je dodal, da bi bilo treba s strani občinske uprave posvetili večjo pozornost stališčem vseh delovnih teles občinskega sveta, ne samo nadzornega odbora. Od 1. maja nove cene v vrtcih Po precej razgibani razpravi o predlogu za povečanje cen programov za predšolsko vzgojo v VVZ v kateri so svetniki izrazili vrsto pomislekov O novih cenah, ki bodo za 16,3% tlo 21% višje od dosedanjih, so le dvignili zelene kartone za povečanje, saj niso našli drugega izhoda. Kot je uvodoma povedala Katarina Ščetinin Sever, svetovalka v oddelku za družbene dejavnosti, so predlagane cene predvsem posledica nove melodolgije, saj so doslej cene za enak program po Sloveniji zelo nihale. Pomemben razlog pa so tudi spremembe kolektivne pogodbe za pedagoške delavce in rast izhodiščne plače. S predlaganimi cenami ni soglašal tudi odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem, ki je predlagal, naj župan kot predlagatelj ponovno preuči vse elemente za oblikovanje novih cen. Kot je dejal njegov predsednik Ivo Stražar, bi morala občina bolj upoštevati socialni položaj mladih družin. Po mnenju Marjete Humar, bi morali v vrtcu poiskati še kakšne notranje rezerve in razmišljati o zniževanju stroškov. Franc Orešnik se je zavzel za hitrejše uvajanje zasebnega otroškega varstva. Anton Hočevar meni, da je treba poskrbeti za večje število mest v otroškem varstvu, hkrati pa ustvariti take pogoje, da si bodo mladi ljudje lahko »privoščili« otroke. Po mnenju Rudija Capudra so starši tistih otrok, ki so v vrtcih in dobijo občinsko subvencijo, v neenakopravnem položaju s tistimi, ki morajo poiskati zasebno varstvo, kjer morajo sami plačati polno ceno. Višje cene programov pa pomenijo tudi dodatno breme za proračun in vse davkoplačevalce. Po besedah Marinke Koroša, ravnateljice VVZ Antona Medveda, pri- merjave cen kamniških vrtcev, ki naj bi segale v vrh cen v slovenskih vrtcih, niso realne. Će imajo napr. v Domžalah pet direktorjev, pet tajnic itd. v Kamniku pa eno samo direktorico, potem mora te stroške nekdo pokriti. Povedal je še, da bo letos v naši občini ostalo okrog 200 otrok izven otroškega vrtca in da predlagana cena vsebuje tudi nekaj sredstev za obnovo igralnic. Po sklepu občinskega sveta se bodo cene programov, ki so veljale od I. julija lani, s I. majem letos povečale za 16 do 17% glede na starostno skupino, za približno enake odstotke pa se bodo povišali tudi prispevki staršev. Občinski svet je nato odločal o šestih predlogih za prodajo občinskih zemljišč, poslovnih prostorov in stanovanj. Med njimi sta parceli v izmeri okrog 317 m-' ob Stelctovi ulici, kjer bo trgovska družba Vele gradila blagovnico, in zemljišče v izmeri okrog 140 m2 za razširitev poslovnih prostorov na Trgu talcev. Občina je opustila javno dobro v izmeri 171 m3 in zemljišče prepustila Gasilskemu društvu Šmarca. V naravi namreč to predstavlja del dvorišča in zemljišča, na katerem stoji gasilski dom. Ker sta se občini Kamnik in Komenda sporazumeli, da občina Kamnik proda del nepremičnin in del kupnine nakaže občini Komenda, je občinski svet sklenil, naj občina proda prostore samopostrežne trgovine v Zapričah skupaj z. bifejem ter stanovanje v Zupančičevi ulici 2. Nepremičnine bodo prodane najboljšemu ponudniku v postopku javnega zbiranja ponudb. 12. sejo je občinski svet zaključil s prvo obravnavo odloka o komunalnih taksah v občini Kamnik in odloka o oglaševanju v občini Kamnik. Neusklajene določbe sedanjega odloka o komunalnih taksah so bile vzrok mnogim pritožbam. Poleg lega pa davčna, uprava za leto 1999 ni odmerila veči- Pri volitvah in imenovanjih so svetniki na njegovo željo razrešili člana odbora za proračun in finance Andreja Skodlarja in namesto njega imenovali Marjana Semprimožnika. V svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa so rta njegovo željo razrešili člana Braneta Goluboviča in namesto njega imenovali za članico Nušo Svete. Ker še vedno ni sprejet nacionalni kulturni program, ki je p. Uspelo jim je. Kdo vse se skriva za imenom pK Žurbi team Kamnik? Po-lc8 trenerja l/loka Kšele in podočnika trenerja I>anijela llab-jana igra v ekipi osem igralcev, "odajač je Tomi Šmuc, na mes-'" namestnika Srednjega blokcr-ja sta Gregor Orel in Gašper Rlbič, napadalci so Jani Malo-vič, Bogdan Maric in Dragan j*atic, univcrzalec Jani Makovcc 111 libero, kar je v letošnji sezoni nova funkcija, Damjan Marinko. Nekaj časa Sta bila v *kipi tudi Luka Slabe in Janez Turk, vendar sta se sredi sezone poslovila, saj je Luka odšel v Ameriko, Janez, pa v vojsko. ')(> trenerjcvcm mnenju je eki-Pa vsa kakor premajhna za višje eilje, saj se igralci lahko poškodujejo, marsikdo psihično >* Zdrži sezone, zalo je osvojeno tretje mesto res lep uspeh. Odlična ekipa kamniških odbojkašev na odločilni tekmi v športni hali. Z leve: Dragan Ratič, Jani Malovič, Bogdan Maric, kapetan Gašper Ribič, Tomi Šmuc, Gregor Orel, Janez Makovec in Damjan Marinko. la pravi, da bo sedaj prelomno nimanje za odbojko, saj so ime So za naslednjo sezono Cilji p<> stavljeni že višje? Trener Kše- leto za ekipo, ki se mora okrepiti vsaj na enem igralnem mestu, Cc želi ciljati na enako ali višje osvojeno končno uvrstitev. Če bodo igrali na enakem nivoju kot letos, bo težko ponoviti rezultate, postavlja pa se tudi vprašanje, če bodo zadovoljni tudi igralci in nenazadnje gledalci, ki so se že razva-dili odličnih iger. Ekipa si je zadala cilj doseči eno izmed prvih treh mest v treh letih, kar se je tudi zgodilo. Sedaj je vrh višji, vendar - je tudi dosegljiv? Pravijo, da kar bo, pa bo. Prihaja čas za globlje analize in ludi uprava kluba bo povedala svoje. Naši odbojkaši že nekaj časa nizajo uspeh za uspehom. So se razmere za delo med tem časom kaj spremenile? V zadnjih dveh letih se je v Kamniku izredno povečalo za- le tekme pri nas daleč najveć gledalcev. Drugače je z obljubami, za katere upajo, da se bodo uresničile. Župan Tone Smolnikar, ki je tudi predsednik kluba, je obljubil do naslednje sezone parket v hali, saj je na umetni masi skoraj nemogoče trenirati in igrati odbojko, ker si igralci hitreje poškodujejo kolena in hrbtenico. Igralci bodo zadovoljni, če bo klub do prestopnega roka poravnal svoje obveznosti. Kakšne pa so denarne nagrade za uspešno delo? Vsekakor daleč od zneskov v drugih športih, pa čeprav igralci poudarjajo, da ne igrajo za denar. Verjetno, da res ne, saj je vsak igralec prejel osemsto nemških mark za osvojeno tretje mesto. Tudi s sponzorskimi avtomobili se ne bi do vozili, kot se že govori po mestu. Ig- ralci, si želijo le izboljšanje »delovnih« razmer, saj je kamniška hala daleč najslabša dvorana med slovenskimi prvoligaš-kimi klubi. Zato pa so toliko bolj čudoviti navijači, ki veliko prispevajo k vzdušju v dvorani. Nenazadnje so odbojkaši v letošnji sezoni v domači dvorani izgubili le dve tekmi proti drugouvrščeni Olimpiji. Državna liga se začne v mesecu oktobru, priprave že dva meseca prej. Igralci imajo treninge petkrat na teden, dva dneva pa vadijo v litnesu. Zelo naporno. Po letošnji končani sezoni si bodo nekateri privoščili kratek oddih, Gašperja, Tomija in Janija Maloviča pa čakajo tekme z državno odboj-kasko reprezentanco, potem pa že sledio treningi za poletni be-ach volleyball, tudi v Kamniku, kjer imamo, za razliko od notranje dvorane, skoraj najlepši peščeni igrišči v Sloveniji. Kaj pa prosti čas? Igralci te besede skorajda ne poznajo, saj morajo poleg vsakodnevnih obveznosti, povezanih z odbojko tudi »normalno živeti«, to pomeni hoditi v službo ali obiskovati predavanja na fakulteti. Z odbojko si v Sloveniji služi kruh le nekaj igralcev, ostali igrajo za »hobi«. Kakšne so želje igralcev in trenerja za prihodnjo sezono? Da bi ponovili sezono ali celo stopili korak višje, da bi tudi sponzorji videli dobre rezultate, saj bi za višje uresničene cilje potrebovali vsaj še enega sponzorja ... Upam, da se jim bodo vse želje uresničile - da bodo v prihodnjih sezonah še bolj blesteli, da bi Občina Kamnik in sponzorji prisluhnili potrebam vztrajnih in odličnih športnikov in, da bi podmladek nadaljeval uspešno pot sedanje generacije odbojkašev. BOJANA KLEMENC njeni ljudje umirijo v tišini za samostanskimi zidovi. Na take rešitve sestre Se ne mislijo, saj nimajo dovolj urejenega prostora ki bi ga lahko ponudile turistom. Ker pa imajo urSulinke vzgojno poslanstvo, se rajši posvečajo mladini. Kako poteka delovni dan v uršulinskem samostanu? Sestre med seboj združujejo akcijo in kontemplacijo, kar pomeni, da se med svojimi vsakodnevnimi obveznostmi srečujejo pri skupnih molitvah. UrSulinke se Se vedno, tako kot v 17. in 18. stoletju, ko so odprle veliko šol, tudi na Slovenskem, ukvarjajo / vzgojo. Sestre v Mekinjah sicer ne poučujejo več tujih jezikov, kot so jih Se pred nedavnim, pred prihodom številnih jezikovnih Sol, temveč se posvečajo pastoralnemu delu v župnijah, raznim mladinskim skupinam... V zadnjem času je veliko mladih navdušenih nad duhovnimi vajami, ki so vsak konec tedna. Včasih imajo tovrstne stvari negativen prizvok, vendar mi je kar nekaj najstnikov zagotovilo, da ni tako. Na duhovnih vajah, za katere skrbi sestra Marija, se mladi poleg poglobljenega srečanja s samim seboj in z Bogom seznanjajo tudi z. različnimi dejavnostmi, kjer se lahko naučijo kuhati, klekljati, igrati kitaro... Sestra Marija pravi, da je čudovito opazovati mlade, ki uživajo v družbi drug z drugim, si pomagajo in spoznavajo radost dajanja in razdajanja, ne le prejemanja. Po zagotovilu sestre Marije današnja mladina sploh ni slaba, vsaj njene izkušnje kažejo na to, le več časa za pogovor in pozornosti jim je potrebno posvetiti. Prišle so in pogledale. Ostale so z Jezusom. Sledile so mu. Mekinjske urSulinke sledijo svoji poklicanosti, s svojimi dejanji in molitvijo pomagajo mladim pri življenjskih odločitvah, dejavno sodelujejo po kamniških župnijah in mnogi so jim za to zelo hvaležni. Nekateri jih gledajo po strani. A to je odločitev vsakega posameznika Sama se jim za delo, ki ga opravljajo, za izgovorjene misli in uro, preživeto z njimi, zelo zahvaljujem. BOJANA KLEMENU Dekleta se lahko v prostorih urSulinskega samostana naučijo različnih opravU in spretnosti, kot je šivanje, likanje ...Ob obisku afriških otrok lansko jesen so jim dekleta iz Kamnika z veseljem zlikala njihova oblačila. TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, KAMNIK TEL: Gv.1/8391-470, FAKS: 061/818-119 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.8i KOLEDAR PRIREDITEV ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Japljeva 2, Kamnik, tel.:817-556 Petek. 5. mala, ob 20. uri Galerija Veronika, Kamnik VRBE REDKE, SENCE REDKE Literarni večer IFIGENUE SIMONOVIĆ ob razstavi njene umetniške keramike Vstop prost' Sobota. 6. maia. ob 20. uri Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik JUBILEJNI KONCERT ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA DKD SOLIDARNOST ob 25-tetnici delovanja Zborovodja Rok RAKAR. Vstopnina: 500 SrT. Nedelja. 7. maia. ob 16. uri Cerkev sv. Ane v Tunjicah POZDRAV MARIJI - SREČANJE OKTETOV V TUNJICAH Vstop s prostovoljnimi prispevki! Petek, 12. maia. ob 20. uri Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik LETNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA ODMEV IZ KAMNIKA Zborovodja: Ana ŠTELE Vstopnina: 500 SIT. Sobota. 13. maia. ob 18. uri Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik MEDOBMOČNA REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV GORENJSKE Sodeluje sedem izbranih pevskih zborov. Vstop prost! se MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.:812-597 Pravljične ure v Matični knjižnici Kamnik Ponedeljek, 24. 4., ob 18. uri: ZALJUBLJENI ZVONČEK Igralne ure l BIBAMI za Predšolske otroke od 3. leta dalie v Matični knjižnici Kamnik Vsako sredo od 10. do 11. ure v dvorani knjižnice. Vodi Helena Sterte. Pravljične ure v Šmarci Vsak drugi četrtek ob 18. uri v kulturnem domu Šmarca. Vodi Jana Dolenc. Ustvarjalne delavnice za otroke - VILA ČIRA ČARA Vsako sredo od 17. do 19. ure, v dvorani knjižnice Vodi Rosana Kleindienst Premk. ta KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pol 3, Kamnik, tel.: 817-64 7,817-662 22, aprila, ob 20, uri Salon gradu Zaprice Koncert in javno snemanje cd-ja skupine Štefbet Rifi Vstopnina: 600 SIT so BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zg. Palovče 5, Kamnik, tel.: 812-062, 041/545-580 Odprto vsako soboto in nertejjp od 11. do 17. ure, ogled hiše s črno kuhinjo. Od 13. aprila do 1. maia Fotografska razstava KRAŠKI KAMEN ta MLADINSKI CENTER Glavni trg 23, Kamnik, tel.: 815-477, 041/957-609 Četrtek. 20. aprila in petek 21. aprila, od 17. do 1B. ure V prostorih krajevne skupnosti Duplica (Kino dom Duplica) VELIKONOČNA DELAVNICA Prijava: ga. Helena Sterte, tel.: 061/815-477 ali 041/597-609 Sobota. 