Iskra
glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra
Na poti k enotni Iskrini kakovosti
Iskrina zvezda mora postati znak kakovosti, in ne tako kot doslej, ko so nekateri, k sreči maloštevilni, našo zvezdo izkoriščali in jo ..lepili" na izdelke sumljive kakovosti. Za takšen odnos v Iskri v prihodnje ne bi smelo biti več prostora.
Lepe besede, ki bi morale postati v bližnji prihodnosti tudi resničnost. Pri tem bo gotovo odigral odločilno vlogo novi samoupravni sporazum o zagotavljanju kakovosti izdelkov in storitev v SOZD Iskra. Dokument je trenutno v fazi priprave, predvidoma pa ga bodo sprejeli v začetku prihodnjega leta.
Najnovejša analiza, kako v Iskri skrbimo za kakovost, je pokazala, da šepamo zlasti na organizacijskem področju. V nekaterih temeljnih organizacijah namenjajo kakovosti izredno veliko pozornosti, še vedno pa je nekaj takšnih, ki jim za kakovost ni veliko mar in ki jim je ugled Iskre drugotnega pomena. Vsekakor pa je osnovna želja Iskrinih delavcev enotnost Iskre, eden od pogojev, za to enotnost pa je tudi enotna kakovost. Prav ta enotna kakovost proizvodov vseh organizacij v Iskri bi morala preiti v zavest kupca kot ISKRINA KAKOVOST - kot sinonim kakovosti in zanesljivosti.
V osnutku novega samoupravnega sporazuma je med drugim tudi definicija ravni Iskrine kakovosti:
—	kakovost proizvodov Iskre dosega in presega raven kakovosti proizvodov, ki se pojavljajo v ostri konkurenci na svetovnem tržišču ' in katerih lastnosti in tehnične značilnosti presegajo raven obstoječih standardov in mednarodnih priporočil,
—	organizacije se obvezujejo, da bodo tehnične zahteve za svoje izdelke postavljale na podlagi analitičnih tehničnih podatkov na tržiščnih nastopajočih proizvodov, jih preko razvojnih, proizvodnih in drugih postopkov realizirale v konkretnih proizvodih.
Spet lahko rečemo: lepe besede, uresničili pa jih bomo le, če bomo za kakovost skrbeli na vseh ravneh, torej vsi udeleženci v procesu proizvoda in vsak v merilu svoje udeležbe v tem procesu, v katerem morajo biti zagotovljene vse faze kakovosti, od projekta, preko izdelave in ustreznosti do končnega proizvoda. Za zagotovitev tega bodo skrbele posebne službe, ki naj bi delovale na treh organizacijskih ravneh — v temeljnih in delovnih organizacijah ter v SOZD Iskra.
Vsekakor bomo morali poskrbeti tudi za nadzor kakovosti ter uvesti ukrepe proti kršiteljem. V primerih prepo-
( Nadaljevanje na 2. strani)
RAZGOVOR O NAŠIH LETOŠNJIH IZVOZNIH REZULTATIH
Ni razloga za samozadovoljstvo
NUJNA JE BISTVENO HITREJŠA RAST, ČE HOČEMO USTVARITI IZVOZ PO NAŠEM SREDNJEROČNEM NAČRTU.
Generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs je v ponedeljek 8. t. m. sklical sestanek vseh odgovornih v izvozu in uvozu Iskra Commerce ter komercialne direktoije industrij. Na sestanku je v uvodnih izvajanjih kritično ocenil naše letošnje izvozne dosežke in možnosti do konca leta. Pri tem je ugotovil, da bi morala biti naša zunanje-trgovinska aktivnost veliko večja, bolj prodoma in učinkovitgša, zlasti še, ker je letošnje leto prvo v srednjeročnem načrtu, po katerem smo se obvezali v 1. 1980 izvoziti za 500 milijonov dolarjev naših izdelkov.
Prav glede na to bi morali do konca 1. 1976 napeti vse sile in agresivneje na izvoznem področju doseči čimveč, če že ni mogoče v celoti doseči načrtovane vrednosti letošnjega izvoza.
Številka 47 — Leto XV — 13. novembra 1976
Vse to je, kar je ostalo od partizanskega spomenika v Komelu pri Pliberku, ki je pred nedavnim postal žrtev mračnih sil današnje Avstrije, katere si na najbolj grobe načine prizadevajo znašati na slovensko in hrvaško narodnostno manjšino.
