—   277   —
Iz Upravne prakse.
Ni dopustna pritožba občine s svojim statutom kot političnega oblastva prve stopnje zoper ukaze višjih političnih oblastev.
C. kr. upravno sodišče jez razsodbo z dne 4. julija 1891, št. 2358 pritožbo Celovške rrtestne občine proti odločbi c. kr. mi-nisterstva notranjih rečij z dne 9. septembra 1890, št. 1791 zaradi dolžnosti, da mora pri mestnem magistratu vsprejemati slovenske uloge, zavrnilo kot nedopustno.
Razlogi.
Ministerski odlok, proti kateremu je obrnjena pritožba, je odločil, da je Celovški magistrat kot politično oblastvo prve stopnje dolžan vsprejemati slovenske vloge »Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem"  brez izgovorov (ue . da bi smel zahtevati priloge nemškega prevoda).
Proti tej odločbi je obrnjena denašnja pritožba Celovške mestne občine. Upravno sodišče se je moralo najprej vprašati, ima li Celovška občina v tem slučaji pravico pritožbe, in uvedlo se je, da je nima.
V tem slučaji gre za stvar, ki spada po društvenem zakonu iz 1. 1867 (§ 28) brez dvojbe in ugovora v področje magistrata kot političnega oblastva. Znano je, da imajo občine v izročenem področji vse druge dolžnosti, nego li v domačem področji, in to je jasno iz temeljnih določeb za občinsko uredbo z dne 8. marcija 1862, št. 18 drž. zak. (čl. V., VI, XIII. in XXIII.) Tudi Celovški mestni statut z 9. junija 1850, št 355 dež. zak. določa pravice in dolžnosti Celovške občine glede izročenega področja nasproti vladi ^ §§ S7-' 109., 118. in 119., po katerih mora župan in njemu podložni magistrat oskrbovati področje, izročeno od državne oblasti, kakor mu veleva zakon ali pa višje oblastvo, ter tudi natančno izpolnjevati vse ukaze namestništva v rečeh javne službe.
Ako je pa Celovec, oziroma njegov župan v rečeh izročenega področja uže sploh podložen državnim oblastvom, velja to še toliko bolj za take reči, pri katerih deluje župan, oziroma njemu podložni magistrat kot politično oblastvo prve stopnje, in razvidi se to lahko iz § 4. zakona z dne 19. majnika 1868, št. 44 drž. zak. in iz § 6.
-   278   —
C. ministerskega ukaza z dne 19. januvarija 1853, f^""^-        Po
teh zakonovih določilih morajo cesarska oblastva in občine s svojim statutom politično upravo oskrbovati pod vodstvom deželnega predsednika; vsa politična oblastva so torej podrejena namestništvu, katero ima pravico, tem političnim oblastvom, uradom in organom v določenem področji in pri zvrševanji višjih ukazov dajati pojasnila in naročila. Občine s svojim statutom so torej kot politična oblastva prav tako podložne višjim pohtičnim oblastvom, kakor cesarska politična oblastva prve stopnje.
Omenjeni ministerski odlok, proti kateremu gre pritožba, je za Celovško mestno občino kakor ukaz višjega političnega oblastva do nižjega oblastva. Da bi se pa nižja oblastva pritoževala zoper višja, to ne gre, ker imajo višja oblastva pravico nadzorovanja nad nižjimi, in sploh bi bila potem nemožna vsaka redna uprava. Torej tudi Celovška mestna občina kot politično oblastvo prve stopnje nima pravice do take pritožbe. Če bi prav to oskrbovanje politične uprave občini prizadelo kake troške, vender to le izhaja iz dolžno-stij, ki jih je občina prevzela kot politično oblastvo prve stopnje, in ker občina teh dolžnostij tudi ne zanika, nima pravice, da bi svojo pritožbo upirala na to posledico. Zato je bilo predloženo pritožbo, ne da bi se stvar sama preiskovala, odbiti kot nedopustno po § 2. in 21. zak. z 22. oktobra 1875, št. 36 drž. zak. ex 1876.
Tretja glavna skupščina mednarodnega združenja kriminalistov
je bila od 25. do 27. avgusta t. 1. v K r i s t i j a n i j i. Otvoril jo je sedanji norveški pravosodni minister. Predsednikom jej je bil izvoljen bivši minister Birch-Reichenwald, podpredsedniki: dr. Ueppstrom iz Stockholma, tajni justični svetnik Scuffert iz Bonna in prof. dr. Zucker iz Prage. Sicer bili so zbrani prvi kriminalisti vseh narodov.
Prvo vprašanje je bilo, kako je z denarno kaznijo v zi-stemu kaznij. Tu je nasvetoval prof. Liszt iz Halle, naj bi se odobrila naslednja načela: I. Zakonodavstvu in pravosodju se priporoča, da naj se bistveno več uporablja denarne  kazni, seveda mora biti