22. aprila, od 10. do 12. ure Na Šutni " Bolšjak otroških knjig, revij, stripov ' Podarim knjigo - dobim cvet ' Likovna delavnica - nariši in pobarvaj knjižne junake KAKŠEN PRORAČUN OBČINE SMO DOBILI Marca jc kamniški občinski svet sprejel letošnji proračun občine, ki predvideva za 2,75 milijarde prihodkov ali za celih 28,4% več, kot je bila realizacija v letu 99 in za 2,85 milijarde SIT odhodkov kar je za 27,7% več kot jih je bilo v letu 99. Proračun predvideva že na začetku leta za 94,1 milijona primanjkljaja. Če bi se tudi letos ponovila le 92% realizacija načrtovanih prihodkov, bi utegnil ta primanjkljaj ob 100% realiziranem planu odhodkov, letos narasti na cele pol milijarde tolarjev. Zelo verjetno je, da te bojazni ni Sedaj že nekaj let nazaj občinski proračun odhodkov ni bil v celoti realiziran Lani (rebalansirani) npr. le z 88% investicije celo le z 79,8% najvažnejše za razvoj - investicije v družbene dejavnosti celo samo s 74,9% (v višini vsega komaj 123,4 mio SIT). Iz letošnjega leta skoraj nič za investicije v družbene dejavnosti Letos je za investicije v družbene dejavnosti predvidenih 275 mio. Iz dosedanjih izkušenj pa se je bati, da te, ob vsej načrtovani skromnosti, zopet ne bodo uresničene in to kljub temu, da naj bi se financirale iz že do konca leta 1999 realiziranih prihodkov. Po letošnjem proračunu se za te investicije prenaša v letošnje leto 95 milijonov lani neizkoriščenih sredstev. Iz prodaje občinskega premoženja se načrtuje prejem 120 mio SIT, država pa naj bi za sanacijo Malega gradu primaknila 37 milijonov. Kar ob vsem tem najbolj skrbi je, da iz letošnjih novih prihodkov v te namene ni razporejenih skoraj nobenih sredstev. Kaj bo drugo leto, ko ne bo več prenesenih sredstev, niti občinskega premoženja za nadaljnjo prodajo? Visok porast sredstev za tekočo porabo Na drugi strani zasledimo v proračunu neprimerno visoko tekočo porabo ali predviden visok porast te porabe. Pri tem najbolj izstopajo tekoči odhodki občinske uprave in sicer postavka konto 4020 »pisarniški in splošni material in storitve« v višini 30 milijonov, postavka konto 4029 »drugi operativni odhodki« (48,5 milijona) in konto 4202 »nakup opreme« (13 milijonov). V teh postavkah so zajeti najrazličnejši odhodki, ki bi morali biti v proračunu ločeno načrtovani. Na primer: ni metati v isti koš pisarniški, čistilni material in storitve, storitve varovanja zgradb z založniškimi in tiskarskimi storitvami s stroški oglaševalskih, računalniških, svetovalnih storitev, izdatkov za reprezentanco, hrano, storitvami menz. Prav tako ni metati v isti koš pod postavko drugi operativni odhodki, stroške konferenc, simpozijev, plačil avtorskih honorarjev, plačil po pogodbah o delu, plačil za delo preko študentskega servisa, sejnin, izdatkov za strokovno izobraževanje zaposlenih, storitev sodnih postopkov, davkov na izplačane plače, sodne stroške, storitve odvetnikov in podobnega. Tudi pri nakupu opreme predvidenih 8 milijonov za nakup pisarniške opreme daje vtis močnega pretiravanja Gornje postavke še posebej izstopajo npr. v primerjavi s postavkami za razna društva: npr. invalidov, paraplcgrkov, sladkornih bolnikov, upokojencev, ledvičnih bolnikov itnp, ko se jim letno odmerja po skromnih tridesetih do sto tisočakov (z letošnjim 4,9% povečanjem) ali pa v primerjavi z dejavnostjo vseh športnih klubov v občini z letno skupno odmerjenimi skromnimi 28,5 milijona z letos predvidenim 4,2% povečanjem. Bomo demokracijo zadušili? Ta proračun je naravnan tudi demokraciji sovražno! Zakaj? Za funkcionalno delovanje vseh demokratičnih strank, zastopanih s svetniki v občinskem svetu, jc namenjeno toliko kot lani oz. vsega tristo tisočakov mesečno (kolikor npr. približno skupaj prejmeta mesečno neto tudi oba neprofesionalna podžupana). S tem denarjem si morajo stranke plačevati svoje pisarniške prostore, pisarniške, telefonske, poštne, tajniške, blagajniške, računovodske in druge nujne operativne stroške, vključno s potnimi in s tem denarjem naj bi pokrivale tudi dobršen del stroškov vsakokratne predvolilne kampanje. Na drugi strani ima občinska uprava samo za zgoraj omenjene tri postavke mesečno na voljo kar 8,75 milijona STT. Zaradi omenjenih dejstev so svetniki SKD predlagali za delovanje strank povečanje lanskih postavk za inflacijski procent, - žal niso uspeli. Tudi za delovanje krajevnih svetov bi se morala sredstva letno povečevati vsaj za rast inflacije in ne samo za 3,8%, kot je to letos. To povečanje bi bilo morda iz splošno varčevalnih razlogov sprejemljivo edino takrat, ko bi veljala enaka merila tudi za rast plač z dodatki in nadomestili občinskih uslužbencev - vendar so te postavke v proračunu letos večje od lanskih za celih 15 do 23%. V letošnjem proračunu je sicer predvidenih vseh, s tistimi iz ko-munalno-cestnega področja vred, za 1,4 milijarde investicij. To je kar ^'PUBLICUŠ i i § imjJM.m'1 j.n-ixEizy Sprememba odvoza odpadkov Zaradi praznika - 24. aprila, bo odvoz odpadkov v tem tednu, od 24. do 28. aprila, potekal dan pozneje kot običajno. 1. in 2. maja bomo odvažali po običajnem razporedu. za 569 milijonov več kot lani, z indeksom 168,5. Glede na pretekla leta pa, žal, verjetno ni upanja za navdušenje, ko se le- te investicije običajno realizirajo z okrog 75 odstotki. Zaradi tega bi bilo v bodoče potrebno pri vseh vrstah investicij nujno sprejeti tudi njihov prioritetni vrstni red, čeprav tudi to verjetno ne bi nič pomagalo. Za šolstvo zelo malo in še to mimo vrstnega reda Občinska uprava namreč ne uspe uresničevati niti pet mesecev starega odloka o prioritetnem vrstnem redu investicij v šolstvo. Konec lanskega leta je županu naklonjena svetniška koalicija LDS-ZDSD-De-SuS-SLS s prvega mesta »snela« osnovno šolo Mekinje in postavila nov prioritetni vrstni red investicij v šolstvu. Na prvo mesto je postavila OŠ Duplica, sledijo pa ji OŠ T. Brejca itd. Letos pa je v proračunu predvidena edinole malo večja investicija (100 milijonov) za OŠ Šmartno. Tu gre za dograditev prostorov za devetletko, torej za relativni nad-standard, medtem ko so Duplici kot eni najmočnejših KS v občini, ki zelo veliko prispeva k občinskim prihodkom, oddaljili sanacijo podstan-darda, pouka v dveh izmenah, da ne omenjamo tudi za občinske prihodke zelo pomembno KS Mekinje, kjer morajo otroci ob še slabšem šolskem standardu, hoditi nemalokrat ob snegu, dežju, mrazu v skoraj kilometer od šole oddaljeno zasilno telovadnico. Kdaj v Kamniku končno spet kulturna dvorana? Letos se za obnovo kina »Dom« predvideva 47,6 milijona SIT ob obljubi, da bo naslednje leto »Dom« dokončno obnovljen. Bomo videli? Prav žalostno - pred dvema letoma nam jc občinskim svetnikom in pred kamerami TV Impulza zaklical tedanji in sedanji župan: volite mene, če hočete dobiti razširjeni, obnovljeni kino Dom. Bo to v sedmem letu njegovega mandata končno uresničil? Škoda, da ni nadaljeval s tempom in po začrtani poti njegovega predhodnika, takratnega predsednika izvršnega sveta, ki je v svojem dve leti trajajočem mandatu obnovil frančiškanski samostan, odkupil za občino kino Dom in zanj uspel pripraviti nastavke za dobro delovanje tega objekta Včasih je Kamnik premogel tri primerne kulturne dvorane: tisto za kinopredstave v starem gasilskem domu, največjo v »Kamniškem domu« na Glavnem trgu in sedanjo nad kavarno. Slednja kar kliče po prenovi, saj se neredko primeri, da odpove elektrika ali da na steni poleg razstavljene umetnine zagledaš odpadajoč omet - I milijon za obnovo dvorane Veronika v letošnjem proračunu pomeni le 25% potrebnega denarja. Nujno več sredstev za turistično promocijo Kamnika Škoda, da v proračunu ni kakih sredstev za promocijo turizma in sicer za obnovo fasad nekaterih zaščitenih hiš v mestnem jedru. Tu mislim predvsem na Reboljevo hišo na Glavnem trgu, katere fasada je umetniško delo inž. arh. Bitenca. Občina bi ob močni asistenci spomeniškega varstva skoraj morala zagotoviti sredstva za to obnovo, saj se je po vojni po njenem naročilu odstranil na Reboljevo hišo naslanjajoči se »Kamniški dom.« V proračunu tudi ni sredstev za nujno obnovo še drugih zgodovinsko zaščitenih zgradb, zlasti tistih, ki jih je prejšnja oblast nacionlizi-rala in jih nato brezplačno koristila in vseskozi slabo ali skoraj nič vzdrževala. Tu gre za rojstno hišo Rudolfa Maistra na Šutni, pa tudi za samostan v Mekinjah. Majhen del za obnovo slednjega (5 milijonov) je obljubila država Svetniki SKD so predlagali, da občina nameni vsaj enak del (5 mio), kot se to običajno prakticira pri investicijah v kulturo. Žal glasovi »za« samo svetnikov SKD in SDS niso zadostovali in obveljal je prvotni županov predlog enega milijona. Na drugi strani zasledimo v tem proračunu tudi takšne postavke npr. za pokopališči v Nevljah in na Žalah po 4 in 5 milijonov. Ob precenjeno visokih najemninah za grobove bi morali biti omenjeni postavki precej več kot nadomeščeni. Iz proračunskega gradiva je tudi moč razbrati, da se je občina zadolžila, zavezala tudi že za prihodnja leta. Za odplačilo najetih kreditov in obresti naj bi letno odplačevala v prihodnjih letih okrog 6 do 8 milijonov SIT. Ža vlaganja v družbo Velika planina je zavezana 10 let odplačevati po 22 mio letno. Če prištejemo za naslednji leti po 5,6 milijona za sofinanciranje Naše hiše v Grobljah, bomo morali v Kamniku za prihodnje leto iz teh naslovov rezervirati že kar okrog 35 milijonov. Letošnji proračun jc bil sicer sprejet dokaj kmalu, a žal z nedopustno napako, saj bi moral biti prej sprejet zaključni račun občine. Svetnikom poslano gradivo jc bilo slabo pripravljeno. Izračunani so bili samo nesmiselni indeksi letošnjih planskih na lanske planske postavke, namesto na lanske dejansko dosežene postavke. Vrsta postavk proračuna ni pojasnjenih oz. specificiranih, med temi npr. tudi ti: zakaj se letos predvideva kar za 2,4-krat večji prihodek (266 mio) pri komunalnem prispevku in na drugi strani, zakaj se za prav tak indeks povečuje postavka odhodka za urejanje stavbnih zemljišč (230 mio). Potrebna popolna revizija proračuna Vsa gornja dejstva kličejo po popolni reviziji letošnjega proračuna, nenazadnje tudi zaradi vprašljive postavke 57,7 milijona za rekonstrukcijo Palovške ceste na odseku v Novem trgu, ki morda kliče presojo računskega sodišča. Nadalje zaradi suma kršenja načela integralnosti proračuna ob nameravani izgradnji kegljišča na stadionu ipd. Ob vsem tem bo potrebno napraviti temeljito revizijo plana investicij in seveda revizijo postavk tekočih odhodkov. Ob tem bo potrebno določiti postavke tako, da bo zagotovljeno načelo transparentnosti in enakomernega razvoja občine (precej KS ni dobilo po tem proračunu niti tolarja za investicije) in natančno reči, kaj se bo obnovilo pri kinu Dom letos in kaj bo preostalo za prihodnje leto. Vse postavke je potrebno postaviti na trdna tla, da se ne bi ponovno dogajalo tako, kot lani, ko jc bil prvotni (nerebalansirani) proračun ob koncu ieta realiziran pri prihodkih le s 85,6% in pri odhodkih celo samo z 81,8%. MILAN VVINDSCHNURER Stališča kamniških mladih krščanskih demokratov do združevanja SKD in SLS na lokalnem nivoju Glede na to, da je v soboto, 15. aprila, prišlo do združitve strank Slovenskih krščanskih demokratov in Slovenske ljudske stranke na državnem nivoju in bo moralo najkasneje v treh mesecih priti do združitve občinskih odborov obeh strank tudi na lokalni ravni, se je OO MKD Kamnik odločil članstvu, simpatizerjem in volivcem nove združene stranke, pa tudi ostali kamniški javnosti ttredstaviti svoja stališča v zvezi z združevanjem občinskih odborov obeh strank na lokalni ravni. I. Političnoideološka usmeritev skupne stranke Občinski odbor združene SKD - SLS stranke naj bo dosledno des-no-sredinsko in »pomladno usmerjen«. Teži naj k ideološko naravni koaliciji s Socialdemokratsko stranko (SDS). Ostro nasjmdujemo f)ovezovanju oz. ideološko nenaravnim koalicijam s strankami pravne in politične kontinuitete prejšnjega režima. Ker bo OO združene stranke zastopal zelo širok spekter interesov (sicer ideološko sorodnega članstva in volivcev), bi bilo potrebno razmišljati o ustanovitvi raznih [x>sebnih komisij znotraj občinskega odbora. Zaenkrat/>redlagamo ustanovitev: 1. »kmečke komisije«, ki bi spremljala fmMemaliho kmečkega jtrebivalstva; 2. »socialno - delavske« komisije, ki bi se ukvarjala z delavsko-socialno proble matiko;J. »upokojenske komisije«, ki bi spremljala problematiko na invalidsko-pokojninskem področju. Za usklajeno delovanje le-lch naj bi skrbel 00 združene stranke, ki naj bi tudi sjm-jemal usklajene končne odločitve na osnovi predlogov posameznih komisij. II. Podmladek skupne stranke Podmladku občinskega odbora skupne-stranke naj hi bil, tako kol j)odmladku na državni ravni, zagotovljen poseben status, tako da bi lahko vodil avtonomno politiko v okviru smernic dela matičnega občinskega odbora skupne stranke. Pričakujemo, da se bo v občinskem odboru združene stranke nadaljeval trend pomlajevanja kadrov, kakršnemu smo priča v zadnjem času v OO SKD Kamnik. III. Vprašanje kandidiranja za funkcije znotraj združenega OO Na državni ravni je bilo dogovorjeno, da bo združitev ludi na občinskem nivoju potekala v razmerju 1:1, ne glede na število glasov, ki jih je j)osamezni občinski odbor SKD oz. SLS dobil na lokalnih volitvah. S tem se načelno strinjamo, ker gre vendarle za enakopravno združitev dveh političnih subjektov in ne za priključitev ene stranke oz. občinskega odbora k drugemu. Kljub temu predlagamo, da bi bil predsednik občinskega odbora združene stranke iz tistega od obeh dosedanjih občinskih odborov združene stranke, ki je na lokalnih volitvah leta 1990, 1994 in 1998 dobila pri volivcih več zaupanja oz. glasov. Od ljudi, ki bodo kandidirali za vodilne položaje v OO skupne stranke, pričakujemo izpričano pomladno usmeritev ter podpis izjave, da nikoli niso bili člani ZKS, Ildbe ali kako drugače tesno povezani s prejšnjim režimom in da od leta 1989/90 politično delu jejo le v okviru strank nekdanjega Demosa oz. pomladnih strank. Upoštevati je potrebno tudi izobrazbo kandidata, zlasti pa njego vo organizacijsko sposobnost ter kako bosta osebnost in dosedanje delo kandidata povezovalno Vplivala na članstvo združene stranke. IV. Enotno nastopanje občinskega odbora združene stranke v občinskem svetu: To vprašanje ho verjetno najbolj aktualno pri združevanju v skupno stranko, oz. odbor, ker se »združitvena partnerja« nahajala v odnosu do žuj)ana e>z. občinske uprave ()bčine Kamnik na različnih jjozicijah: SKD v »opoziciji«, SLS v t. i. »županovi koaliciji«. VOO MKD Kamnik smo mnenja, da bi bilo potrebno čimprej doseči soglasje o enotnem nastopanju v občinskem svetu, saj bo združena stranka oz. občinski odbor le na lak način verodostojna za svoje volivce. Zalo bi po našem mnenju moralo istočasno z združil vijo 0< > obeh strank priti tudi do združitve obeh svetniških skupin. Predlagamo pa, da o vstopu združenega občinskega odbora oz. združene svetniške skupine V »pozicijo«, ali »opozicijo« odloča članstvo obeh dosedanjih odborov na združitvenem občnem zboru. Večinska odfačilev članstva naj bo v prihodnje e>bvezna za vseh devet občinskih svetnike>v. Menimo, da bi bila ža združeni e>bčinski e>d-bor neme stranke tako sprejeta odločitev najbolj demokratična in zato zavezujoča. Sklep: OO MKD Kamnik izjavlja, da so točke, v katerih smo v tem prelomnem času za našo pomično opcijo kot politični subjekt e>[)rede-lili naše poglede na tako fmmembno vprašanje, le predlogi, s katerimi želimo zgolj j>e>magati soustvariti zares učinkovit kamniški ob činski odbor združene stranke, mu dali dodatno kvaliteto in polet. Združitev SKD in SLS pojmujemo ke>t enkraten zgodovinski de>go-dek, ki mu mora biti podrejeno vse druge), še zlasti osebni interesi. Ob tem fja poudarjamo, da bomo spe>štovali vsakršen legitimen dogovor vodstev kamniških občinskih e>dbore>v SKD in SLS ter jmdjti-rali vsakršno legitimno izvoljene) vodstvo 00, oz. deme)kraiično izraženo voljo večine: članstva združenega OO in se take), ke>t doslej znotraj 00 SKD, v celoti angažirali pri izvajanju sklejmv in nalog združenega OO. OO Mladih krščanskih demokratov Kamnik V J PISMA - MNENJA Nekaj podatkov o vodovodu na Pšajnovici in okolici V nekaterih številkah Občana je bilo objavljenih