V devetih letošnjih mesecih smo sicer dosegli za 30 % večji izvoz od lanskega v enakem obdobju, kar je lep dosežek. Vendar pa vse kaže, da v zadnjem trimesequ le nismo uspeli zagotoviti tako visoke nadaljnje rasti.
Od za letos načrtovane vrednosti izvoza v višini 76 milijonov dolarjev je doslej zagotovljena prodaja na zunanjih tržiščih le v višini 64 milijonov dolarjev, k temu pa lahko prištejemo še okrog 6 milijonov dolarjev, kar bomo dosegli v okvim kooperacijskih aranžmajev z ostalimi jugoslovanskimi proizvajalci — izvozniki.
Osnovna ugotovitev generalnega direktorja Jožeta Hujsa je bila v tem, da nas tudi takšna izvozna realizacija v devetih letošnjih mesecih ne sme zadovoljiti, kajti z novim sistemom načrtovanja in v okviru tega z republiškim dogovorom smo prevzeli obveznost, da bomo v srednjeročnem obdobju izvozili za pol milijarde dolarjev naših izdelkov v tujino.
Glede na to si nikakor ne bi smeli privoščiti tolikšnega izpada izvoza že v prvem letu tega srednjeročnega obdobja, ker je vprašanje, če bi lahko v naslednjih letih zamujeno nadoknadili.
Prav zato se moramo z vsemi silami zavzeti, da bomo v preostalih tednih letošnjega leta dosegli čim več in s tem opravičili zaupanje družbe, ki nam je priznala status prioritetne dejavnosti in enega izmed glavnih izvoznikov.
Vzporedno s pospešenimi prizadevanji se je odločno treba spoprijeti
INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ
Telefonska centrala za Moskvo
V juniju 1. 1975 je bila med Ministrstvom za zveze SZ in ZP Iskro podpisana pogodba za dobavo opreme za mednarodno avtomatsko semi-elek-tronsko telefonsko centralo v Moskvi. Po tej pogodbi je sovjetski kupec sprejel idejni projekt Iskre, ki predvideva izdelavo omenjene centrale s točno specifikacijo tehničnih zahtev, v bližnji bodočnosti pa bo k tej pogodbi dodan še aneks za povečano vrednost.
Centrala bo izdelana deloma na osnovi dokumentacije licenčnega partnerja Iskre BTM iz Belgije, deloma pa na osnovi lastnega razvoja, ki poteka že eno leto. Pri tem velja opozoriti na pomemben napredek Iskre v tej smeri, da bo moskovska že opremljena s procesnimi računalniki Iskrine proizvodnje. Računalniki so že v montažni fazi izdelave in bodo dobavljeni kupcu hkrati z delom opreme ob koncu 1. 1977. Prvi del opreme pa bo dobavljen kupcu že v februaiju 1. 77. Njena intenzivna proizvodnja trenutno poteka v skladu z dinamiko dobav.
V. B. R.
z vsemi notranjimi slabostmi in zu-nanje-trgovinsko mrežo izpopolnjeno zaktivizirati do najvecje možne mere, ker le tako lahko pričakujemo ustrezno nadaljnjo rast našega izvoza. To tembolj, ker letošnji naši izvozni rezultati ne bodo zadovoljiva štartna osnova za naš izvoz v letu 1977.
V letošnjem Iskrinem izvozu bo spričo vseh, takih in takih težav, ki ga spremljajo že vse leto, sorazmerno
(Nadaljevanje na 2. strani)
Preštevanje
Nedelja, 14. november, naj bi bila za uradno Avstrijo skoraj zgodovinski dan, saj je za ta dan razpisala takoime-novani izredni popis prebivalstva na ozemlju svoje celotne republike, čeprav je od rednega statističnega popisa minilo komaj pet let in naj bi bil novi redni popis leta 1981.
