Za poduk in kratek čas. Iz Gradca do Sarajeva. (Dogoiki \l življenja vojaškega dnbovnika v bosenski vojski 1. 1878.) X. Proti poldnevu prikolobitali smo v skoro neznoaljivej vročini v Doboj, t. j. v vojaški tabor na južoej strani tega mesta. In tu ta žalostni po gled! Na sredi je ležal sub, prepaden konj, ki je še semtertje glavo vzdignil in zadnjimi kopiti porital, dokler se nij v par minutab za vselej stegnil. Ne daleč od njega pa je trobnela tn kaka 5eljuat, tam kako bedro ali rebro. Smrad je bil bnd. Med vojaki, kterih se je vse trlo, vladalo je živahno, nemirno, skoro nezadovoljno gibanje, ki nam je takoj naznanjalo, da okoli Doboja ne more vae v redu biti, se ne more vse povoljno vršiti. Stopil sem bil ravno raz voza in se v senco pod ataro lesniko vlegel, ko mi pride naaproti vojaški duhovnik Szapary jeve divizije g. Justin Bieliczky, poprej lOletni farni oskrbnik v Komorn-n na Ogerskem. Nij še preteklo dobrih 20 dnij, ko sva 8e v Oseku videla in poslovila, da ide on v Šamac in jaz v Brod. A v tem kratkem 6asa kaka sprememba! Mož je bil bled, prepaden, od solnca ožgan in opečen, zraven pa speban in gladen, da je bilo njegovo prvo vprasanje ne po zdravju, ncgo po skorji komi8-hleba. V6erajšnji dan in nicojšnjo uoč je brez odmora marširal s nekterimi častniki, da stopi pri Doboju preko Bosne ter se ugene tuiškim četam, ki so bile vedno za petami 20. diviziji. Temu oddelku se je gotovo najbujie godilo pri zasedeuju Bosne. Imel je nalog izto5no atran okoli Tuzle, Zvomika in Kladanj-a pomiriti. Do Gračanice inarširal je mirno. Tnkaj pa so ga jeli že vstaši nadlejrovati, dokler ga niso ae pred Tuzlo v dolini vode Sprece z vso močjo zgrabili ter nazaj proti Gra6anici in Doboju potisnili. Pri povratku so neusmiljeno po njem streljali iz kanonov in pušek. Bila je dne 13. avgusta krvava borba. Nasi, dasi v zdatnej, ob6utljivej manjšini, branili so se hrabro, vitežko. Na severo-izto6nej strani od Doboja med rekama Spreco in Bosno leži precej dolga in široka visoravan (platean), obraš5ena % debelimi, košatimi drevesi. Tukaj se je grof Szapary a šancami in nasipi zagradil, da mu sovražuik na nobeden način nij mogel do živega. Od junaške obrambe te trdnjave, ktero so vojaki _Novo Plevno" imenovali, bila je v resnici skozi 3 tedne osoda bnaanake posadne armade odrisna. Prelilo se je tudi mnogo krvi. Tovarš Bieliczky nam je iz laatne skušnje nektere prav žalostne dogodke pripovedal. Biii smo ravno, rekel je, povrino zagrebli 5 infanteristov iu ednega oficirja, ko jamejo divjaki po naaej saniteti (zdravniškem oddelku) pokati. Trajalo je gotovo 20 minut, prej ko smo s\ zamogli poiakati zavetja. Posebna nezgoda v tej vojski je ta, da nij nib6er varen pred svincem, bodi zdravnik ali dnhovnik, bodi nosileo ali varnb ranjenikoT in bolenikov. Mohamedani se razsrdijo kakor purani, kedar zagledajo zdravniške može, ki nosijo rudeč križec na levem laktu r zaamenje, da bočejo revežem pomagati, a nikomur škoditi. Ko sva se tako o vojskinih nadlogah v senci pogovarjala željno pri6akova 6 dnešnjega obeda, gromeli in bučali so v kratkih prenebljajih izza visokih hribov na de«nem Bosninem obrežju kanoni, da 86 je njihov zabuhli odmev daled po okolici razlegal. Zajedno smo opazili preko vode, kako so se vozori z živežem za 20. dimijo po plan^nskem rebru var5no pomikali proti reki Bosni. Pri tem bridko-žalostnem pogledu je bilo tudi vojakom v naaem taboru, kakor bi na živem ognju stali. Pa Sta 6ea, rekel bi kra^anski Bošnjak, tu nij, da bi 61ovek psoval, nego treba le Boga prositi, da bi: Austriiancima dao zdravlje i veselje, — Duauianinama trnje i kamenje. Danes je šlo vse navakriž. Kder je bila edna nesreča, pridružila se je ae bitro druga, tretja. Mesto dobre, okusne ,,meuaže" ktere smo ae vsi veselili, peaebno pa dobro nam došli gost gosp. Justin, dobili snrn