nekaj duhovitih in poetičnih misli o pitni vodi na Pšajnovici. Sledile pa so tudi puščice na upravljalca in občinsko upravo. Ob zaključku »desetletja obljub«: kot se izraža avtor prispevka, želi občinska uprava navesti nekaj dejstev z namenom celovite informacije. V zadnjih letih se je povečala intenzivnost kmetijske pridelave tudi s pomočjo povečanega gnojenja kmetijskih površin in uporabo kemičnih sredstev za zatiranje plevela in škodljivcev. Na območju zaledja zajetja pitne vode za Pšajnovico je obširno področje za gojenje divjadi. (Občinski upravi ni znano, ali ima dejavnost oz. nosilec dejavnosti potrebna dovoljenja za obratovanje). Zaradi tega stekajoče vode s širšega področja, ki ga je teiko zaščititi, prinašajo s seboj elemente, ki prekoračujejo dovoljene meje po pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode. Upravljalec je bil pdveč negativnih izvidih vode prisiljen namestiti klorinator, ki zagotavlja zdravstveno neoporečno vodo. Seveda pa s tem ni nihče peivsem zadovedjen - niti uporabniki vode, niti upravljalec, niti občina kot lastnik infrastrukture - vsi telimo piti naravno zdravo vodo. Po že pridobljenih projektih za obnovo ve>dovoda za Laseno in Gabrovnico z uporabo novega vira in črpališča pri odcepu ceste za zaselek Zatogar pa se je izkazalo, da je ve)da v tem izviru tudi pogosto zdravstveno oporečna. Jeseni leta 1999je občina zato pri Hid-roconsultingu naročila raziskavo za nov molen in primeren vir pitne ve>de. Po decembrskem ugodnem poročilu te firme je bila naročena izvedba vrtanja vrtine na področju Lasenega. Hidroconsulting je februarja 2()(X) podal poročilo, v katerem med drugim navaja: - izvedena vrtina je globoka 157 m in na globini 80 m je bilo izvedeno 24-urno črpanje vode s pretokom 1 liter na sekundo in temperaturo 9°C - analize o zdravstveni ustreznosti vode, kijih je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, kažejo na ustreznost vode - izdelane so hidrogeološke raziskave in stre>ke>vne podlage za zavarovanje zajetja pitne vode z vrtino P-1/2000 Navedena dela in raziskave so stale 5,9 milijona tolarjev. Na podlagi teh pe>datkov je občina pri Hidro-int.eniringu nare>čila pmjekt za pride>bitev gradbenega dovoljenja in projekte za izvedbo del, da bo iz te vrtine pe>krita oskrba z naravno zdravo pitno vodo za naselja Laseno, Pšajnovica in Gabmvnica. Občinska uprava ugotavlja, da aktivnosti na peidroč-ju vode>e>skrbe peHekajei primerno. Čas in denar, ki sta v nuspmtne>soraz.merni eidvisnosti, pa be>sta vplivala na nadaljnji raz.ve>j dogodke>v. OBČINA KAMNIK - ODDELEK ZA OKOIJE IN PROSTOR Kamniškemu turizmu ob rob V prejšnji številki Kamniškega etbčana je bila prav prikupno prikazana in predstavljena polovica nove turistične karte občine Kamnik. Nekaj takega je Kamnik kot reklamo pe>trebe>val te dolgo časa: malo teksta, kvalitetne fotografije (te se>, tal, sicer te malce zastarele), ki takoj pritegnejo pozornost. In prav to je verjetno namen. Pritegniti pen.ornost. Ko pa turist sete po tem privlačnem reklamnem lepa- ku in si ga he>če doma podrobneje pogledati, pa pride HltO najslabše: za lep, z e>beh strani potiskan lisi papirja velikemi 50x35 cm, je potrebno odšteti kar 400 SIT! Marsikdo od nas se še spomni časen izpred štiridesetih let, ko pri nas še nismo veliko govemli o turizmu, a v se>sednji Italiji so zastavili resne). Zato so nekateri pisarili v Italijo, na njihe>ve turistične urade in nato od tam dobivali gore pisanih prospektov, turističnih kart in pe>-de>hnega, vse v barvah in pe>vsem zastemj. Pa tudi danes, v dobi vse večje konkurence in raznovrstne ponudbe - če zaprosimo zei prospekte turističnih krajev, tudi slovenskih, jih dobimo ohičeijno veliko več in najmanj tako de>brih, kot je ta kamniška turistična karta in to peivsem zastemj. Pogosto pa še zapmsiti ni potrebno, kar sami nam jih pemujajo. Zato s tem, ko morajo potencialni turisti, ki hi radi obiskali Kamnik in prej kaj več izvedeli o njem, sami vnaprej plačati, delamo medvedjo uslugo kamniškemu turizmu. Pe>sebno še, ker je prospekt sicer zelo lep, a sam zemljevid = turistična karta ima kar preveč nemdnos-ti. B. POLI A K POGLEDI - ZANIMIVOSTI 19. aprila 2000 h torbe Krištofovega Pepeta II Ministra zanima zdravje naših direktorjev... Za nami je peli novi občinski praznik, ki pa mu je nekoliko nagajalo pravo aprilsko vreme, ki je letos izbruhnilo le sredi marca. Se dobro, da so se občinarji odločili za glavno prireditev - slavnostno sejo in počastitev ukročenih hudournikov v Motniku, saj so Motničani naročili lepo pomladansko vreme. Tako sicer niso mogli praktično preizkusiti, ali bodo novi kanali dovolj hitro polirali hudourne vode s pobočij Jasov-nika, vendar na to verjetno ne bo treba dolgo čakati. Res je treba pohvaliti Motničane, *e posebej pa Motničanke, ki so za slovesnost oh odprtju kanalov na-Pekle pehare domače potice in štrukljev. Ob orehih in kruhu pa sta se prilegla tudi silce prave domače medice in hruškovca, kar so Se posebej pohvalili naši avstrijski gostje. Podobno priznanje pa so kasneje izrazili tudi Flegarjevemu golalu in Igancem v motniški lovski koči— Nekolik/} čudno je sicer bilo, da v dvorani zadružnega doma ni bilo nobene slike generala Maistra, česar pa niso zakrivili Motničani, Pač pa občinski prolokolaši. Pa ni bilo tako hudo, saj je na desni strani odra visel Cankar, kije vsaj po brkih podoben našemu rojaku. Iz dobro obveščenih virov nam je us-Pelo izvedeti, da je Maistrova sli-kije ob lanskoletnem prazniku krasila grajski salon na Zapričah nekam poniknila. Maister torej postaja vse bolj dragocen... Tfončno je nekaj dni pred ob-činskim praznikom tudi občina Kamnik kot ena največjih slovenskih občin dobila napisne table na svojih mejah. Tako se je pridružila vsem svojim manjšim sosedom, ki so svoje terene že zdavnaj "značile. Kljub temu je treba obči-"arje pohvaliti, da so končno naš-H nekaj novcev tudi za tovrstno "Promocijo«... TTvata hogu, da imamo vsaj en M J. del Fructala v naši občini, ki tudi v Evropi nekaj pomeni, so si najbrž zadnjič mislili občinski veljaki, ki so ob občinskem prazniku sklicali posvet o tem, kako bomo za našimi firmami romali v Evropo. V glavnem je bilo o našem občinskem gospodarstvu slišati samo jamranje. Verjetno smo se zato zamislili tudi navzočim Trofajanom, ki nimajo nobene tovarne in se na delo vozijo v druge občine, pa kljub temu dobro živijo. Zvedeli smo, da smo »zafurali« dve obrtni coni, da bi sedaj radi razvijali turizem tudi s popravljanjem starih mestnih hiš, pa nam kranjski zavod ovira razvoj in podobno. Slednje ugotovitve je bil posebej »vesel« državni poslanec in jo je gotovo prenesel svoji ženi. Zato se to mora poznati na našem razvoju... Ob ugotovitvi referenta, da je bil z zlomom največjih firm naše občine najbolj prizadet občinski proračun, je bilo slišati komentarje, kijih sicer gostje niso slišali v nemškem prevodu: Naj... je folk, ne pa občinski žakelj... Ifer bo kmalu minilo leto dni, JjTY odkar se ustanavlja kamniško invalidsh> podjetje, je minister za delo njegovo »vede« direktorico v ustanavljanju povprašal o vzrokih za tako »brzino«. Pa je dobil odgovor, da nekaterim kamniškim direktorjem tako podjetje prav nič ne diši. Minister pa je svetoval direktorici, naj jih povpraša po zdravju, ker nočejo, da bi država z dajatve-nimi olajšavami pomagala iz zadreg ne ravno cvetočemu kamniškemu gospodarstvu... f\b nedavnem obisku delovne-\J ga, družinskega in socialnega ministra je bil omenjen tudi problem šestih kamniških klošarjev, ki na parkirnem prostoru sredi Kamnika potegnejo tudi kakšno prasko po jeklenem konju, če se jih njihov lastnik ne usmili in jim ne stisne v Žep kakega stotaka. Klošarji bodo proti takemu »natolcevanju« verjetno protestirali. Zato bomo ime »opravljivca« zaenkrat zamolčali. Drugače zna biti deležen še česa, ne samo prask... T^Jekdanji lelezniški direktor 1 t Marjan, sedaj šef SRD-a je specialno za mojo torbo izjavil, da lelezniški pragovi niso za kurjavo. To ve iz lastne izkušnje, ko je oče nekoč pripeljal domov dva taka praga, jih razlagal in skuril v peči. Nekaj dni so morali strgati po peči in dimniku, da so ju očistili, da o sosedih, ki so vihali nosove nad »prijetnim« izpuhom, ne govorimo. Upam, da bo ta izkušnja šefa družbe, ki gospodari tudi s Stolom, kaj pomenila tudi dupliškim kurjačem, ki kar precej računajo na to, da bi energijo ustvarjali iz mletih železniških pragov... /eznemu možakarju iz Ljubljane, ki gradi blok na Duplici, ni žal denarja za drage oglase v časniku z zeleno piko, preko katerih zmerja občinsko »nomenklaturo« in kamniške gospodarstvenike, ki »ka-dečih se ostankov« polpretekle soc-realistične industrije ne morejo prilagoditi novim časom, kaj šele kakšni novi ekonomiji.« Občinska struktura pa po njegovem misli samo na volilne glasove in ne želi, da bi ji kdo prinesel študijo o urejanju kamniškega prostora. Če pa hi ji že kdo ponudil kaj takega, »bi moral bili osebni prijatelj več kot polovice oblastniške strukture«. Torej, občinski oblastniki, zakaj mečete stran težke denarje za prostorske akte, če jih lahko dobite zastonj. Zakaj nagajate »rešitelju« »plitke« kamniške stanovanjske politike. Direktorji, povabite možakarja, naj vam odpredava, kako se rešili ka-dečih ostankov socrealistične industrije... KRIŠTOF PEPEII. Začetek ozelenitve bivše deponije odpadkov na Duplici Šolarji posadili 250 dreves *. .• • Ai—,: ..:.f« V*i. luta Klnvr.ni V začetku aprila se je na hri h>i nekdanje deponije odpadkov zbralo okrog 25 šolarjev 7. b ra'rcda OŠ Marije Vere na ^Plici z razredničarko Darjo Čermclj in nekaj člani sveta KS Duplica. Dupliski gasilci so pripeljali motike in lopate. Pod vodstvom mag. Mirana Časa, strokovnjaka gozdarskega insti- Vele Trgovska družba, d. d., Ljubljanska 64, Domžale objavlja javno ZBIRANJE PISNIH PONUDB za prodajo bivšega trgovskega lokala MARKET METKA KAMNIK, Maistrova ulica 7 Lokal bo izpraznjen do 30. 9. 2000, ko bo možen njegov prevzem .'Ociran Je v pritličnem delu poslovne stavbe in ogrevan z zemeljskim plinom. Skupna izmera znaša 178,38 m2, od tega večji ael bivša prodajalna - 100,17 m2 in štirje manjši skladiščni prostori, skupni izmeri cca. 48 m1. Ima tudi svoje sanitarije. K lokalu Pripada tudi sorazmerni del skupnih prostorov in naprav. Izklicna cena znaša 31300.00 SIT Kupec plača prometni davek in stroške vpisa lastništva v zemljiško ""J'go, prodajalec pa nosi stroške sestave pogodbe in overitve Podpisov pri notarja *■ Zgoraj navedeno nepremičnino bo kupec kupil na način »videno-kupljenc* Ponujena cena za nakup mora biti najmanj enaka izklicni ceni. ■ Pisne ponudbe naj zainteresirani predložijo skupaj z dokazilom 0 plačilu varščine najkasneje do 4. maja 2000 na sedež prodajalca. Varščino v znesku 1% izklicne cene ponudniki nakažejo na žiro račun št. 50120-601-30094. e O izbiri ponudnika bo odločeno v 10 delovnih dneh po končanem zbiranju ponudb. • Neuspešnim ponudnikom bo varščina brezobrestno vrnjena v J delovnih dneh po končani izbiri. re.dnost pri izbiri bo imel najboljši ponudnik po presoji oz. izbiri prodajalca, kjer cena ne bo edini izbirni kriterij. ■ Poleg dokazila o pologu varščine mora ponudba vsebovati tudi overjeno kopijo, potrdila o državljanstvu - fizične osebe, oz. overjen izpisek iz sodnega registra - prave osebe, ki dokazuje, jla imajo sedež v Republiki Sloveniji. • Uspešni ponudnik mora sklenili kupoprodajno pogodbo s Prodajalcem v osmih dneh po prejemu obvestila o izbiri in zagotoviti plačilo dogovorjene kupnine ter prevzem lokala najpozneje v 15 dneh po skicnilvi pogodbe, sicer bo prodajna Pogodba razvezana. Varščino v tem primeru zadrži prodajalec. ^a Podrobnejše informacije in dogovor za ogled pokličite po 'elefonu 01/721-81-02 ali 01/721-81-06 (g Emil Tome ali g Milan J^všek), vsak delovni dan med 7. in 12. uro. Javna tribuna Belinka - Kemostik in Zeleni Kamnika tuta Slovenije, so se lotili sajenja gozdnih dreves v skladu z načrtom ozelenitve tega hriba, o katerem smo nedavno že pisali. Najprej je mag. Čas zbranim obrazložil pomen posaditve drevja in značilnosti posameznih drevesnih vrst. »Odločili smo se, da bomo tu napravili šolsko učno pot. V Sloveniji že imajo nekaj učnih poti po posameznih pokrajinah. Iz ostankov naše civilizacije bomo skušali narediti nek gozdič, lep park in učno pot,« je dejal mag. Čas. Sedaj je nasuta s prstjo približno polovica hriba, ostalo polovico pa bodo verjetno nasuli še letos. Ob poti, v obliki osmice na vrhu hriba, bodo posadili naše najbolj značilne gozdne vrste. Šolarji so se nato z veliko zavzetostjo lotili kopanja jam in sajenja dreves po obrobju hriba. V nekaj urah so posadili okrog 250 dreves, ki so jih pripeljali iz drevesnice v Mengšu. Med njimi je bilo 50 lip, 50 brez, 70 jerebik, 10 divjih češenj, 15 macesnov, 10 sadik črnega bora, 50 sadik ruševja in še nekaj podobnih sadik. Vsi lahko prispevamo k reševanju ekoloških problemov Hkrati z ekološko osveščenostjo v Sloveniji in ustanovitvijo odbora Zelenih v Kamniku se je pričela organizirana aktivnost za zmanjševanje onesnaževanja okolja. 