Pod krinko izrednega popisa pa je Avstrija, v soglasju z vsemi tremi strankami predvsem poskusila izigrati in razveljaviti svoj, že tolikokrat omenjeni in poudarjeni sedmi člen avstrijske državne pogodbe, ki zelo decidirano in jasno govori o zaščiti in pravicah slovenske in hrvaške narodne manjšine na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem. Omenjeni sedmi člen namreč nikjer ne govori o ugotavljanju, preštevanju in popisovanju manjšine, ker bi to bilo v nasprotju z vsemi mednarodno-pravnimi normami glede urejevanja manjšinskega vprašanja, na
drugi strani pa omenjeni člen tudi nikjer ne govori o določenih odstotkih prebivalstva druge etnične skupnosti, ki naj bi pogojevali uresničevanje in izvajanje manjšinske zaščite. Oba cilja torej, ugotavljanje in odstotki, sta torej izrazito revizija, oziroma izničenje avstrijske državne pogodbe, ki je nedvomno mednarodno pravni in zelo obvezujoči akt, saj je le-ta prinesla Avstriji po vojni njeno neodvisnost in svobodo.
Toda nasilje, ki ga izvaja republika Avstrija s svojim izrednim popisom za ugotavljanje manjšine se to pot še tesno povezuje z nasiljem neonacističnih sil na Koroškem, združenih v legalni organizaciji Heimatdiensta, ki bi moral, glede na svojo fiziognomijo in dejavnost biti prav tako prepovedan, tudi po določilih avstrijske državne pogodbe, saj s svojim odkritim, sovražnim in genocidnim nastopom proti slovenski manjšini skoraj direktno prenaša in oživlja (Nadaljevanje na 2. strani)
Seja sveta Z K odložena
4.	seja sveta ZK Iskra - Gorenje, ki je bila sklicana za petek, 5. 11. 1976, je bila odložena. Nekatere 00 ZK in njihovi predstavniki v svetu ZK so se pritoževali, da so imeli premalo časa za razprave v svojih OO ZK.
Vabila smo poslali vsem članom sveta in tistim direktorjem, ki imajo posebne zadolžitve pri integraciji Iskre in Gorenja. Skupaj z vabilom smo poslali še dve poročili, in sicer poročilo o delu samoupravnih organov in poročilo o delu poslovodnih organov. Poleg tega pa smo poslali tudi osnutek novega samoupravnega sporazuma, ki naj TOZD Iskre in Gorenja poveže v poslovno skupnost. Predhodno pa smo (takoj po vsaki seji sekretariata) razpošilj ali tudi vse zapisnike sej.
Sekretariat sveta ZK Iskra — Gorenje je sprejel stališče, da moramo
na tej .4. seji narediti oceno o dosedanjih prizadevanjih, da moramo jasno povedati, kaj smo storili, kje se lahko pohvalimo, česa nismo uspeli urediti, kje smo naleteli na objektivne težave, kje smo naleteli na subjektivne težave. Poleg take ocene pa moramo začrtati nekaj nalog za naprej. Povedati moramo, ali je predviden osnutek o poslovni skupnosti skladen z novim zakonom o združenem delu. Povedati moramo, ali nam tako zastavljen okvir (poslovna skupnost) omogoča uresničevanje interesov posameznih TOZD.
Stališča o teh vprašanjih morajo zavzeti 00 ZK, njihovi predstavniki — člani sveta pa morajo o tem spregovoriti na seji sveta.
Da bi priprave na sejo sveta ZK bolje opravili, ponavljamo nekq najpomembnejših sklepov, ki smo jih
Uresničevanje ustavnosti in zakonitosti
Zbori Skupščine SR Slovenije so obravnavali nekatere pojave in probleme uresničevanja ustavnosti in zakonitosti, ki se izražajo v tem, da pripravljenost delovnih ljudi in občanov za dosledno uveljavljanje samoupravnih odnosov ne najde zadostne opore v obstoječi družbeni organiziranosti.
Skupščina SRS je zato sprejela stališča za uresničevanje ter varstvo ustavnosti in zakonitosti s ciljem, da stališča vzpodbudijo vse državne in samoupravne organe k uresničevanju teh nalog.
Za zagotovitev družbenoekonomskega in samoupravnega položaja delovnih ljudi in občanov so poleg drugih organov dolžne skrbeti tudi organizacije združenega dela. Dosledno uresničevanje ustavnosti in zakonitosti pa mora postati tudi stalna usmeritev in naloga vseh delavcev, pri čemer pomeni osnovno nalogo predvsem zagotovitev ustavnosti in zakonitosti v
samoupravnih splošnih aktih. Samoupravni splošni akti se morajo ustrezno objavljati.