jedila, od kterib nij bilo moči trobice zaužiti. Meso, ktero smo iz Broda seboj vozili, za8mrdilo je vsled hude vro5ine tako, da je okužilo juho in riž. Nih6er nij ga se upal dotekniti. S tovaršem se takoj napotiva iz tabora v mesto, da si tukaj poiščeva nekaj za zobe. Brez obotavljanja stopiva v uboino leseno ko5o, kder je prebivala siromaska srbska družina in kupiva 2 piščeta po 40 kr.; pri sosedu pa masla za 2 -šestici". Te zlata vredne re5i neseva k tretjej sosedinji, da jib nama za ve6erjo pripravi; žene v prvih dveh ko6ah so se na vso moč bianile, 5eš, da ne nmijo »pileti" (piščet) tako speči, kakor inidva željiva. Za dobro uro sva ala po pečenko, ktere pa akoro nijsva mogla od kubinjskih saj Io6iti, tako je bila črna in ožgana. Moj znanec je sicer je"l nekaj po magjarski godrnjati, ali je takoj vtihnil, ko mu re5em : prijatelj! menda ne bodeš na take zunanje malenkosti gledal. Na to vtekneva vsak svoj kos v žep in se ločiva, da ide on k svojim preko Bosne in jaz k svojim v tabor. Pri odhodu mi je še priznal, da odslej nece više biti zagovornik in ljubitelj neomikanih Turkov, nego, da še ho6e svoje rojake Magjare na boljo pot ukrenoti. Vrla miael, 5e bode gospod le ž njo prodreti botel in mogel. (Dalje pribodajič). Nova knjiga izišla je v slavnej tiskarni družbe sv. Mohorja v Celovcu. Knjiga sicer ni spisana v 8lovena6ini, ampak v nemškem jeziku, toda od Slovenca, od naaega veleačenega atajerskega rojaka g. dr. Valentina Nemec-a, konzistorijalnega 8vetovalca in odbornika družbe sv. Mohorja, rojenega pri sv. Marjeti blizu Ptuja, in dalje zanima ona ves katoliaki svet. Kdor je kedaj bral zgodovino sv. katoliake Cerkve, tega so gotovo zaniinale pa tadi navdaševale orjaške in avete oaebe, ki so za sv. Petrom bile posajene na stolico rimskib papežev. Tem bolj ga je pa nioralo tudi zaboleti, 6e je zadel na papeže, o katerih so zgodovinopisci menj ugodnib re6i pripovedovali — pogosto pa le nesramno legali, kar zlasti lutrovski zgodovinarji delajo. Eden izmed tako res nesiamno celih 300 let brez zagovomika obrekovanih papežev je Aleksauder VI. Pravi|o, da je po sa-iii.h krivicab postal kardinal in papež ter kot tak živel neverno, pohotno in prešestno; impl je z neko riinljankinjo po imenu Vanozza 5 otrok, katere je očitno za svoje prjpoznal in jih bogatil na akodo papeževej deželi. Še celo dr. Robi6 (tudi naa rojak, rojeu v Spod. Pobrežab pri Mariboru) piše jeduako v svojej zgodovini sv. kat. Cerkve. Ali hval .Bogu, vse to je zveča krivo, izmialjeno, lažnjivo in krivi5no. Tega se do cela in lehko prepričamo prebravši knjigo dr. Nemeca, kojej je naslov: Papst Alexander VI. Učeni g. profeaor nam na podlagi temeljitega pretiesovanja vseh dotičnih virov kaže, kdo in zakaj je toliko legal, in nam razkrije pravo in resnično zgodovinsko ponobo Aleksaudra VI. Ta papež bil je doma iz Valenci.je na Španjskem, po imenu in rodbini Roderigo Borgia, učen advokat, sr6en vojak in oženjen z Julijo Faineae, ki mu je porodivši 5 otrok nmrla 1. 1450. Udovca pokli6e njegov ujec papež Kalikst III. v Rim, ga da v mešnika posvetiti in ga povzdigne k 6a8ti kardinala rimske cerkve. Kot kardinal ni imel rodbine pri sebi, ampak avoje otroke je izio6il starej tašici Vanozzi, ki jib je izvrstno izgojevala v Benetkah. Kardinal je poznej postal papež Alexander VI. in je 1. 1500 obhajal slovito sveto leto, v Rim je došlo 200.000 romarjev. Njegovi popolnem zakoniti otroci postali so vrli in pošteni Ijudje in vnuk Francesco Borgia — svetnik! Knjiga dr. Nemeca i azkriva svetu nezaslišano krivico, zagovarja enega izmed nenavadnih papežev in je katoliškej Cerkvi v veliko tolažbo pisatelju pa v veliko zasluženje in čast. Slavamu! Siuešničar 8. Učnik: Razlagal sem vam že o atirih letnib časih. Kaki 6as je sedaj? U6eneir: Slabi časi so, tako pravijo doma naš oče. Blaž Tominc.