'Tako je bila ustanovljena Komisija za varstvo okolja, v kateri so bili tudi predstavniki Zelenih. Pripravila je jrrogram varovanja okolja, ki sta ga leta 1990 Sprejeta takratna občinska skupščina in izvršni svet. Kasneje, koje Komisija prenehala z delovanjem, smo Zeleni v Kamniku na tem področju delovali samostojno v okviru našega programa. Gradivo o okoljevarstveni fnoblematiki Kemostika je bilo jmfnravljeno že v letu 1991, obravnavano in dopolnjevano pa pozneje. Pri tem nas je vodilo razmišljanje o možnosti nesreče večjega obsega. Podjetje Kemostik je imelo uskladiščene velike količine hlapnih, vnetljivih snovi v nejmsredni bližini Kemične industrije Kamnik, ki proizvaja eksplozivne snovi. V tem času je podjetje načrtovalo prostorsko širitev in povečanje proizvodnje na 11.000 ton letno, kar bi pomenilo še večjo nevarnost, tudi glede onesnaženja zraka. Kasneje je prišlo do spremenjenih ekonomskih razmer, političnih sj>rememb in opustitve širjenja proizvodnje. Glede na vrsto proizvodnje ■ kemična tovarna - pa je bil med prebivalci še vedno upravičeno prisoten strah pred eksph- zijo, požarom, seveda f)a so se zavedali ludi drugih virov onesnaženja: hrupa, izpustov odplak, pretakanja vnetljivih snovi, tesnjenja cistern s temi snovmi. Na skupnih sestankih v letu 1998 je bila ugotovljena pripravljenost Kemostika za j)<>goudaril />omen javne j>red-stavitve lega, kar se dogaja v tovarni, saj je prav neobveščenost vir strahu in nezaufxtnja. Povedal je, da se podjetje ne namerava širiti prostorsko in povečevati jmnzvodnje od načrtovanih 1200 ton, pri tempa se bo povečal delež okolju prijaznejših dis-perzijskih lepil. Postopek f>reta-kanja vnetljivih, nevarnih snovi je avtomatiziran. Vse meritve (hrup, izpusti odplak), ki jih opravljajo pooblaščene institucije, so v mejah dopustnih vrednosti. Delavci hodijo na redne zdravniške preglede, j/oklicnih bolezni ni. Čeprav je veliko storjenega za zaščito, bodo tovarno ogradili in namestili senzorje za 24-urno merjenje koncentracije vnetljivih snovi. Svojo kakovost gradijo na blagovni znamki Neostik in na pridtjbil vi certifikatu kakovosti IS<> 9000 in ekološkega certifikata 14001, ki ga nameravajo jrri dobiti še v letošnjem letu Seveda />a se ne nameravajo seliti, čeprav se zavedajo, da ne sj>a dajo, kot tudi K1K ne, v ta zeleni/jas. Prizadevali Jja si bodo, da bo podjetje čimbolj sprejemljivo za okolje Končno jxi je tu 35 zaposlenih, ki omogočajo preživetje tudi svojim bliž njim. Ob koncu javne tribune so bili sfnejeti pomembni zaključ ki, med njimi tudi, da bodo stalno sodelovali in bodo odfjr ti tako za krajane Mekinj kot Zelene in občino. Takšna prt jjravljenosl za pogovor in d(j-govor bi, po našem mnenju, prisfK'vala k reševanju ekoloških problemov tudi drugje. Tako krajani Mekinj, ki so za stavili več vjrrašanj, kot Zeleni Kamnika smo bili zadovoljni s predstavitvijo Se posebej jm se moramo zahvaliti predstavnikom Kemostika in seveda naše mu dolgoletnemu članu prof. dr. Stanetu Uhanu, ki je s strani Zelenih strokovno pripravil vse materiale in tekste. Z favno tribuno smo Zeleni Slovenije - OO Kamnik tudi želeli prispevati k Jjroslavljanju dneva zemlje, 22. afjrilu ZELENI SLOVENIJE -OO KAMNIK Predsednica MARIJA KIMA Dupliski šolarji so najprej pozorno prisluhnili mag. Času in se nato zavzeto lotili sajenja gozdnih sadik. Pri sajenju pa niso pozabili pustiti nekaj prostora za mlade dupliške sankače in smučarje, ki pozimi ta edini hrib v okolici zelo radi obiskujejo. Po končani akciji so bili udeleženci zadovoljni, saj so opravili zelo koristno delo, predvsem v ko- rist mladih in hkrati delovno počastili bližnji dan Zemlje -22. april. F. S. Čas, ko ceu svet bo ked mavrica velbana in bo ljubezen šla vedno v cvet (in ne solata!) ni več daleč in da bo lepši, da bo zaljši ta okrogli nori svet, vljudno vabljeni v Moj narobe svet, ki ga bodo po spoznanjih in idejah Franeta Milčinskega -Ježka predstavili dijaki SŠ ZU-IM Kamnik. Predstava bo v četrtek, 20. aprila, v ZUIM Kamnik ob 19. uri. Pridite, sej tko lepo je Svet! Območno združenje Rdečega križa Mladinski center Kamnrik LETOVANJA za osnovnošolske otroke občin kam ni k in komenda V letošnjem letu so pripravljeni naslednji termini: 27. 7. 2000 - za 45 otrok 5. 8. 2000 - za 45 otrok 16. 8. 2000 - za 90 otrok 7. do 10. 7. 2000 v Kranjski Gori za 1. izmena Savudrija od 17. 7. do 2. izmena Savudrija od 27. 7. do 3. izmena Debeli rtič od 6. 8. do 4. poletni tabor »Vrtiljak najstništva« od 1. 10 učencev (učenk) 7. in 8. razreda. Zainteresirani otroci oz. starši otrok lahko vloge za vpis za letovanje dvignejo na svoji osnovni šoli ali na OZ Rdečega križa Kamnik, Ljubljanska c. 1., tel.: 8311-697. Izpolnjene vloge oddajte v svoji šoli ali na OZ RK Kamnik do vključno 15. maja. Komisija bo prispele vloge pregledala in sestavila prednostno listo za regresirano letovanje, za kar je potrebna zdravstvena indikacija. Vse starše oz. njihove zakonite zastopnike, ki bodo oddali vlogo za letovanje otroka, bomo povabili na podpis pogodbe. Možnost plačila bo v dveh delih: 1. obrok ob podpisu pogodbe in 2. obrok 10 dni pred odhodom na letovanje. 8 19. aprila 2000 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Družinska srečanja na Primožu Tematski teden »Rože« na OŠ Sveti Primož (850 m) je v Širši ljubljanski okolici med najbolj priljubljenimi izletniškimi toćkami v sredogorju kamniških planin in prehodna točka na poti na Veliko planino. Številni romarji in pohodniki si radi ogledajo poznogotsko cerkev sv. Primoža in Felicijana, Marijino osmerokotno kapelo - edin- stveno v Sloveniji, mežnarijo in poznogotsko cerkev sv. Petra Tri nedavne nedelje zaporedoma je romarje pozdravljalo prekrasno zvo-nenje zvonov prostostojećega baroćnega zvonika, katerega srednji zvon se ponaša s častitljivo letnico 1491 in latinskim napisom: O kralj Slave, pridi z mirom, sv. Primož, moli za nas, 1491. leta. Druga dva zvonova sta bila ulita leta 1925. Iz bližnjih in daljnih župnij se že po tradiciji menjavajo zvonarji ob mašah na sv. Primožu in s slovesnim po-trkavanjem pozdravljajo tudi prijatelje v dolini in jih vabijo v naročje Kamniških planin. VERA MEJAČ Po maši so si Bede novi iz Zii pri Rovah izbrali prijeten kotiček v zavetju, z lepim razgledom. Občudovali so lepo obnovljeno vzhodno stran cerkve sv. Primoža. Domače dobrote iz nahrbtnika so bile še mnogo slajše kot doma. Toma Brejca V tednu od 20. do 24. marca (v tem tednu je prvi spomladanski dan in materinski dan) je na naši šoli potekalo delo malo drugače. Od ponedeljka do četrtka smo pouk pri vseh predmetih poskušali organizirati tako, da je pogovor, merjenje ali računanje naneslo na rože. V petek smo v dopoldanskem delu pripravili delavnice, katerih mentorji so bili naši učitelji, popoldne pa smo odprli vrata šole vsem obiskovalcem, ki so si želeli ogledati naše delo. V delavnicah smo izdelovali cvetje iz papirja, voščilnice, darilne škatlice, vrtnice iz pločevine, pozanimali pa smo se o cvetličarstvu v Kamniku, planinskem cvetju ter zdravilnih rastlinah ter še in še. Glede na glavno temo tega tedna - rože smo želeli, da bi šola zadišala in bila primerno okrašena s pravimi rožami (lončnice ali rezano cvetje), za katere pa, žal, nimamo finančnih sredstev. Poprosili smo bližnje cvetličarne in vrtnarstva, ki so nam podarili nekaj lončnic in prelepih aranžmajev, ter nekaj podjetij, ki so nam finančno priskočila na pomoč za pokritje materialnih stroškov delavnic. Ob tem se še enkrat najlepše zahvaljujemo naslednjim pokroviteljem: cvetličarnam Frezija, Lap, Letnar, Katja Lokvanj, Fle-re. Ciklama iz Kamnika, Mira iz Stahovice, Lantana iz Vrhpolja, Pekarna Rampck Ljubljana in KIK Kamnik. Učenci pa so prinesli ta dan v šolo spomladansko cvetje, tako da je bila vsa šola odeta v cvetje. Učenci, starši in učitelji smo zelo zadovoljni z delom v tednu rož in vsi komaj čakamo, kakšen bo tematski teden prihodnje šolsko leto. Ravnateljica METKA MURN In še nekaj vtisov četrtošolcev V tematskem tednu z naslovom Rože sem se naučil spošto- vati naravo in s tem tudi rože. Naučil sem se risati rože, še najbolj pa trobentico. Ko smo delali lončke, sem zelo užival. Upam, da bo še kakšna takšna prireditev. V naši delavnici smo risali na lončke različne rože. Tudi sam sem se počutil kakor roža. Bernarda Bezeg, 4.a Ta tematski teden mi veliko pomeni. Bil sem vesel, ker nismo imeli veliko domače naloge. V petek, 24. marca, je cela šola predstavila svojo delavnico. Mi smo risali na lončke. Ta dejavnost jc bila zanimiva. Popoldne smo povabili starše na ogled delavnic. Staršem je bilo všeč. Blaž Galjot, 4.a Meni so bile te delavnice zelo pri srcu. Ko sem hodil z očetom po šoli, mi je rekel, da bi veliko stvari imeli doma. V tednu rož mi jc bilo všeč, ker je bila šola kot velik cvetoč travnik. Želim si, da bi imeli prihodnje leto tudi tako predstavo kot zdaj. Rok Zabret, 4.a V akustični cerkvi sv. Primoža so med mašo ljudsko petje vodili pevci iz zborov različnih cerkva, med njimi je skoraj vedno Janez Majcenovič, ob spremljavi orga-nista Rudija Zorela. Po cerkvi in v njeni bližini je še zlasti mogočno donela Mariji v pozdrav pesem slehernega udeleženca cerkvenega obreda »Marija skoz življenje, voditi srečno znaš, pripelji skoz trpljenje, življenja čolnič naš: Nič čudnega, saj so kot ponavadi pevci stali pred poslikano južno steno, na koterije upodobljenih dvanajst prizorov iz Marijinega življenja. Ta najpomembnejši Marijin poznogotski cikel ima nekaj prizorov, ki veljajo za kulturnozgodovinsko zanimive in ikonografsko redke motive. HRANILNO KREDITNA SLUŽBA DOMŽALE Ljubljanska 72. Domžale želi vsem varčevalcem in drugim lepe velikonočne in prvomajske praznike. \i 1E? *■> HA AilM w IBSiilBS"™I#"%|tBmm VEČ KOT TOPLOTA - plinske in oljne peči BUDERUS, V1ESSMAN, JUNKERS, VAILANT, HYDROTERM - sončni kolektorji, toplotne črpalke - senčne celice za pridobivanje elektrike KONTIKI ŠOLAR,doo. Ljubljanska 21 /K (TP center Duplica) tel.: 8310-380 Vabi vas trgovina Grunt na Fužinah 9, v Kamniku (tel. 83 91 011, int. 340). V Gruntu cenimo zvestobo, zato j smo se odločili, dajo nagradim«. Vsem, ki boste pri nas kupili izdelke iz kateregakoli izmed naših prodajnih programov v vrednosti nad 3(XX) SIT, lx>mo nakup zabeležili na »Gnmtovi kartici zvestobfe«. Po petem takem nakupu si boste lahko izbrali praktično darilo iz naše darilne police. Dobrodošli v naši trgovini vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Trgovina z mešanim blagom »PRI BRINU« Gozd 10/a, tel.: 8325-484 Želimo lepo velikonočno in prvomajsko praznovanje! MenrnA Želimo prijetno velikonočno in prvomajsko praznovanje. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Vam želi * TITAN GRUnT Kamniški OBČAN VELIKONOČNI ČAS 19. aprila 2000 9 Velika noč in njeni simboli, PRAZNIK SKRIVNOSTI IN VESELJA V Palovčah prikazali izdelovanje butaric Pred nami so velikonočni prazniki, ko praznujemo veliko noč kot največji in najstarejši krščanski praznik, praznik Kristusovega vstajenja in odrešenja. Je tudi nekakšen praznik pomladi, saj se nam po dolgi, sivi zimi zdi vsak sončni žarek iz čistega zlata, vsak pisan cvet pa kot obljuba lepih, srečnih dni, ki so pred nami. Velika noč se z razliko od božiča, ki jc določen po sončnem koledarju, določa po luninem koledarju in je vselej na prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni, torej najprej 22. marca in najpozneje 25. aprila. Po veliki noči se določa tudi pust. Ker seje Kristus na gori postil štirideset dni, jc tudi štirideset dni pred cvetno nedeljo pepclnična sreda, ko se začne postni čas, ki pa danes ni več post v pravem pomenu besede, kot so ga poznali nekoč. Pred veliko nočjo je veliki teden in v njem cvetna nedelja, ko v cerkvi blagoslavljajo v šope ali butare povezano spomladansko zelenje, ki mu dodajajo pisane trakove, pomaranče, jabolka in limone. Po evangelijskem sporočilu gre za spomin na Kristusov prihod v Jeruzalem, ko so ga pozdravljali s palmovimi vejami. Velikonočni dnevi se začnejo z velikim četrtkom, ko je bila zadnja večerja Jezusa z apostoli. Veliki petek je zaradi Jezusove smrti za kristjane dan žalovanja To jc edini dan v letu, ko v cerkvah ni maše in so oltarji brez okrasja. Na veliko soboto po župnijah blagoslavljajo ogenj in velikonočne jedi, saj se z veli končno nedeljo končuje postni čas. Tedaj praznujemo največji krščanski praznik, praznovanje pa je povezano z mnogimi lepimi navadami. Butarice na cvetno nedeljo, lepo pobarvani pirhi na praznič- ni mizi, šopki svežega cvetja, za priboljšek pa šunka, hren in domača potica- Vsaka od teh stvari ima svoj pomen in svoje sporočilo. Pirhi, pobarvana jajca, so simbol rojstva novega življenja in upanja Tudi danes jih barvamo z rdečo barvo, ki je barva življenja pa tudi z drugimi umetnimi in naravnimi barvili, med katerimi najpogosteje uporabljamo čebulne liste, žafran, hrastovo lubje, pravi čaj in podobno. Barvanje in poslikavanjc jajca je lah- Pirhi okrašeni z ločjem in volno so danes ie prava redkost, čeprav so jih včasih izdelovali po celi Tuhinjski dolini, predvsem na Ijokah. Danes jih izdeluje le še Franc Hvale iz Rožičnega, (pirhi na fotografiji so plod njegovega ustvarjanja). Spretnosti prav posebnega krašenja pirhov seje naučil kot otrok od mame in babice. Pravi, da so otroci takrat izdelali veliko takšnih pirhov, okrašenih z ločjem in volno. Danes jih ne zasledimo več, morda tudi zato, ker izdelava zahteva veliko časa, potrpežljivosti in natančnosti. Zato gospod Franc predvsem po upokojitvi nadaljuje tradicijo izde-lovanja teh posebnih pirhov, ki so te kar prave male umetnine, kljub temu, da so njegovi prsti vedno manj spretni Jajca najprej izpiha, nato na lupino nariše osnutek oziroma motiv, na podlagi katerega lepi na jajce izmenično volno in ločje, da doseže izbran motiv. Običajno se odloči za en prevladujoč motiv, ki mu podredi »ozadje«, l-očje si pripravi iz otupljene močvirne trave, ki jo nabira v času »mlade« lune. Kar približno pet ur potrebuje za samo izdelavo pirha, kije kot poseben in izredno zanimiv del slovenskega izročila in ljudske ustvarjalnosti našel mesto tudi na razstavi, v kamniškem in ljubljanskem muzeju. Prav bi bilo, da takšna tradicija ne bi zamrla. Praznično pogrnjena miza z velikonočnimi dobrotami in šopkom svežega pomladanskega cvetja. ko prava umetnost, v glavnem pa prijetno opravilo, predvsem za otroke. Ni naključje, da jemo za veliko noč ravno šunko s hrenom in za posladek potico. Ob blagoslovljeni šunki ali jagnjetu se ljudje spominjajo Kristusa Hren simbolizira žeblje, s katerimi so Kristusa pribili na križ, v venec zvita potica trnovo krono, s katero so ga kronali, rdeči pirhi pa so znamenje njegovih kapelj krvi. Na velikonočnih motivih in voščilnicah pogosto srečujemo tudi piščančke in zajce. Piščanček je znanilec novega časa - cvetoče pomladi, saj se iz jajca rodi novo življenje, ko piščanček prekljuva lupino in pride na svet. Skupaj s pirhi nastopa v velikonočnem času tudi zajec, ki je simbol plodnosti. Velikonočni zajec pa ima to lepo navado, da prinaša pisane pirhe in čokoladna jajčka na najbolj skrita, vendar otrokom dostopna mesta, da jih lahko odkrijejo in se jih razveselijo. Z butaricami, pirhi, velikonočno pogrnjeno mizo z dobrotami in svežim cvetjem pripravimo dobrodošlico veliki noči in prebujeni naravi. Odprimo srca soncu, da nam bo pri duši lepo in svetlo. Saj je vendar praznik! SAŠA MEJAČ INŽENIRING ZA VARSTVO PRI DELU, POŽARNO VARNOST, EKOLOGIJO IN KAKOVOST Vsem obrtnikom, podjetnikom in drugim želim prijetno velikonočno in prvomajsko praznovanje ćttp. fe*6*, d.. £. Potok pri Komendi 3b, Komenda, GSM: 041/741-756, tel.: 01/834 33 75, 834 14 79, faks: 834 33 74 Pred Budnarjevo muzejsko hišo so v nedeljo, 9. aprila, krajani iz Spodnjih Palovč: Bernarda Kvas, Fanika Sovinšek, 12-letni Matej in njegov oče Gustl Smešnjavec prikazovali izdelavo butaric. Bernarda Kvas izdeluje butarice Že 26 let. Letos jih bo spletla okrog 500, prejšnja leta jih je precej več. Ker ni