V predpisih je potrebno konkretizirati naloge, pravice oz. pristojnosti posameznih organov ter s tem povečati njihovo odgovornost za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti. Pri spreminjanju, dopolnjevanju in usklajevanju samoupravnih splošnih aktov v izvajanju Zakona o združenem delu je potrebno zagotoviti pomoč organizacij združenega dela za zagotovitev uresničevanja ustavnih odnosov in položaja delovnega človeka v združenem delu. Zavest o pomenu uresničevanja in varovanja ustavnosti in zakonitosti je potrebno krepiti tudi med delovnimi ljudmi.
Sprejeta stališča Skupščine nas s tem obvezujejo, da pri sprejemanju in izvrševanju samoupravnih odločitev upoštevamo ustavnost in zakonitost.
w
Nace Pavlin
komunisti sprejeli v zadnjem letu dni.
1.	Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev Elektrokovin-ske industrije izraža voljo delavcev v vseh TOZD, zato teija takojšnje uresničevanje v sporazumu izraženih ciljev. Te cilje pa moramo jasno in konkretno izraziti.
2.	Glede organizacijske oblike moramo upoštevati, da je pomembnejša vsebina kot pa oblika povezovanja. Upoštevati moramo in današnje in dolgoročne cilje.
3.	Strokovne službe so dolžne izdelati take predloge, ki bodo povedali, kako bolj pametno koristiti d mž-bena sredstva, da bomo ustvaijali večji dohodek vsake TOZD in vseh skupaj.
4.	TOZD naj se neposredno pogo-vaijqo, vendar na osnovi izdelanih programov, ki jih pripravijo strokovne službe in poslovodni organi.
5.	Uveljaviti moramo dohodkovne odnose.
6.	Sestaviti moramo tak srednjeročni program razvoja, ki bo okrepil integracijo TOZD Iskre in Gorenja. Posebej pa mora predlog nakazati, kako razreševati probleme (sedanjega in bodočega) prekrivanje programov oziroma vsklajevanja programov.
7.	Izdelati moramo koncept razvojno raziskovalne dejavnosti, ki bo omogočil vključitev vseh razpoložljivih kadrov v uresničevanje programskih usmeritev. Proizvodi naših TOZD morajo biti sodobni in konkurenčni na svetovnem trgu.
8.	Bolje organizirana trgovina Iskre in Gorenja bo omogočila še večji prodor naših proizvodov na tujih trgih in zmanjšala stroške doma. Pripraviti je treba koncept o sodelovanju trgovine Iskre in Gorenja v inozemstvu in v Jugoslaviji.
9.	Ustanovitev interne banke bo pospešila združevanje dela in sredstev in uveljavitev dohodkovnih odnosov.
10.	Vse OOZK in sveti ZK v DO Iskre in Gorenja naj na osnovi akcijskega programa ZK (sprejet 27.
11.	1975) naredijo svoj delovni načrt za izvajanje posameznih nalog v svojem okolju. Ti načrti morajo biti konkretni, izvajati pa jih je treba zavzeto, pogumno in odločno.
11.	Tudi druge politične organizacije naj v svoje programe dela vključijo posamezne naloge iz akcijskega programa ZK.
12.	Posebej je treba zaostriti vprašanje osebne odgovornosti. Stopnja osebne odgovornosti je večja pri tistem, ki ima večji vpliv na pripravljanje, sprejemanje, izvajanje in kontroliranje sklepov. Stane Preskar
'■»■■eeeeeieeecMfteBseiri
eesaeeeMeeei
Ni razloga za samozadovoljstvo Preštevanje
(Nadaljevanje s 1. strani)
precejšen izpad, katerega pa bomo skušali omiliti z vrsto akcij, ki bodo teijale popolno angažiranost vseh odgovornih, če hočemo, da bodo dosegle zaželen uspeh.
Direktor Janez Žepič je ugotovil, da so nujni nekateri ukrepi, tako v Iskra Commerce, kot tudi v industrijah, če naj bi v bodoče ustrezno poživili izvozno dejavnost in povečali njene učinke. Eden izmed objektivnih razlogov za težave v našem izvozu j e prav gotovo v tem, da se konkurenca na zunanjih tržiščih po končani recesiji pojavlja s številnimi novostmi, medtem ko naši izvozni artikli v glavnem ostajajo enaki. Pri nekaterih izdelkih še vedno ostajajo problemi ustrezne kakovosti, ne _ držimo se vselej dogovorjenih dobavnih rokov, na splošno pa zavirajo učinkovitejši izvoz tudi naše, marsikdaj previsoke cene. zaradi česar izgubljamo določene posle. Na nekaterih področjih, kjer bi sicer lahko uspešneje izvažali pa se pojavlja tudi problem premajhnih zmogljivosti proizvodnje, marsikje pa smo tudi prepočasni pri reševanju tehničnih problemov proizvodnje za izvoz.