zaposlena, ji vsak tolar še kako prav pride. Butarice prodaja v Količevem, na Viru in na kamniški tržnici. Najprej je izdelovala butarice iz bršljana, ki so ga krasili lepi črni plodovi, kasneje pa je zelene butarice pričela okraševati s smrekovimi oblanci. Nekaj let izdeluje tako imenovane ljubljanske cvetne butarice, ki veljajo za posebnost in slovijo tudi na tujem. Oblance ji iz smrekovih desk pripravita mož Janez in sin Janez, Bernarda pa jih pobarva v različno pestre barve. Fanika Sovinšek plete butarice že 35 let. Naučila se je sama iz kupljene butarice. Vsako leto jih je spetla med 600 do H00, zdaj pa jih zmeraj manj, letos jih bo samo 300. Že dolga leta jih prodaja v Rovah, na kamniški tržnici in v Univerzale Domžale, kamor jih dostavi tam zaposlena snaha. Oblance ji naredi sin Roman. Fanika je ob spretnem vpletanju oblan-cev in živega rastlinja - šop brinja, vejica pupšana ali ciprese in bršljana - pripovedovala, da so včasih skoraj v vsaki hiši v Palovčah plet-li butarice. Zaradi skromnega zaslužka, konkurence in pomanjkanja časa jo skrbi, da se ne bi ta lepa patov ška tradicija opustila. Vesela je, da je umetnosti spletanja butaric lahko naučila sosedovega Mateja Smešnjuvca, učenca petega razre-daOŠF rana Albrehta. Butarice so mu zelo všeč in že od petega leta jih rad izdeluje. Skupaj z Bernardo in Faniko je pred Budnarjevo hišo spretno plelel svojo ljubljansko butarico. Ko pa se je približal oče Gustl, se je pohvalil, da je očeta prav on naučil plesti butarice. Gustl se je izkazal, ko je pred številnimi obiskovalci spletel veliki že-gen iz bršljana. Kot oh vsaki prireditvi je bila tudi tokrat Budnarjevo hiša množično obiskana. Lepo vreme je privabilo števibte obiskovalce, ki so si tako polepšali nedeljsko popoldne in se seznanili s pomenom cvetne nedelje, kije po evangeliju spomin na Kristusov prihod v Jeruzalem, ko mu je množica na pot metala palmove veje. To je star krščanski običaj, izpričan že v 9. stoletju. Prikaz izdelovanja velikonočnih pirhov in vezenih prtičkov V nedeljo, 16. aprila, je v Hud narjevi muzejski hiši Magda Peklar iz Kamnika prikazovala izdelovanje velikonočnih pirhov. Vida Roima-nec iz Horjula pa izdelavo vezanih prtičkov. Lepo število zbranih se je seznanilo s tradicionalnim pojmovanjem velike noči, kamor sodi tudi Žegen pirhov. Jajce je splošno razširjen simbol, ki ga najdemo skoraj v vseh religijah sveta, v ljudskih izročilih in mitologijah. V krščanstvu simbolizira Kristusovo vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje. Pobarvana oziroma poslikana jajca so zelo značilna za pomladni čas in spremljajo Veliko noč. Slovenske velikonočne pisanice se uvrščajo med najlepše okrašene primerke v Evropi. Pravimo jim kar »belokranjske pisanke«. Zanje so značilne barve: rdeča, črna in rumena, ter geometrični in stilizirani liki, medtem ko na gorenjskih in primorskih pirhih prevladuje naturalistična ornamentika, ki posnema naravo, krščanske simbole in v novejšem času tudi napise. V vsaki slovenski hiši so naše mame in babice vezle za balo ali doto, za okrasitev bohkovega kota ali mize ob velikih praznikih. Prav posebno vezenje s krščanskimi simboli je sodilo na jerbas z velikonočnim žegnom. Veze se na laneno platno, v današnjem času na bombažno tkanino. Motivi na izdelkih so zelo različni: rastlinski, predmetni, krščanski, kvadratni, pravokotni, simbolni. VERA MEJAČ Številni obiskovalci so bili navdušeni nad izdelovanjem butaric pod spretnimi rokami Mateja Smešnjavca, Panike Sovinšek in Bernarde Kvas, lahko so jih tudi sami spletli, večina pa je kupila že narejene, tako kot Magda Peklar (na levi), kije nedeljo zatem pred Budnarjevo hišo prikazovala izdelovanje pirhov. Gustl Smešnjavec se je ob pomoči sina Mateja pred očmi številnih nedeljskih obiskovalcev Budnarjeve muzejske hiše lotil spletanja velikega žegna. M OBMOČNA OBRTNA H ZBORNICA KAMNIK Obrtniki in podjetniki, združeni v Območni obrtni zbornici Kamnik, želimo vsem lepo velikonočno in prvomajsko praznovanje. PUBLICUS Ob praznovanju velike noči in prvomajskih praznikov vam želimo veliko lepih trenutkov in zadovoljstva. 1** Bodoči stanovalci boste lahko vplivali na končni videz notranjosti stanovanji Sprejemamo rezervacije za apartmaje ^Blejskem Vintflarju. _ Če želite prav vašo velikost stanovanja, bo treba pohiteti! CALC I T d.< Pridružujemo ee čestitkam ob velikonočnem in prvomajekem praznovanju. ZA KULTURO JEZIKA 0 reklamnih geslih (zadnjič) Glasovne figure Zaradi pritegnitve pozornosti in lažje zapomnjljivosti je za reklamna geslu značilna rima: - Viško vino si kupite, z njim kolinepoplaknite!'- Slogana ni, ker cena govori. Sprostile apetite in jih v trgovino napotite!-Moje sanje noiv stanovanje. Zvok in slika, kot se šika. V Boleru je »kul; ker je na plesnih i ajah žur! - Prava povezava. Se preden se nebo zares znoči, Saša srečo podeli. - Vašo spretnost spremenimo v umetnost! - Sladkosned moj sladoled! - Ena sama je Nama. - Sava eskimo S,se izmakniti ne da. Besedne figure Reklamna spon Kila skušajo delovati na domišljijo in čustva, zato se v njih uporabljajo jezikovna sredstva; sicer tipična za umetnostna besedila, in tudi besedne figure Značilne so zlasti naslednje: a) ponavljanje Ponavljajo se lahko iste besede: prva v povedi, znotraj povedi, pogoste so variantne ponovitve, pri katerih se ponavljajo besede iz isle besedne družine. Ponavljanje naj bi naredilo Sporočilo enoumno, zlasti pa se uporablja zaradi stopnjevanja sporočilne napetosti. Ta se doseže: s ponavliamem prve besede povedi: Dovolj imate bedastih grimas moških, ko si ogledujete izložbe. /.../ Dovolj imate slabo založenih trgovin z lanskimi modeli. ■ Nova barva las? Nova pričeska? Nova obleka? S ponavljanjem veznika in istovrstnega odvisnika: - če kupujete stani narne ah hišo. Če si idile svoje zemljišče, če gradite, obnavljale ali popravljate, je to ponudba za Vas. - z variiranjem osebkov dveh povedi: Svet ni eden. Svetova sta dva. za variiranjem besednih ponovitev: - Ja, prav zares! In prav danes. 1 toneš in samo danes se odpira najsodobnejši/./. večji od največjega/ .../ kije kdajkoli stal na našem planetu in v njegovi bližnji oklici. Odslej se nakupuje v največjem /.../na svetu. Presenečni boste nad svojim presenečenjem. Ponavljanje besed se uporablja tudi zaradi poudarjanja vrste izdelka ipd.: Prepričajte se tudi vi. da ni vsaka kava /.../kava. S ponovitvijo sv lahko izrazi dolgost trajanja. Življenje je kratko, okus pa traja in traja... hI besedna igra: Pol zdaj - pol [ja pol'; Ni dneva brez Večera (večer kol del dne\ a in časopis); - Vtem Cocklailu boste resnično uživali! (Cock-tail je avto); Sedelo Vsako nedeljo pri najbližjem prodajalcu (nedelja kot dan in Nedelo kot časopis) c) zamolk: - Življenje je kratko, okus pa traja in traja..; č) retorično vprašanje: - Ali vam je že kliknilo? - Kaj ostane od stvari, ki ni potresno zavarovana? - Mi smo pripravljeni na novo tisočletje, kaj pa vi?Kajj>a. če je pravo razkošje prostor? - Ste vedeli, da je....../.../številka l med vlažilnimi kremami za nego obraza na svetu? - Zakaj ne bi vi dobili mercedesa? d) retorični odgovor: Nova barva las? Nova pričeska?Nova obleka? Ne, oprana s/.../ e) nadgovor: Šolarji!; neposredno pozivanje naslovnika; - Vstofrite v svet/.../; - Doživite čar Sydneyjaa/.../! e) evtetnizeui: i 'tistih in ostalih dneh« (za čas menstruacije): f) pretiravanje oziroma raba pomensko preveč močnih besed: - lasje zasijejo z vso močjo /./rdečih za ustnice, senzacionalno bleščeča barva - vlaga, ki jo lahko čutile. V 34 popolnih odtenkih. Samo/.../-Ko udarijo mikrobi, udarite nazaj! Izvirne ideje poganjajo svet. g) paradoks: Pri nas za manj dobite več. - Eden je premalo. - Najceneje do najdražjih. Besede v prenesenem in zamenjanem pomenu Za doseganje učinka uporabljajo ustvarjalci reklam vse vrste besed v prenesenem in zamenjanem pomenu, sicer značilnih za leposlovje. Zlasti pogoste so naslednje vrste: a) primera: -/../svoboden kot ptica. - Taka kot ljudje, solata diha (vejica ni potrebna)? h) stalni pridevki: - ugodne cene; - Ugodni jesenski popusti! c) poosebitev: tudi vaša hiša si želi biti lepo oblečena; č) preimenovanje: - 7 dni, da rečete prhljaju adijo (se ga znebite); -Obarvajte svoja čustva (kupite šminko, našminkajte se, s poljubom izrazite svoja čustva); - Antena je živa scena! (časopis Antena odseva, prikazuje življenje); - ,'.../ vedno na dobri poti. (za dober avto ni slabih poti); - V tem Cocklailu boste resnično uživali! (Cocktail je avto). Preimenovanja so izražena tudi s sliko: pes huskv reklamira po njem imenovano znamko avtomobila ipd. Nove besede Za pritegnitev pozornosti se uporabljajo jezikovne novosti: stopnjevanje samostalnika z. naj: naj model; ustvarjajo nove besede: obutavna obutev. Besedna igra z latinskim poimenovanjem živali: Slika kaže povodnega konja. lat. ime Hypopotamu.s, ime banke je Hvpo. Besedilo pa poveže sliko in ime: -Hipotetično si lahko z varčevanjem privoščite karkoli! Jezikovne napake V množici reklamnih besedil se najdejo tudi taka, ki odražajo jezikovno neznanje, ali pa so napačna zaradi želje avtorja, da bi povedal kaj čisto novega: - Mi razumemo hlajenje (reklama za hladilnik); pravilno: mi se razumemo na hlajenje; - Tonerje, kartuše, trakove za vse vrste tiskalnikov ne vrzite vsmeti.'(zaradi zanikanega povedka bi bilo pravilno: tonerjev, kartuš...); - Se preden se nebo zares znoči, Saša srečo podeli (znočiti se uporablja brez osebka). Reklame s stališča govorne realizacije. reklamno sporočilo vzbuja pozornost, ker slovensko besedilo govori govorec, od katerega ne pričakujemo, da bi znal slovensko: Kitajec, Eskim ipd. 4. reklamno sporočilo se interpretira z glasovnimi značilnostmi drugega jezika, npr. francoskega (reklama za Renault); 5. reklamno .sporočilo je v pogovornem jeziku, narečju (Mercator), slengu, žargonu. Tudi slengovsko izražanje se pojavlja v reklamah, navadno se uporabljajo angleški izrazi; Peri hladno - bodi cool. - V Boleru je dtul; ker jena plesnih vajah žur! - Oglaševalski >tull servicen; Uporablja se splošno znano žargonsko izrazje-. - Ali vam je že kliknilo? Zaključek Slovenske reklame so po kvaliteti zelo različne. Pozna se jim da so ustvarjene nahitro. Reklame pogosto kršijo zakone z rabo neslovenskega jezika, žaljenjem čustev in čisto navadnega dobrega okusa. Slovenski reklamni jezik se zaradi spremenjenih družbenih razmer prav v našem času intenzivno oblikuje. s_ MARJETA HUMAR POPRAVEK V prejšnji številki Kamniškega občana je v članku predstavitve vsebine novega Kamniškega zbornika prišlo do napake, pri postavljanju teksta. Tako je bilo izpuščeno ime avtorja članka z naslovom »Novosti v favni hroščev rilčkarjev na Kamniškem«, dr. Božidarja Drovenika. Za neljubo napako se dr. Droveniku in bralcem iskreno opravičujemo. UREDNIŠTVO MEDNARODNI IN TUDI SLOVENSKI DNEVI KNJIGE Zemlja otroci, matere in še marsikaj, celo knjige, imajo svoje mednarodne dneve, namenjene temu, da se najširše množice ljudi vsaj enkrat na leto posvetijo temi, ki je morda v življenju marsikoga kar precej obrobna. To zagotovo velja tudi za branje in predvsem za knjigo, ki je marsikomu med šolanjem predstavljala le nujno zlo, drugim pa ostaja zvesta spremljevalka vse življenje. O učinkih branja prav gotovo ne moremo dvomiti, pa čeprav se mu ne posvečamo toliko, kot bi bilo prav ali kot bi si želeli. Branje in knjige niso povezane le z zabavo, pač pa tudi z znanjem, spoznavanjem, lepim in vzbujanjem empatije. Vse to je nujna za normalno so-cializi ranega človeka Organizacija UNESCO je leta 1996 razglasila 23. april za mednarodni dan knige. Že istega leta se je odzvalo Društvo slovenskih pisateljev s knjižnim sejmom in spremljajočimi kulturnimi prireditvami in to nadaljevalo tudi v naslednjih letih. Veliko prireditev poteka pod geslom PODARIMO KNJIGO IN CVET, saj so podarjanju knjig pridružili še staro katalonsko navado podarjanja rož. Zanimanje za mednarodni dan knjige in tudi slovenske dneve. ki trajajo od 17. do 21. aprila se širi tudi v slovenska mesta Lansko leto se je v Kamniku tej pobudi odzvala tudi Zveza kulturnih organizacij, ki je pripravila dobo ponudbo knjig z domoznansko tematiko. Letos bomo slovenske dneve knjige lahko praznovali z Matično knjižnico Kamnik. Na Glavnem trgu bomo pripravili stojnico in sicer v četrtek, 20. in petek 21. aprila, ki bo med 10. in 18. uro predstavljala ne samo naše delo, pač pa bo ponudila tudi pestro dogajanje. Na stojnici bo oba dni brezplačen vpis v našo knjižnico, za minimalno ceno vam bomo v odkup ponudili odpisane knjige, na razpolago pa bo tudi knjiga s kamniškim ljudskim izročilom Veronika z Malega gradu. Dopoldansko dogajanje bo povezano s knjigo in kamniškim ljudskim izročilom. V četrtek nas bo obiskala zeliščari-ca Ivanka Zornada, ki bo s svojimi zdravilnimi rožicami kaj £ prijetnega pričarala, otroci pa bodo spoznavali, risali in barvali bele deklice z Velike planine, ki so se prav tako spoznale na zdravilne rože in z njimi pomagale pastirjem. Zgodbica o teh deklicah je objavljena v naši knjigi. Popoldne od 16. ure dalje bosta z nami pisatelj Bogdan Novak in pisateljica Matca Rcba, ki bosta poklepetala z mimoidočimi in se v svoje knjige tudi podpisovala če boste tako želeli. V petek dopoldne se bomo spet posvetili pripovedkam iz knjige Veronika z Malega gradu in sicer z Rezko Mali, ki bo prikazala, kako so včasih pastirji, ki so na Veliki planini srečevali tudi bele deklice in divje može, izdelovali trniče. Otroci Matična knjižnica Kamnik Mame, takšne in drugačne {lih) Z romanom Cvetni prah (Cankarjeva zaloiba. 1999) se selimo v sodobnost, vendar žal k zgodbi matere, ki ni dobra mati. Švicarska pisateljica Zoey Jenny je bila stara 23 let, ko je leta 1997 izdala ta roman, kije takoj zaslovel na nemško govorečih področjih in le malo-kasneje tudi na anglosaksonskih. Pri nas je roman izšel v zbirki Najst, ki jo zelo priporočamo vsem srednješolcem, ki jim trivialno branje ne ustreza in ki bi radi nekaj več. Glavni motiv Sobe s cvetnim prahom je odsotna mati, kije tako nematerinska, da je težko reči, kdaj dela glavni junakinji tega romana, hčerki Jo, večjo škodo: takrat, ko je ni, ali takrat, ko je poleg. Mati Lucy zapusti svojega moža in hčerko Jo, ko je ta stara pet let, in odide z ljubimcem. Jo prepusti očetovi skrbi in deklica tudi noči preživi sama, saj oče zaradi dodatnega zaslužka prevaža dostavna vozila. Ko je stara sedemnajst let, se odpravi k materi, vendar je to ravno obdobje po sumljivi smrti njenega ljubimca, zato postane na začetku Jo materina opora. Ta pa se že po prvih znakih okrevanja ozira za drugim moškim in ponovno zapusti svojo najstniško hčer Jo. Ta svojo lakoto po ljubezni išče tudi na rejverskih zabavah in drogah. Roman ni lahko berljiv, vendar nam z zgodbo prikaže enega najbolj travmatičnih doživetij - kako je, kadar družino zapusti mati in kako je imeti slabo mamo. Tega preprosto nismo vajeni - namreč to, da bi bila mama sploh lahko slaba. Zato pa je mama Sido takšna, kot naj bi bila prava mama. Najdemo jo v zbirki novel Claudinin dom znane francoske pisateljice Colette (Mladinska knjiga, 1991, zbirka Sledi). Mama Sido je sicer preprosta podeželska gospa, vendar je svojo vedrino, veselje in ljubezen znala prenesti na svojo hčerko. Dom mame Sido je bil pribežališče ne .samo njenim otrokom, pač pa tudi vsem potepuškim mačkam, psom, pticam z zlomljenimi perutmi, siromakom in nosečim služkinjam. Opisi podeželskega življenja in otroških vragolij ter reševanja najstniških težav skupaj z vedro mamo, ki jo vodita le ljubezen in zdrava pamet, so zabavni in dohrodejni za odrasle in še ne čisto odrasle bralce. Čeprav sem v tej rubriki že omenjala Sussano Tarnam moram ponovno omeniti njen roman Pojdi, kamor te žene srce (Cankarjeva založba, 1997). Predvsem zato, ker so v ospredju trije ženski liki: babica, mati, hči, torej tri generacije, tri različna časovna obdobja in s tem tudi pogledi na življenje. Roman je pisan v obliki dnevnika, ki ga babica piše svoji vnukinji, ki se je od nje odselila. V dnevniku ji razkriva skrivnosti iz preteklega življenja in ji želi predati modrost stare in pre-izkušane ženske. Preizkušane tudi s posebnim materinstvom. Knjiga je lepo in nežno branje, zanimivo tudi zato, ker v naši kulturi (mislim na tisto iz revij in televizije) prevladuje kult mladosti in ker je v naši urbani civilizaciji pretrgan kot prenašanja modrosti iz starcev na mlade in otroke. Za konec pa še starejši in nekoliko lažji knjigi, vsaka s svojo zgodbo o mamah: Odmev tvojega glasu Sandre Paretti (Pomurska založba, 1992) in roman Norme Klein Sončni žarek (Primorska založba, 1992), kije nastala na podlagi resnične zgodbe o materi, kije umirala zaradi raka. Omenimo še berljivi knjigi o materah, ki se bojujeta za svoje otroke, čeprav v povsem drugih okoliščinah. Prva je Ne dam svojega otroka avtorice Betty Mahmoody (Mladinska knjiga, 1994) in drugi je Jonov krik slovenske pisateljice Marinke Fritz-Kunc (Prešernova družba, 19H5). No, vse naštete zgodbe o mamah niso vzor družinskega življenja in materinske predanosti, ampak tako pač je. Za navdih so nam lahko zodhe o mamah, ki SO tO zmogle biti tudi v najtežjih razmerah. Ali pa morda verzi Kajetana Kovica: Mati. sam bom vso pot prehodil. Ne skrbi. A vseeno - pridi tedaj, kadar ho kdo moje srce pohodil. Dvigni ga, toplo besedo mu daj. BREDA PODBREŽNIK VUKMIR bodo imeli na razpolago nekaj gradiva za barvanje in branje, tako da bo lahko prav zabavno. Pričakujemo, da se bodo odzvali vzgojitelji in morda tudi učitelji in tako otrokom približali pomeni knjižne vzgoje. Popoldne od 16. ure dalje bosta z nami spet avtorja Bogdan Novak in Matca Rcba. Njune knjige res veliko izposojamo, Novakova knjiga Ninina pesnika dva pa jc bila v prejšnjih dveh letih sploh izbrana za naj, naj knjigo med slovenskimi osnovnošolci. Matca Reba nam bo predstavila nadaljevanje svoje knjige Zmajček Bim, v kateri zmajček dobi -sestrico! V soboto, 22. aprila pa Mladinski center pripravlja nadaljevanje praznovanja. Od 10. do 12. ure bo na Šutni potekal bolšji trg rabljenih otroških knjig, stripov in revij pod geslom PODARIMO KNJIGO! Katalonski običaj, podarjanja knjige in rože, se jc prikupil tudi Slovencem in vse več je prireditev, kjer združujemo obe darili, še posebno ob dnevih slovenske knjige. Ce boste knjigo podarili, boste morda lahko dobili katero drugo in zraven še kakšen cvet. To je tudi priložnost, da se znebite starih učbenikov, oz. da pridobite tiste, ki jih potrebujete! Poleg obeh stojnic bo likovni kotiček, kjer boste lahko risali, barvali knjižne junake, pisali sporočila, oblikovali knjižna kazala. Pridužite se temu dogajanju, da skupaj tudi z zanimanjem za knjige in kamniško ljudsko izročilo ter s podarjanjem ali menjavanjem knjig vdahnemo našemu kraju živahnost in življenje! BREDA PODBREŽNIK VUKMIR V spomin prof. dr. Jaru Dolarju (1911-1999) V aprilu lanskega leta jc umrl Jaro Dolar, strokovnjak, knjžni-čar in dolgoletni urejevalec frančiškanske knjižnice v Kamniku. Študiral je slavistiko in umetnostno zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti. Po končanem študiju je bil nekaj časa časnikar, od leta 1946 dramturg, direktor Drame in upravnik Slovenskega narodnega gledališča leta 1957 pa se je posvetil bibliotekarstvu. Vodil je Študijsko knjžnico v Mariboru in Narodno univerzitetno knjižnico v Ljubljani Predaval je na visokošolskih ustanovah v Mariboru in Ljubljani kulturno zgodovino, novejšo svetovno in slovensko knijžcvnost in zgodovino knjige. Bil je dejaven v Društvu pisateljev in bibliotekarjev. Uredil jc zbirki Ingoličevih in Glazarjcvih del, pripravljal številne knjižne razstave ter sc ukvarjal s publicistiko. Po upokojitvi je največ dela in časa namenil urejanju frančiškanske knjižnice v Kamniku. Za svoje plodno delo jc prejel Čopovo diplomo in visoko francosko literarno odlikovanje. Napisal je knjigo Spomini človeštva. Nam, Kamničanom, je prof. Jaro Dolar dal velik prispevek z ureditvijo bogate knjižnice v frančiškanskem samostanu, ki jo je skrbno urejal dolga leta in je danes eden najlepših kulturnih spomenikov našega mesta. Očetje frančiškani so sc zavedali pomembnosti dela prof. Dolarja Knjižnica, ki je v samostanu že od 17. stoletja, je doživela velike krize. Najhujša je bila v času okupacije, ko so jo Nemci hoteli odpeljati za star papir na Količevo. Leta in leta so patri vozili prof. Jara Dolarja na delo v frančiškansko knjžnico z njihovim renaultom iz Ljubljane v Kamnik in nazaj. Kamnik in frančiškani moramo biti Jaru Dolarju hvaležni za njegovo delo. V času urejanja knjžnice sem prof. Dolarja večkrat obiskal. Potožil je, da ima slabo srce in da je prebolel že dva infarkta. Tretji pa ga jc za vedno odtrgal iz frančiškanske knjižnice, ki je prav po njegovi zaslugi strokovno urejena. Njegovo ime naj bo torej v tej knjižnici zapisano z zlatimi črkami. Ave anima pia! (Pozdravljena, blaga duša!) DR. NIKO SAONIKAR, Odbojka Dekleta v polfinalu državnega prvenstva V petek, 31. marca, je bil na OŠ Marije Vere organiziran četrtfiale v odobjki za dekleta letnik 1985 in mlajše (skupina E). V veliki telovadnici so se oh 930 zbrale naslendje ekipe: OŠ Vič iz Ljubljane, OŠ prof dr. Josipa Plemlja, Bled, OŠ Bršljin iz Novega mesta in domača ekipa OŠ Marije Vere. Oh deseti uri je prva žoga že letela prek mreže in boj seje začel. Vsaka ekipa je igrala z vsako, tako da je bilo celotno tekmovanje zelo naporno (vsaka ekipa je namreč igrala tri tekme v precej kratkem času). Potrebno je reči, da so bile kakovostno zelo izenačene, izstopala je le ekipa OŠ Vič. Le-ta je brez večjih težav premagala vse tekmice in zasluženo zasedla 1. mesto. Drugo mesto (ki še vodi na višji nivo tekmovanj) so si prigarale domačinke. Prav v zadnji tekmi v tretjem setu z rezultatom 15:11 so premagale OŠ Bršljin in drugo mesto je bilo njihovo. Na tretjem so'tako končali- učenke OŠ Bršljin, četrta pa je bila ekipa z Bleda. Dekleta, ki so zaslužna za uspeh, pa so Katja (,'rdin (ka-petanka), Anela Mekić Evelin Kolar, Manja Zebre, Sebina Durakovič, Tanja Erkič, Tadeja Kokalj, Vesna Trebušak Maruša Margelič in Jelena Adžič. Vodja in trener ekipe je Šem-so Muianovič. Tudi fantje so igrali v četrtfinalu v Škoji Loki, vendar jim vjndfinale ni 11 spelo priti. Vsem skupaj Čestitam in želim še več podobnih uspehov v prihodnosti/ Š kančkom športne sreče bi lahko naša dekleta presenetila tudi v polfinalu, ki bo v kratkem. S, M. STRELSKE NOVICE ^ Tek na sv. Primož Na Škofjeloškem strelišču je 25. in 26. marca potekalo regijsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Kamniški strelci so bili v vseh kategorijah nadvse uspešni. Prvi dan so tekmovali »pištolaši«. Članska ekipa v sestavi Martin Pogačnik, Roman Radej in Janez Johansson je zasedla I. mesto. Zelo uspešen je bil Martin, ki je s 563 krogi zasedel 1. mesto, Roman 7. mesto s 550 krogi in Janez 16. mesto s 539 krogi. Zlato medaljo je osvojil tudi mlajši mladinec Blaž Burja, saj je s 357 krogi premagal vse konkurente. Naslednji dan so nastopili »Puškaši«. Pionirska ekipa v sestavi Grega Ugovšck, Bojan Stanko in Iztok Zver je osvojila 6. mesto. V kategoriji mlajši mladinci jc Jure Ugovšek s 375 krogi posegel po zlatem <>d I i e j u, njegov uspeh pa jc dopolnil Simon Podgoršek s tretjim mestom in 341 krogi. V kategoriji mladincev je zlato medaljo osvojil tudi Anžc Radej s 564 krogi in tako odnesel domov peto zlato medaljo s tega prvenstva. V članski konkurenci sta nastopila Miha Radej in Damjan Burja. Miha je osvojil 2. mesto s 578 krogi. V SD Kamnik deluje tudi zelo uspešna ekipa strelcev v trap disciplini, to je v stralja-nju na glinaste golobe. Naša ekipa se je 19. marca udeležila tekmovanja za Pokal Ormoža in zasedla izvrstno 3. mesto. Za ekipo so nastopili Miha Ajtnik, Bojan Burja in Andrej Kraljic. Miha je med posamezniki osvojil 1. mesto in tako premagal tudi nekaj stalnih članov državne reprezentance. 16. marca so »trapa-ši« nastopili na mednarodni tekmi v Pragcrskem. Konkurenca je bila zelo močna, saj so sodelovale ekipe Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške, ... Naša ekipa je v postavi Ajtnik, Burja, Kraljic osvojila 8. mesto. IRENA RADEJ Legend domačini niso ogrozili Čeprav je organizacija tekmovanja vedno sila zahtevno in odgovorno delo, ki razen osebnega zadovoljstva ne prinaša prav nobenih dobrin, se je bratoma Vrh po petem teku na sv. Primož le smejalo. Lepo vreme je na tekaški shod, dan pred romarskim pohodom, privabilo kar 115 tekačev iz vse Slovenije. Res lepo število gledalcev na cilju, ki so naredili prvovrstno vzdušje, je tudi eden od dokazov, da se je tekma »prijela«. Poleg tega je Mariborčan Igor Šalamun za svojim rekordnim tekom 16:04 zaostal le eno sekundo, kar dokazuje, da je tradicionalni spomladanski projekt Ivana in Lada pomemben tudi v tekmovalnem smislu. Rezultati so namreč prvi odraz razmerij, ki se bodo odvijala tja do srede oktobra. »Sekunda razlike je lahko tudi na račun slabše komunikacije med startom in ciljem in zato smo zmagovalcu vseeno podelili posebno nagrado, ki smo jo namenili za nov rekord, « je Ivan pojasnil nasmejan obraz 35-let-nega Mariborčana, ki je po lanskem porazu proti Jožetu Čehu slavil še četrtič. Sledila sta Jernej Kastelic (Domžale, zaostanek 12 sekund) in Andrej Mesne r (MB, + 24). Kastelic seje s šestega mesta povzpel na tretje na večni lestvici osebnih rekordov tega teka. V najboljši dvaj-seterici so bile spremembe kar pri osmih imenih. Manj pri dekletih, kjer pa je 20% udeležba nežnejšega spola presenetila prav vse. Pohvalno. Ob odsotnosti štirikratne zmagovalke je bila najhitrejša Simona Žabjek (20:54). Žal se pri tako zahtevnem projektu, ki zahteva nekaj dni dopusta, da ob pomoči prijateljev vse steče kot namazano, tokrat glavna gostitelja nista pomešala med tekače. »Direktor in tehnični direktor tekmovanja imata na velikih tekmah preveč dela,« se je pošalil Ivan (17.), ki z Ladom (7.) in piscem teh vrstic (14.), kije tudi prisiljen živet od stare slave, še vedno ostajajo na večni TOP-20. S časom 18:00 je bil sicer blizu Zdravko Volkar, vendar mu je ostala le čast najboljšega domačina v letu Milenium. A bi maratonca iz Tuhinjske doline (čas 2.41:30 v Ferrari v Italiji pred 14 dnevi) presenetljivo ugnal gorski kolesar Jure Podbevšek (18:11) in njegov maratonski tekmec Marko Spruk (18:30 na Sv. Primožu in 2:42:02 v Ferrari) ter bivši atlet Marko Vršič, ki so se zvrstili od 15. do 19. mesta. Naslednji domači kamniški paket je bil od 25. mesta do 30. mesta navzdol; bančnik Matic Romšak, varnostnik Lado Kveder, zavarovalni-čar Silvo Magyar in elektromojster Igor Alpner, kije prvi zaostal dve sekundi za magično mejo dvajsetih minut. No, v statistične anale bomo tukaj, čeprav bi po bontonu sodila nekje zgoraj, dodali še Ano Ver-šnik, tretjeuvrščeno mladinko in najhitrejšo domačinko. In ker afriški kralj živali na sv. Primožu ne straši, če pa že, ga moraš pogledati v oči in s tem poskrbeti, da ne zaspi, sedaj še na vrh spodnjega dela razpredelnice. Najstarejši udeleženec 68-letni Janez Hrovat iz Beginjje mladino pustil daleč zadaj (29:33). Družina Zdra-vič - David, Bogo, Zdenka, Nives in triletni Bogomir je v konkurenci za posebne sladke nagrade dobila družino Končnik iz Godiča. Oče Franc in mama Damjana sta malega Klemena (letnik 99) prinesla v naročju v 47 minutah. Kdo je bil bolj utrujen in kdo je pojedel več torte, pa bomo zvedeli morda prihodnje leto ali morda na kakšnem drugem teku. METOD MOČNIK Igor Šalamun je prvi pritekel na sv. Primož ŠAHOVSKE NOVICE Y prvih mesecih letošnjega leta je zelo uspešno pričela nastopati mlada, še ne desetletna ša-histka iz Stranj Maja Nadvcšnik. v začetku februarja je na državnem prvenstvu v pospešenem šahu za dekleta do 10 let osvojila 4. mesto. Uspeh je dopolnila konce februarja na državnem prvenstvu deklet do 10 let v Celju / osvojitvijo 3. mesta. Uspešno je nastopila na mednarodnem šahovskem festivalu "led za junior je. Na prvem Hitlerju mladih do 15. lei jc osvojita 23. mesto, na drugem turnir-111 Pa 26. mesto. V močni konkurenci starejših šolarjev je tO /c'o lep uspeh, saj to dokazuje luravi ZDRA V() KRI. Večno bolehni ljudje, takšni z I.IŠA/1. sšKROFVLOZO in REV-M A TIKI, naj častijo ČEMAŽ KOT ZLATO. Zelo dobro vpliva na želodec in črevesje. Deluje proti ZAPRTJU, če je vzrok za to notranji krč ali zaspanost črevesja. Izboljša se ČREVESNA AKTIVNOST1 Ublažijo se tudi težave, ki jih po-vzroči želodec; to so MOTNJE SRCA, NESPEČNOST, pa tudi težave, ki nastopijo zaradi POAPNENJA ŽIL ali VISOKEGA KRVNEGA PRITISKA, kot so OMOTICA, PRITISK \' GLAVI in TESNOBE Dr. A. Vogel pravi; »Najbolje j>a deluje čemaž proti zapnevanju ARTERIJ, Zato ta rastlinica vsem starim ljudem podaljšuje življenje, če jim v stiski ne postane kar rešiteljica življenja. Cemaževsok ali čemaževo vino lahko obvaruje pred grozečo kapjo, če pa je že nastala, lahko ta rastlinica bolje zdrat i kakor najdražje zdravilo. Priletnejši ljudje z velikim jmtis kom, ki so v nevarnosti pred kap jo, hi si prav lahko pomagali s tremi zdravili: s čemažem, z omelo, z belim trnom in arniko. Zakaj se podajati v nevarnost, da bi ohromeli, če so preprosta naravna zdravila, ki pri tem izvrstno delujejo še na srce in celotno žilje. in bi jih lahko uporabili neposredno kot naravno pomlajevalno zdravljenje? Uporaba čemaža spomladi je najboljše zdravljenje, s katerim se kri, žolč in jetra očistijo zgore-lin. Za arteriosklerotika z visokim pritiskom pa je čemaž zdra- vilna hrana. Zato naj bi ga pogosto uživali, pa čeprav redno le drobno sesekljanega v solati.' Čemaževo vino je čudovito zdravilo za vse stare ljudi pri STALNI ZASLUZENOST1 V PRSIH in s tem povezanimi težavami pri dihanju. Sveži listi očistijo tudi LEDVICE in MUHI R in pospešujejo IZLOČANJE SEČA. RANI:, kise SLABO CELIJO, namažemo s svežim sokom. Celo VNETJE KORONARNIH Zli. se izboljša. Kunzle: »Nobena rastlina na zemlji ni tako učinkovita za čiščenje ŽELODCA. ČREVESJA. in KRVI!