Glavni direktor Iskra Commerce lija Medič je v svojem prispevku k raz-
Iskrini televizorji
Zelo veijetno je, da bodo prebivalci svobodnega, združenega Vietnama kmalu gledali domača in svetovna dogajanja prek zaslonov Iskrinih tele-vizoijev. Delegacija Vietnamskih novi-naijev, pod vodstvom glavnega direk-toija Vietnamske televizije in pomočnika glavnega direktoija Radiotelevizije Hanoja Le Quya je bila med svojim prvim obiskom v Jugoslaviji nedavno na obisku tudi v tovarni Telekomunikacije na Laborah, kjer si je z velikim zanimanjem ogledala ta sodobni obrat, še posebej pa je želela zbrati vso dokumentacijo za čimprejšnji medvladni dogovor glede montaže televizijskih sprejemnikov v Vietnamu. Delegacijo, v kateri sta bila poleg Le Quya še svetnik osrednje vietnamske tiskovne agencije UNA Nguyen Duc Giap iz Hanoia ter svetnik za kulturo in tisk pri vietnamskem veleposlaništvu v Beogradu Van Son, sta na Laborah sprejela tov. Boštjan Barborič, pomočnik generalnega direktorja Iskre in direktor za stike z javnostjo ter direktor obrata ing. MARJAN Kristan. Vietnamci so si ogledali tudi kratek propagandni film Iskre, ki jim je prikazana lepota slovenske pokrajine kot raznovrstnost Iskrine proizvodnje in še prikazana
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■••■•■«
j Na poti k
j enotni Iskrini j | kakovosti
(Nadaljevanje s 1. strani)
■/ gostih reklamacij na domačem » tržišču, inozemskih reklamacij : in tržnih zavrnitev ter v prime- j rih nesolidnega poslovanja, bi se • i morali v skrajnem primeru 5 odločiti tudi za hujše sankcije ali celo za izključitev iz Iskre, ■ saj so kršitelji s svojimi nepre- : j mišljenimi dejanji kvarili ugled :
■	vseh delavcev našega združe- •
:	nega podjetja. Pomisliti bi 5
morali tudi na to, kdo bo lahko :
• v prihodnje postal član Iskrine j :	družine — ugotoviti bi morali, :
če kakovost proizvodov te orga- j nizacije, ki se poteguje za spre- • jem v SOZD Iskra, odgovarja :
■	naši ravni kakovosti, in če ne, |
:	bi morali to kakovost pri la- :
j goditi ravni Iskrine kakovosti. S
Seveda pa bomo morali, če i j bomo želeli uspeti, nameniti j j mnogo več pozornosti tudi S vzpodbujanju in nagrajevanju £ tistih, ki bodo s svojim delom E | in vzgledom prispevali k dvigu j £ kakovosti in zanesljivosti Iskri-| nih proizvodov.
Lado Drobež £
L......................«........................:
ISKRA
te vik a 47 — 13. novembra 1976
pravi ugotovil, da kljub predvidenemu izpadu letošnji izvozni dosežek v primerjavi z lanskim ni tako slab, posebno če upoštevamo resne kadrovske probleme v zunanje-trgovinski dejavnosti in še nekatere druge notranje slabosti. Nujni sta konsolidacija Iskra Commerce in racionalizacija zunanjetrgovinske dejavnosti, saj je očitno,da je le-ta predraga v primerjavi z učinki, ki jih dosega. Rešitev je torej v odpravi notranjih slabosti, seveda pa se bo moralo marsikaj spremeniti in izboljšati v samih proizvodnih organizacijah.
Direktor uvoza Boris Lasič je omenil problem, ki ga utegne v prihodnjem letu povzročiti letošnji neizpolnjeni izvozni načrt. Kaj lahko se bo zgodilo, da precejšen del uvoza ne bo pokrit z ustreznim izvozom, kar bo nedvomno povzročalo še dodatne težave.