« I PORABA: Nabiramo mlade, sveže liste, jih drobno zreže-mo inpotresemo na juhe, omake, solate, mesne jedi, jmktdte. Malo ga potresemo in ga uživamo dalj časa! Ni dobro pojesti naenkrat velikih, količin! ČEMAŽEVO VINO: V ca. 1/41 vrelega belega vina vsuje-mo pest drobno zrezanih listov It: I liter 4 pesti), na hitro pre-vremo, sladkamo z medom ali sirupom. Pijemo čez dan po pO-žirkih. Za zimo takoj vroče natočimo v steklenice in dobro zapremo! CVET: Z zrezanimi listi na-/Hilrtimo steklenice do vratu, prelijemo z žganjem in postavimo za 14 dni na sonce ali na toplo. Na dan popijemo štirikrat po 1.0 - 15 kapljic z malo rude Ko prične čemaž cveteli, listov ne nabiramo več! (naslednjič pa o zdravilnosti koprive) DRAGICA FRIEDL Kako dobro poznamo svojo občino ? Iz marčevske kronike kamniške policijske postaje Številnejše, vendar lažje prometne nesreče Za letošnji marec je značilno povečanje števila prometnih nesreč v primerjavi z lanskim marcem, vendar je šlo pretežno samo za nesreče z razbito pločevino. Takšnih je bilo kar 65 od skupaj 74 prometnih nesreč. Le v devetih primerih so udeleženci utrpeli tudi telesne poškodbe. Prvi pomladanski mesec je terjal od policistov tudi 43 intervencij zaradi kršitev javnega reda in miru. Vpliv prihajajoče pomladi kaže podatek, da se je v primerjavi s preteklim obdobjem povečalo število kršitev na javnih mestih, ulicah, trgih in v gostinskih lokalih. Od 43 kršitev se je javno predstavilo 22 razgrajačev. Tudi število kaznivih dejanj je marca nekoliko poraslo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Od 44 kršitev kazenskega zakonika je bila polovica tatvin. Posebej pa so bile zabeležene tri tatvine koles in koles z motorjem. Tatovi avtomobilov so ta mesec malo počivali. Zato pa so vlomili v štiri avtomobile in v sedem objektov. Doslej še neznani zlikovci so v noči od 4. na 5. marca iz kleti na Jakopičevi ulici na Duplici ukradli 3 kolesa - žensko kolo roza bele barve, žensko kolo Rog vijoličaste barve ter moško kolo znamke Rog. 9. marca ponoči je neznani storilec vlomil v trgovino Nata v Novem trgu in odnesel za okrog 400 tisočakov raznega blaga. 26. marca zvečer so 35-letni D. M. z Vira, 38-letni B. N. s Ko-ličevega in 42-letni B. S. iz Šentvida pri Lukovici poskušali vlomiti v trgovino Veriga v Kamniku. Ker jih je lastnik zasačil, so pobegnili, vendar so jih policisti kasneje izsledili na Želodniku in bodo zoper njih podali kazensko ovadbo. 12. marca ponoči so vlomili v osebni avtomobil na Klavčičevi ulici in odnesli mobilni telefon Panasonic G520, radiokasetofon Kenvvood in koplet zvočnikov Magnat. Lastnika so oškodovali za KRONIKA V marcu so umrli: - ŠUŠTAR PAVEL Brezje nad Kamnikom 3, star 67 let - KNAVS MARIJA, Mekinje, Cankarjeva c. 9, upokojenka, stara 74 - HEYTHUN MIHAEL FRIDERIK, Kamnik, Klavćićeva ul. 10, upokojenec, star 91 let - DROLC JOŽEFA roj. Hribar, Cešnjice v Tuhinju 12, stara 65 let - HRIBERN1K EMIL Golice 16, upokojenec, star 70 let - LAVTIŽAR KAREL Kamnik, Murnova ul. 3, upokojenec, star 67 let - ŠUŠTAR DAVID, Podhruska 4C, star 23 let - DOLENC ALBIN, Kamnik, Parapatova ul. 1, upokojenec, 72 let - KNEZ RUDOLF, Kamnik. Fužine 2, upokojenec, star 76 let - BARUŠIĆ STIPO, Kamnik. Klavćićeva ul. 12, elektrotehnik, star 39 let - PODJED JOŽEF, Laniše I, upokojenec, star 71 let - SLANOVEC JUSTIN. Mekinje, Cesta treh talcev I5A, star 89 let - VALDHZBER ANTON, Maribor, Metelkova ul. 56, star 57 let - SUŠNIK JANEŽ Zgornje Stranje 55, upokojenec, star 70 let - HREŠCAK VLADIMIRA Mekinje. Polćeva pot 10, stara 58 let - MOČNIK JOŽEFA roj. Zlatnar, Šmarca, Gornji log 32. stara 95 let okrog 150.000 SIT. 14. marca so policisti pri avtobusni postaji v Kamniku ustavili sumljiv kombi, za katerega se je kasneje izkazalo, daje bil ukraden v Domžalah. Voznik je sicer pobegnil, vendar so policisti prepoznali in kasneje prijeli 20-letnega Š. A. iz Črne, vozilo pa so vrnili oškodovancu. 24. marca ponoči je neznanec vlomil v osebni avto Audi na Kaju-hovi ulici in odnesli prenosni računalnik, fotoaparat in še nekaj drugih vrednejših predmetov, nato pa je poškodoval še pločevino avtomobila. 15. marca je 26-letni P. T. iz Kranja voz.il iz. Kamnika proti Lo-čici in pri naselju Buč zaradi prevelike hitrosti zletel s ceste in se prevračal. V nesreči sta bila poškodovana voznik in sopotnik. 20. marca so policisti v Špitali-ču ustavili kombi, v katerem je 25-letni F, M. iz. Ptuja prevažal 27 Kurdov in Irancev. Ti so z. njegovo pomočjo in pomočjo še treh Štajercev prišli ilegalno v Slovenijo. Polit isti so tujce odpeljali v Center za tujce v Ljubljano, F, M. pa s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. 13, marca ob 19.30 so gasilci obvestili policiste o gozdnem požaru v Rudniku. Lastnica je na travniku na robu gozda zakurila suho travo, požar pa se je kmalu razširil v gozd, kjer je pogorelo okrog 400 m2 podrasti. Policisti so nevestno občanko, ki je kurila na prostem v času prepovedi in tako povzročila splošno nevarnost, ovadili državnemu tožilcu. Sicer pa so kamniški policisti v času prepovedi kurjenja v naravi kaznovali tri kršitelje, ki te prepovedi niso upoštevali. 26. marca je 27-letni V. M. iz. Mengša vlomil v planinski dom na Kamniškem sedlu. Po z.aufiljii večje količine alkoholnih pijač je omagal na kraju dogodka. V dolino so ga morali odnesti kamniški gorski reševalci. Polit isti pa SO zoper njega podali kazensko ovadbo. (fs) Tokratno vpra.šanje je bilo nekoliko lažje od prejšnjega, čeprav je bil kot, s katerega je bilo slikano naselje oziroma trg MOTNIK, malo neobičajen. Naselje leži 422 m nad morjem ob rečici Motniščici. Tržne pravice jc dobil leta 1423 (po nekaterih podatkih 1422), čeprav je samo naselje, ki se je razvilo pod mot-niškim gradom, precej starejše, saj se motniSki grad prvič omenja /e v listini, izdani med leti 1123 in 1146 oziroma leta 1135. Grad je sredi 18. stoletja pogorel in je od njega ostala samo razvalina, ki je povsem zaraščena. Od leta 1613 jc imel Motnik pravico do dveh letnih sejmov, lastnega sodstva in uprave, trškega magistrata, grba, vojaške prostosti in azila. Politično je pripadal Štajerski, 1811 so ga priključili Iliriji, 1813 pa Kranjski. Precej gozdov je bilo tudi v lasti motniške korporacije, in so bili po vojni nacionalizirani, a se ji ni uspelo tako obnoviti kot Kamniški meščanski korporaciji. Župna gotska cerkev je bila zgrajena že pred 1360, v 15. stoletju so jo prezidali, 1724 in 1743 pa barokizirali. Tudi kapela sv. Marije Magdalene bi morda lahko bila iz gotske dobe, vendar je prvi zanesljiv podatek o njej Sele zapisnik Scar-lichijeve vizitacije iz leta 1631. Izmed prispelih pravilnih rešitev je žreb izbral Klavdijo Hras-tovec iz Špitaliča 17, ki prejme zasluženo nagrado v knjigarni Kočna na Ljubljanski cesti v Kamniku. Tudi tokrat ostajamo z vprašanjem v vzhodnem delu naSe občine. Sprašujemo po imenu naselja, ki leži na sončnem grebenu med dvema dolinama, od katerih je ena v naSi, druga pa že v sosednji občini. Odgovor, ki ga pričakujemo do srede, 3. maja, na naslov Kamniški občan, Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik, je ime naselja na fotografiji. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje Vele. iS Panama VCP - skupen humanitarni projekt slovenskih in panamskih študentov Panama VCP (Village Conccpt Project) je mednarodni projekt, pri katerem slovenski Študentje medicine, farmacije, veterine, agronomije, gozdarstva, itd. s kolegi iz univerze v Panami pomagamo prebivalcem vasi Teria, ki le- POMEZIKSONCU V okviru šolske skupnosti smo na pobudo '/.veze prijateljev mladine Slovenije na šoli organizirali humanitarno akcijo POMEŽIK SONCI! V njej je od 27 oddelkov, kolikor jih je na šoli, sodelovalo kar 2. j. Učenci so zbirali sredstva pO SVOjih najboljših močeh. V štiri najstih dneh jim je uspelo zbrati 85.000 tolarjev. Zbrani denar je namenjen otrokom socialno šibkih družin, da bi se lahko tu di oni v čim večjem številu udeležili letovanja na morju in sami začutili toplo sonce in slano morje. Največ denarja so zbrali učenci 4.b razreda z razredničarko Hermino Pilej. In kako so se lotili akcije? Pri razredni uri so se učenci in učenke z razredničarko na-lam no pogovorili, kaj pomeni akciju POVEZI K SONCU. Skle nili so. da bodo sodelovali vsi. Zavedali so se, da marsikdo nima vsega v izobilju, toda, če pomagajo, lahko osrečijo sovrstnike. Darovani denar naj bi izviral izključno iz prihrankov ali žepnine, višina prispevka pd bo odvisna od njihovih zmožnosti. Še posebej je potrebno pohvaliti domiselnost in delavnost Spe le, Maše in Domna, ki so sami se-slavili likovno opremljeno brošu-rico ČASOPIS SEVERNI JELEN-ČEK in Jo jmi nudili svojim sorodnikom, firljateljem in znancem v zamenjavo za prostovoljni prispevek Tako so zbrali 20. W tO farjev in tudi ta denar namenili za humanitarno akcijo. Mentorica šolske skupnosti učencev Oš Marije Vere se v imenu otrok, ki jim je denar namenjen, najlejiše zahvaljujem. Učencem 4.b razreda pa izrekam javno pohvalo, saj so nam vsem dokazali, da imajo kljub njihovi telesni majhnosti velika, topla in dobra srca. Katarina Komatar - mentorica šolske skupnosti učencev OŠ Marije Vere Kamnik ži v hribovitem, v večjem delu leta težko dostopnem predelu Paname. Prebivalci vasi so revni, ne pridelajo dovolj hrane, da bi se nasitili, skoraj vsi pa imajo premalo življenjski) potrebnih snovi, kot so jod (pogosta je golšavost) in kalcij, saj so /obje kar prava redkost. Najbližji center za medicinsko pomoč je približno dan hoda daleč oz. dve uri s terenskim avtomobilom v redkih mesecih v letu, ko je pot prevozna. Pregled je sicer zastonj, vsa zdravila pa je potrebno drago plačati. Tako 15 tablet paracetamola (Lekadol) stane približno 4500 SD" in so za njih se izogniti kakrSncmukoli pregrobemu poseganju v življenje vaSča-nov in njihovo okolje, zato jc vsaj enkrat na mesec v vaški Soli sestanek z vaščani in njihovimi voditelji. Pogovarjajo se o poteku projekta, morebitnih vprašanjih in dvomih in na vseh dosedanjih sestankih so nam vaščani izrazili popolno zaupanje in veliko hvaležnost, da smo jim pripravljeni pomagati. Panama VCP jc trenutno v prvi fazi, to je faza ocenjevanja razmer za pripravo podrobnejšega programa projekta. Vsak mesec odhaja v Panamo do pel slovenskih študentov, ki skupaj s panam- k; Slovenski in panamski študentje pri domačinih v vasici Teria. praktično nedosegljiva. Projekt poteka v okviru mednarodne organizacije študentov medicine (IIMSA). Potekal bo predvidoma pet let, v tem času pa bomo študentje medicine poskušali vaščanc izobraziti, da si bodo znali sami nuditi prvo pomoč, da bodo znali preprečiti infekcijske bolezni, kot so driske in porazi-tarnc bolezni - raznovrstne gliste in trakulje, garje ter v vasi endemično tropsko bolezen lišmcni-ozo. Ves čas t rajanja projekta jim seveda po svojih najboljših močeh nudimo medicinsko oskrbo. Študentje agronomije in gozdarstva bodo poskušali izboljšati način kmetovanja, da bodo ljudje lahko pridelali in uživali dovolj raznolike hrane, da ne bodo trpeli pomanjkanja. Študentje veterine jim pomagajo pri skrbi za domače živali, projekt pa se še Siri in pri njem sodelujejo še druge stroke. Projekt se jc začel na pobudo vaščanov samih in ves čas poteka v tesnem sodelovanju z njimi. Zeli skimi kolegi odidejo v Tcrio in popisujejo zdravstveno stanje ljudi, živali, higienske razmere. Študentje medicinske tehnologi je so s kožnih sprememb in razjed, ki jih povzroča pražival Uishmania sp., vzeli vzorec za laboratorijsko analizo, prav tako so namestili nekaj pasti za komarje, da bodo lahko podrobneje določili, katera vrsta jih prenaša (najverjetneje iz rodu Lutzomyid). Pri projektu pa seveda ne pridobijo samo vaščani, ampak neprecenljive izkušnje in nova znanja dobijo tudi študentje. V tropskih gozdovih Paname je med drugim kar nekaj vrst rastlin, ki imajo zdravilne učinke. Preučevanju lc-tch sc bodo skupaj Z lokalnimi botaniki in zdravilci posvetili Študentje farmacije. Več o delu prve slovenske odprave, ki je bila v Panami od 18. januarja do 18. marca letos, pa si lahko preberete v naslednji številki Kamniškega občana MATEJ VRABEC ETA, živilska industrija, d.d. Pridružujemo se željam za prijetno velikonočno in prvomajsko praznovanje. i^miiinuiiiriran SGP GRADITELJ, splošno gradbeno podjetje, d.d., Kamnik, Maistrova ulica 7 PRIDRUŽUJEMO St LEPIM ŽELJAM OB PRAZNIKIH. Nudimo vam: - izvajanje vseh vrst novogradenj, adaptacije objektov, - projektiranje objektov, - tehnično svetovanje in izvajanje inženiring poslov. Telefon HC 01/83-18-800, faks 01/83-17-322 ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.0.0., DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 IZVAJA IZOBRAŽEVALNE PROGRAME • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI: - ekonomsko-komercialna šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) - diferencialni program; ekonomsko-komercialni tehnik, V. stopnja (3+2) Pogoji za vpis: - končana trgovska šola - vsaj dober (3) uspeh v 3. letniku - vsaj ocena dobro (3) iz slovenskega jezika v 3. letniku - usposabljanje računovodij V/1 (400 ur) - interno usposabljanje - gostinska šola: kuhar, natakar, IV. st. (dokvalifikacija in prekvalifikacija) - strojna šola, V. stopnja, nadaljevalni program (3+2) - elektro šola, V. stopnja, nadaljevalni program (3+2) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, VVord for Windows, Excel, OFFICE 97... - Seminar za tajnice: Moderno delo z računalnikom • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - seminar: računovodstvo malih podjetij - seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - varstvo pri delu in požarno varstvo - seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - tečaj strojepisja - tečaj skladiščnega poslovanja - tečaj za voznike viličarjev - tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj • OTROŠKI PROGRAMI: jezikovni in računalniški Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafična dejavnost d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob Ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do15v ure in ob petkih od 7 do 14. ure ter na tel. št. (061) 711-082 in (061) 712-278. t r IZ LEKARNE KAMNIK IN ! LEKARNE NOVI TRG želimo vsem pri/etno velikonočno in prvomajsko praznovanje. Tomšičeva 1 7, Kamnik, tel. 83 91 888 VAM NUDI PO UGODNIH CENAH: barve, lake, Jupol, Belton, Beltop, gašeno apno (1 kg - 50 SIT), RP posodo za vino od 10 do 100 I, PVC KORITA ZA ROŽE s podstavkom 40 cm -350 SIT, 50 cm, 60 cm, lončki za rože, zalivalke, cevi za vodo, razno vrtno orodje, IGRAČE, porcelan, kristal, pipe Armal, kolesa Rog in še in še... Velika izbira aranžiranih daril. Strokovni nasveti iz sobopleskarske stroke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Vesele velikonočne in prvomajske praznike! Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča! KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK, d.d. se pridružuje čestitkam ob velikonočnem in prvomajskem praznovanju. AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, .Cerklje tel.: (064) 426-444 Veem želimo prijetno velikonočno In prvomajsko praznovanje! Plin SERVIS PLINSKIH NAPRAV Kladnik Jože s.p. Vrhpolje 125, Kamnik NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA: 839-70-85 041/734-791 VRTNARIJA KAMNIK Ekslerjeva 6, tel. 814-307 VELIKA IZBIRA BALKONSKEGA CVETJA, ENOLETNIC, UGODNE CENE CVETLIČNA AKCIJA ZA KAMNIČANE! v petek, 2i. aprila, od 8. do 18. ure v soboto, 22. aprila, od 8. do 14. ure BRŠLINKE PO SAMO 90,00 SIT PELARGONIJE SAMO 110,00 SIT (razliko sofinancira občina Kamnik, količina je omejena) V vrtnariji lahko nabavite tudi korita, gnojila, zemljo, skratka vse potrebno za rast rastlin. Vrtnarija Kamnik bo do konca maja odprta vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure ZaTX>slimo VOZNIKA C in E kategorije po Sloveniji in tujini. Tel.: 83-92-614. LANEN CVET tekstilna trgovina Moste 74, KOMENDA, tel.: 8341 660 tetin am kdmuc za vso mSw OD KO W $300 5TT v** ***, m TELOVNIKI Z ŽEPI... IN CENE ZA VSAK ŽEP °b ^° srr ,r m MAJICA is««. <*> 1280 " w utfi mm Vesele velikonočne in prvomajske praznike! | Delovni čas: oh delavnikih od 9" do 19", ob sobotah od 8h do 13h I L-------------------. J KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na novo telelefonsko številko 01/56-55-120. Veem želimo lepo velikonočno in prvomajsko praznovanje! § OBRTNA. GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA i ZOR^ DOMŽALE MENGEŠ, Prešernova 33 tel.: 724-73-10, faks 737-226 Občanom %amnif^a žeCimo Cepo veCif^pnočno in prvomajska praznovanje. Priporočamo se s programom krovsko kleparskih izdelkov, strešnimi kritinami, pločevinami in trakovi iz Cu, Al in pocinkani, izolacijskimi materiali in plastičnimi granulati. STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h Velika izbira barvnih stekel In ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... Kamniški OBČAN S" 01/83 91 311 041/662 450 Gostilna s prenočišči pri »Planinskem orlu« Stahovica 20 telefon 061 825 410 odprto od 10. do 22. ure POSLOVNA KOSILA, POROKE IN ZABAVE ZA V ponedeljek, 1. maja, ste vse od zgodnjih jutranjih ur povabljeni na Se priporočamo. □ CBOKBOBOKBCBD U! □ M L A K A Up ax Qan£.z <^l\/[[akax, i..fi. J^jidj[jani.k\a ZLO, (J^ujiCiaa jixi D(amniAu tet: S12-75S Našim gostom in vsem Kamničanom želimo lepo velikonočno in prvomajsko praznovanje. Vabimo vas, da nas obiščete tudi v prazničnih dneh. ELEKTRO SERVISIRANJE GOSPODINJSKIH APARATOV ELEKTROINSTALACIJE Podgorje 87 tel.: 83 12 430,041/774-810 Vsem strankam in drugim želim lepe velikonočne in prvomajske praznike. MOSTE 8G7H KOMENDA tel.: 83-41-757 ^Ujemite svežino pomladnih Jnil OTROŠKA ivt MLADINSKA OBLAČILA za šport, prosti čas m svcčamc priložnosti IGRAČE OTROŠKA OBVTEV otroš1c\ soMćvtA očaIa POKRIVALA kcnpalke Nancy za vso družino AKCIJAH 5EDEŽI ZA KOLO OD U.U905IT BABY ALAftptC 6.990 5IT BARBI E - UO% zamenj amo staro Vesele velikonočne praznike! MERSKI SALON Branka Dalenec Kamnik, Ljubljanska 3/d (v Svetilniku) tel.: 83-92-777 K vsakodnevni urejenosti, lepemu videzu in dobremu počutju prispeva tudi urejena pričeska za moške, ženske in otroke Obiščite na« cd ponedeljka do petka cd 7. do 20. ure, ob sobotah cd 7. do 12. ure. TRGOVINA KLKS 4» : * Hi . % ' Hi §9 %0. S 88 S Kamnik, Glavni trg 15 tel.: 83 92 217 VELIKONOČNA SLADKA DARILCA, PIŠKOTI... SPREJEMAMO NAROČILA ZA POTICE. Naš kotiček z zdravo in lahko prehrano je ie bogato zaloten. VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA s.p. Knjigovodski servis tel.: 83 92 285 041/831 970 RTV - HiFi SERVIS POPRAVLJAMO TUDI NA DOMU! POPRAVILO RAČUNALNIKOV KVARK d.o.o., Ljubljanska c. 21e, KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) Pooblaščeni prodajalec in servis vozil Opel. avtotehna wn@ jn KOSEC, d.o.o. Kamniška 19, Domžale, salon tel.721-60-92, servis tel. 721-53-33 e PVC OKNA, VRATA PVC ZIMSKI VRTOVI PROTIVLOMNA OKNA DVIŽNA GARAŽNA VRATA NA MOTORNI POGON OKENSKE POLICE - SENČILA novost: TOP 72- , okna z najboljšo \ toplotno izolacijo ! □FINSTRAL vaša okna v svet že 30 let MODOM tuintimrnimiMiMiiiiiiMamt Jeranova 8, Šmarca telefon 810 090 041/619 6S8 faks 810 095 POHIŠTVO - LIIZ KARANTANIA PROMOCIJSKA CENA KUHINJ * KUHINJE - NOVO - program svetovnega proizvajalca kuhinj Nevv form - promocijske cene proizvajalca * DNEVNE SOBE - nakup po elementih, program Mebelx * SEDEŽNE GARNITURE iz usnja in blaga (na zalogi) * SPALNICE in OTROŠKE SOBE * AKCUSKE CENE slovenskih proizvajalcev GORENJE in GARANT V MAJU , . , . . . - računalniški izris ■ brezplačna dostava ■ akcijska cena mashra češBja VSE TO V SALONU LIIZ KARANTANIA, Domžale, Ul. Antona Skoka 2, tel.: 710-130 in LdUBLJANA, Topniška 5, tel.: 130-77-30. KABELSKE GRELNE INSTALACIJE projektiranje izvedba garancija ATESTIRANO JELEKTRO GRELNA OPREMA \ Gora20a, 1218 Komenda J Tel.: 061 841 583 Faks: 842-208 TALNO OGREVANJE bivalni, poslovni in drugi prostori TALJENJE SNEGA IN LEDU na voznih in pohodnih površinah TALJENJE SNEGA IN LEDU v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh OGREVANJE CEVOVODOV proti zamrzovanju ali procesno vzdrževanje temperature Lepe velikonočne in prvomajske praznike! S4VI Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom@sam.si http://www. sam. si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 01/83-27-030, 83-27-035 FAKS: 01/83-37-045 e-mail: st@sam.si OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več...! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO > KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE >• HIDRO IN TERMO IZOLACIJE >■ APNO, CEMENT, MALTIT > FASADE IN FASADNE SISTEME BA UMIT, JUB in TIM >■ SCHIEDEL DIMNIKE >■ ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO > ROBNIKE, TIAKOVCE, BETONSKA KORITA >■ OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST > ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO >■ TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA NUDIMO VAM MOŽNOST DOSTA VEZA VTOD VI GA LOM V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Vsem našim strankam in drugim občanom Kamnika želimo lepe velikonočne in prvomajske praznike. V SA MU NISI NIKOLI S A M! Internet: WWW.SAM.SI Mali oglasi Ljubljanska 85. Domžale Telefon: 7211 229, 7219 230 P|$ IATA ■■■ AKCIJA - v /brinjem hipu Podaljšajte si prvomajske praznike na toplem Cipru odhod 27.4., povratek 9.5. (12 dni!) - letalo in namestitev v apartmajih od 70.900.- - letalo in namestitev hotelu_od 94.800,-_ EDINSTVENA PRILOŽNOST V MA.IU TRI DEŽELE - Ciper, Izrael in Egipt Izkoristite enkratno priložnost in združite nekaj dni počitnic na Cipru z razburljivimi ogledi nekaterih svetovnih čudes v Izraelu in Egiptu. TRI DEŽELE Se nikoli niso bile tako lahko dosegljive, potovanje tja pa udobno in poceni. Odhodi vsak torek iz Ljubljane že od 110.500 SIT._ POHITITE S PRIJAVAMI ZA POČITNICE NA HRVAŠKEM Zahtevajte katalog Poletje 2000! l/sli so šc naslednji katalogi: CIPER 2000 FORMULA 1 EURO 2000 BALI FORMULA KIMA VN Španije v Barceloni, odhod 4. maja (letalo, 4 dni) VN Monaca v Monte Carlu, odhod 2. junija (bus, 4 dni) Možnost plačila na obroke, obiščite nas in se pozanimajte o pogojih! SOLARNI IN IN0X BOJLERJI FRANC LAGOJA KLJUČAVNIČARSTVO BOJLERJI ZA CENTRALNO KURJAVO Mengeš, Loka, Na gmajni 22 tel.: 061/723-91-30, 041/717-949 Izdelovanje in popravila vseh vrst bojlerjev za centralno ali centralno-solami sistem. Bojlerji so iz navadne pločevine ali nerjavne pločevine (INOX) od 100 do 500 I. Želimo vam vesele velikonočne praznike IZDELUJEMO: cvetlična korita, fontane elemente za ograje elemente za brežine tlakovce, plošče robnike tople grede, kompostnlke kamine, umivalnike mulde, galanterijo NUDIMO TUDI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, ROBNIKE IN OGRAJE 1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408 rcitr«,* VSA'«'««' - —»r-—*"•""f"~7- Prihranek pri opremi že od 179.900 SIT! *No?™*» vprašaj h pogoje nagradne igre dobile na naiem prodajnem mestu. Potebm «*ri|A Pi-i^ot Sailt Trope/ |(? "premier.* % ki"no tr> ekiklulivmti Poetom oodatne opreme Porudb* velj* do razprodaj za\o%. Rodex d.o.o. _—— Rod** d.o.o.Rovi 3i. 1235 Radofnt|e.Mi.:06l 727 798, 720 131, 72B PEUGEOT V najem oddam travnik 22 arov blizu Tunjiške ceste v Komah. Tel: 83 91 871. Instruiram angleščino za srednje in osnovno šolo. Telefon: 041/875-575. V Kamniku ali Kranju z okolico kupim manjšo stanovanjsko hišo, zazidljivo parcelo ali starejšo hišo za nadomestno gradnjo. Telefon: 063/845-106 po 14.30 ali 041/793-579. Oddam dvosobno stanovanje v Kamniku -Fužine, CK, vsi priključki Tel: 041/767-448. Prodam sušilni stroj Gorenje, nerabljen. Tel: 815-176, 041/691-777. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-157, 041/322-571. Instrukcije angleščine in matematike za srednje in osnovno šolo. Prva informativna ura brezplačna. Tel: 83-92-017. Zaposlimo ključavničarja z znanjem elektro varjenja. Prednost imajo mlajši moški. Tel.: 061 739-130 SPLOŠNO ZIDARSTVO, FASADERSTVO, NOTRANJI OMETI. Tel.: 064/422-494 041/973-759 "POPOTNIK V prijetni družbi osmih oseb so potepanja in izleti zelo zanimivi. SUMA PROJEKT, d.o.o., Moste 80 f, KOMENDA tel.: 041-325-685 faks: 061-843-285; e-pošta: Franc.Poglajen@siol.net AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrtipolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) Nova telefonska številka 83 91 383 GSM: 841/715 455 °mj jouy 1,51 79." COLA. POMARANČA. GRAPEFRUIT (vsaj 6 kom) KUMARICE, 650 g RDEČA PESA, 650 g PAPRIKA FIL, 650 g KOMPOTI 119»° VIŠNJA, 680 g 139»° MARELICA, 680 g 17990 ANANAS, 850 g 27900 23900 179*° t~SNIN£P*&<0*$£K-30% C£N£J£ ČAJNA SALAMA VP, 1 kg 1.249°° POSEBNA SALAMA MINI, 1 kg, z drobno zelenjavo 73900 »KANT« SALAMA, 1 kg suha - drobnomleta 2.29900 NAREZEK MESNI, 150 g 139°° PRŠUT KRAŠKI - ORIGINAL, 1 kg (VP, kos 1-1,5 kg) 3.49900 PANCETA GAVRILOVIĆ, 1 kg (dalmatinska, v.p.) 1.899°° TESTENINE FEDERICI - 6 vrst, 500 g FIŽOL rjavi in beli, 400 g GRAH, 400 g ČISTILO AIAX UNIVERZAL, 1 I PRAŠEK PERSIL 3,6 kg + 500 g gratis 89*° 59*° 4990 389*° 99900 Itora f i ^—i Združeni NAPREDEK • KOČNA • TABOR GRADIMO IN OBNAVLJAMO Z VAMI V TRGOVINI UNiVERZAL KAMNIK Pri nas lahko kupite: - keramične ploščice in kopalniško opremo - elektro in vodovodne inštalacije - barve in lake - stavbno pohištvo - vijake in okovje - električno in ročno orodje - zaščitna sredstva - marmor, granit - strešno kritino - vrtne mreže DOM OPREMA KAMNIK Trgovina DOM OPREMA KAMNIK vam nudi: i. .i i .1.. .ii.i.. i . .i. .i. ■ . — i.,, i -... .1-1.1-,-i-. ..--m i i i - ■ - kvalitetno vrtno pohištvo po ugodnih cenah - audio-video aparate - gospodinjske potrebščine - gospodinjske aparate - kolesa - športni program s 3 UNIVERZ AL Kamnik, Medvedova 15c, Kamnik, tel: 8391-421 DOM OPREMA Kamnik, Ljubljanska lc, Kamnik; tel: 8313-428 AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, TvnnviNA tal. 061/72^2-107 1KUUV1KA faks:061/719_475 prodajalna izdelkov gorenje d.o.o. .Kersnikova 10a Tetefon: 061/133-5040 Faks: 061/318*89 Komnek. Usnjarska ufca 6 Tetefort 061/817-523 Novost in edinstvena ugodnost: za vse kupce: možnost zavarovanja stanovanjskega posojila s kupljeno novogradnjo. Informacije in prodaja: vsak delavnik od 8* do 19. v soboto od 8" do 13h MALI GRAD - KAMNIK 'JU stanovanj za mlade družine po posebnem IZKORISTITE ZELO UGODNE CENE brezplačna dostava, možnost nakupa na več obrokov PKAV-NAS^NAKUPAP^ Odprto vsak dan od 8. do 19. ura, ob sobotah od 8. do 12. ure dimnikarstvo čiščenje klima naprav meritve: sajavost, COJt NOx Vinko Polak Tunjiška 11, Kamnik spremenjena tel. št. 83 91 779 041/364-875 Lepo velikonočno in prvomajsko praznovanje vam želi vaš dimnikar i/ KMETIJSKA TRGOVINA [/fS^j. KUDROVEC, d.o.o. Kranjsko otsta, ob spodnji železniški postaji Kamnik, teL 813-938 VSE ZA VRT IN KMETIJO VELIKA IZBIRA KRMIL IN ŽIT PO UGODNIH CENAH Možna tudi dostava na dom SADIKE BALKONSKEGA CVETJA IN TRAJNICE BELA in ČRNA FOLIJA 2, 4, 6, 8 m ... ZELO MOMO - SUtKOR 10 kj, SO k« Ugodne cene hrane za pse in mačke Pedigree, VVhiskas, Kitekat, Chappi. Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Tmbrož I TRGOVEC tN SERVIS V F'AT PUNTn Takojšnja dobava vseh modelov. p* Možnost nakupa brez pologa s kreditom na položnice do 5 let. STARO ZA NOVO. OB 3.OBLETNICI NAŠEGA PRODAJNEGA SALONA VAS RAZVESELIMO ŠE Z DODATNIMI UGODNOSTMI PRI NAKUPU VOZIL PRODAJA VOZIL: Lahovče 2, tel.: 064/2529 070 SERVIS VOZIL: Lahovče 40, tel.: 064/2529 050 DEJAVNOSTI: - bencinski servis - avtopralnica - bar Pri Koširju - prodaja kurilnega olja DISTRIBUCIJA: - Droginih izdelkov - zmrznjenega programa J. * OMVISTRABENZ Poskrbite za lep videz vašega avtomobila! V avtopralnici na bencinskem servisu smo te dni zamenjali pralne krtače, poskrbimo pa tudi za talno pranje. Ww želimo prijetno rchkonoote nt _ prvomajsko praznovanje, mm -ino. gostinstvo, storitve Godič 80 1242 Stahovica servis tel. 911-544 811-609 FIN0MEH ANIK A LIVARNA ORODJARNA roiafliiNip^ II G« It V imenu družinskega podjetja telimo vsem lepo praznovanje. KRMAVNAR SADARJEVA 3, KOMENDA tel. 01 83 41 072 faks 01 83 43 072 GSM (041) 633-408 (041)636-506 Se priporočamo!