Sestanek se je končal z dvema zaključkoma. Predvsem je treba z vsemi napori poskušati čimbolj pospešiti izvoz do konca leta, v januarju 1977 pa čimprej sklicati problemsko konferenco, na njej pa temeljito obravnavati izvozno dejavnost v letu 1977 in pogoje za uresničitev sprejetega srednjeročnega načrta na področju našega izvoza.
v Vietnamu
lepota slovenske pokrajine kot raznovrstnost Iskrine proizvodnje in še posebej načela samoupravljanja.
Vietnamci sami so pripovedovali, o prizadevanjih za obnovo in razvoj v Vietnamu po vojni, pri čemer sta prav dvig proizvodnje v industriji in zagotovitev prehrane najbolj nujni nalogi. Na področju obveščanja pa je seveda vloga radia in televizije na prvem mestu. Čeprav je Vietnam po dolžini zelo prostrana dežela — Severni in Južni - so na področju radia že uspeli enakomerno pokriti vso deželo.
Teže pa gre s televizijo, kjer so šele v povojih. Po nekaj letih eksperi-metnalnih oddaj, ki so jih ob koncu vojne še motila bombardiranja so letos končno začeli z rednimi oddajami. Vendar pa je v Saigonu — po novem Ho Ši Minh en program, v Hanoiu -prestolnici pa drug. Tudi tehnika v severnem Vietnamu izhaja iz Vzhodnih socialističnih dežel — zlasti SZ, NDR, Madžarske, v Hošiminhu pa imajo zaradi dolgoletne ameriške zasedbe razumljivo ameriško televizijsko tehniko. Zdaj bi radi postopoma vse povezali in poenotili. Še nujneje pa jim je, da bi oskrbeli svoje gledalce in poslušalce z zadostnim številom enostavnih a dobrih TV sprejemnikov, ki bi bili sposobni posredovati programe Vzhodne in Zahodne tehnike, zato so se zdaj tudi odpravili na študijsko pot po Jugoslaviji, Bolgariji, Češkoslovaški in Polsti, da bi ugotovili, kje so najboljše možnosti za nabavo tega materiala.
Prav v Iskri na Lab orali - žal zaradi nesporazuma pri, organiziranju programa v Beogradu in kratkega časa bivanja v Sloveniji niso mogli priti tudi konkretno v obrat Pržan — so v pogovorih očitno našli to, kar so želeli. Še posebej, ker imajo naši sprejemniki že vgrajene pretvornike za dva sistema. Zato so se dogovorili, da bodo čimprej s pismeno dokumentacijo vzajemno ugotovili vse tehnične podrobnosti, poslali nekaj svojih stro-kovnjakov v Iskro in se za tem na podlagi pristanka obeh vlad, v Beogradu in Hanoiu, sporazumeli glede začetka obratovanja ustrezne montažne industrije Iskrinih televizorjev v Vietnamu, najbolj veijetno v Haifon-gu, ker bi naj do tega pristanišča prispela z ladjo pošiljka sestavnih delov. Seveda bi kako leto ali dve pri tej montaži v Vietnamu toliko časa, da bi proizvodnja gladko stekla sodelovalo tudi nekaj strokovnjakov iz Iskre. Pozneje naj bi Vietnamci dolgoročno nabavljali v Iskri potrebne sestavne dele, tako da bi bilo sodelovanje v vzajemno korist. V razgovorih se je pokazalo, daje na severu Vietnama, ki je med vojno močno trpel, sorazmerno zelo malo televizorjev, medtem ko jih je na jugu, kjer so Američani vlagali veliko denaija v propagando, nasprotno precej, okrog dva milijona. Seveda pa je vse to še vedno malo za okrog 50 milijonov Vietnamcev, tako da bo tu še veliko tržišče, obenem pa bi prišla pri tem
(Nadaljevanje s 1. strani)
hitlerjansko nacistično ideologijo, ki Avstriji, zlasti na Koroškem sploh ni tuja in nam zato ni treba iti po dokaze v dalj njo preteklost.
Nekateri, ne samo pri nas, temveč tudi po svetu, so preštevanje 14. novembra pravilno označili.za statistični etnocid. Mi lahko dodamo še to, da gre za resničen etnični genocid in to dobrih trideset let po zmagi nad nacizmom prav v srcu takoimenovane kulturne, demokratične in visoko civilizirane Evrope, kamor se samovšečno prišteva tudi druga avstrijska republika.
Dejstva ob 14. novembru pa nam pričajo prav nasprotno: notorično je namreč znano, da Avstrija zelo dobro in natanko ve, kje živi naša manjšina in koliko je je. Zato je zanjo preštevanje 14. novembra samo hinavska krinka in farsa, da bi prikrila pod plaščem izrednega popisa vse tisto, o čemer smo že govorili. Drugič staneta izredni popis milijone šilingov, kijih seveda Avstrija pobere svojim davkoplačevalcem in končno, kaj ji bo sploh ta izredni popis ali preštevanje koristil?
Znano je namreč, da se bo slovenska manjšina, ki ima na voljo tudi znatno manjša denarna sredstva kot avstrijska republika in njene takoimenovane tri državotvorne stranke, odločno uprla preštevanju in tako onemogočila popisovalcem in statistikom, da bi prišli do tistih rezgltatov, ki si jih seveda žele. Zato sta obe slovenski osrednji organizaciji na Koroškem mobilizirali vse svoje aktiviste, ki so vse dni pred preštevanjem hodili od posameznega Koroškega Slovenca do drugega, da bi mu osebno in s preprečevanjem predočili, naj popis ali preštevanje preprosto bojkotira. Tako je uspelo obema organizacijama izredno razgibati bazo in nobenega dvoma ni, da preštevanje v Avstriji ne bo uspelo, s tem pa bo tudi onemogočilo izvajanje obeh drugih zakonov, ki so jih v Avstriji sprejeli pod hinavskim geslom:	..zboljšanja in urejevanja
manjšinjskih problemov."
Slovenci bodo popis bojkotirali na več načinov, ali tako, da bodo v rubriko materinega jezika zapisali kitajsko, samo nemško ne, ali da bodo oddali neveljavne pole ali se kratko malo ne bodo popisa sploh udeležili.
Čeprav trenutno vlada na Koroškem navidezni mir, vendar je vseeno globoko nekje spodaj čutiti grožnje in prežečo moro. Neonacistične sile pa si poleg strategije strahu, ustrahovanja, pritiska na ekonomski položaj naše manjšine hkrati izbira tudi drugo, čisto teroristično pot, ki je tako značilna za oživljeni fašizem in njegovo delovanje v Evropi. Razstrelitev partizanskega spomenika v Komelju, ki je hkrati tudi zavezniški spomenik, priča o tej teoriji in izvajanju terorizma, kar pa seveda še bolj vzbuja vzdušje napetosti, pri čemer pa so Koroški Slovenci pokazali veliko mero potrpljenja in dostojanstva.
Naj že bo tako ali drugače, dejstvo je, da prisilno preštevanje 14. novembra nikakor ne bo uspelo, da bo bojkot koroških Slovencev nedvomno pokazal njihovo neomajno pripadnost slovenskemu rodu in zato se nam ni treba bati, da bi postal 14. november, ki ga nekateri celo označujejo za drugi plebiscit, prelomnica v trpki in težavni zgodovini koroških Slovencev. 14. november bo minil kot kakršenkoli drugi dan, slovenska manjšina v Avstriji bo ostala na svoji zemlji, vendar pa bo njen boj za uveljavitev vseh pravic še dolg, trd in težaven. mak
praktično do izraza politika sodelovanja z. neuvrščenimi deželami oziroma deželami v razvoju. Gotovo: treba bo upoštevati tudi gmotne zadrege težko preizkušenega Vietnamskega ljudstva in prevozne stroške, ki naj bi bili čim bolj ekonomični.
Vietnamci imajo na sploh dva tipa sprejemnikov: ali zelo velike zaslone, skoraj nekakšna nadomestila za kino, ki so postavljeni v javnih lokalih in ki služijo za širšo publiko, tudi po sto ljudi, ali pa precej majhne skromne sprejemnike, ki bi jih postopno lahko nabavljali tudi v družinskem krogu. Prav za izdelavo teh, čim cenejših sprejemnikov v večjih količinah, s tem, da bi celo ohišje ozdelovali doma, v Vietnamu, bi bili v smislu minulih razgovorov pri nas Vietnamci najbolj zainteresirani. Upajmo, da bo v tem smislu res prišlo do pomembnega sporazuma.
mak
Sindikat in problemi varstva pri delu
Predsednik jugoslovanskih sindikatov Mika Špiljak je prejšnji teden predlagal, naj bi varstvo pri delu postala peta stalna akcija družbenega standarda, za kar mora skrbeti tudi sindikat. Sindikati so se s tem odločili za pomemben preobrat v dosedanji praksi. Varstvo pri delu mora postati obveznost, namesto dosedanje pravice.
Delovni pogoji in varstvo pri delu spadajo med bistvene elemente družbenega standarda. Zato smo tudi v naši delovni organizaciji sprejeli samoupravni sporazum o varstvu pri delu. Kmalu bodo pripravljeni tudi pravilniki, ki bodo to pomembno področje urejali v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela naše DO.
Vse predstavlja napredek, ki je v skladu z načeli socialističnega samoupravljanja. Upam pa, da se prav vsi zavedamo, da smo varstvo pri delu doslej preveč zanemarjali. Teh zahtevnih problemov smo se lotevali preveč površno.
V zadnjih petih letih imamo v Jugoslaviji 550.000 delovnih invalidov. Lansko leto je v naši državi izgubilo življenje 534 ljudi. Naša družbena skupnost pa je ob vsem tem izgubila še 69 milijonov delovnih dni.
Vodja oddelka za dmžbene zadeve Iskre - Elektromehanike Kranj je ob tem povedal naslednje:
„Ne moremo reči, da se sindikati do sedaj niso ukvarjali s problemi varstva pri delu. Najbopi dokument aktivnosti sindikatov na tem področju je bila resolucija o varstvu pri delu, ki je bila sprejeta na drugem kongresu samoupravlj avcev.
Pred reorganizacijo sindikata je pri republiških sindikatih delovala posebna komisija, za vprašanja varstva pri delu. Občinski sindikalni svet občine Kranj pa je lani izdelal analizo o stanju in problemih varstva pri delu v OZD v kranjski občini.
Ta prizadevanja pa so bila kljub temu premajhna. Zadnji čas je že, da damo varstvu pri delu večji poudarek, ne le zaradi velikih ekonomskih izgub, temveč tudi zaradi humanizacije dela. Vse prevečkrat se pokaže, da modernizacija nekaterih tehnoloških procesov poleg večje produktivnosti
prinaša včasih tudi poslabšanje delovnih pogojev.11
V naši praksi se dogajajo stvari, ki so v nasprotju s humanimi načeli socialističnega samoupravljanja. Varstva pri delu se večkrat lotevamo kot stranskega, dragega vprašanja, ki nam je v napoto. Delavci so navadno premalo obveščeni o škodljivosti razmer, v katerih morajo delati in ustvarjati. Tisti pa, ti te stvari natanko poznajo, se tem vprašanjem raje izognejo.
Vprašanja varstva pri delu bi morali vedno obravnavati že pri sprejemanju investicijskih projektov. Kasneje je reševanje drage in gre navadno na račun materialne škode ter bolnih in poškodovanih delavcev.
- Tovariš Polak, kako lahko sindikat v naši DO pripomore k boljšemu uvajanju varstva pri delu v našo prakso?
„Vemo, da na tem področju marsikje prevladujejo različni odpori, ki ne izvirajo samo iz pomanjkljivega znanja o varstvu pri delu, marveč iz negativnih stališč do te dejavnosti. Zato so tudi tisti, ki se profesionalno ukvarjajo z varstvom pri delu, mnogokrat nemočni. Tu bi sindikat lahko marsikaj napravil. Treba je spreminjali negativna stališča vseh dejavnikov, oz. nosilcev varstva pri delu.
Pri tem je pomembno to, da ta dejavnost postane sestavni del našega poslovanja in da se ekonomski efekti gledajo tudi skozi posledice na živem delu.
Sindikati bodo z novo vlogo, ki jim jo daje novi zakon o združenem delu, lahko bistveno vplivali na pravilnejši odnos, — do varstva pri delu v Jugoslaviji. Gre predvsem za to, da so naložbe v varstvo pri delu dolgoročne in da so zato potrebne korenite spremembe v mišljenju in vrednotenju te dejavnosti.11	Alojz Boc
Naš nastop na mednarodni razstavi »Učila 76«
Obiskovalci VII. mednarodne razstave opreme in sredstev za sodoben pouk " „ Učila 76“ na beograjskem sejmu so si z velikim zanimanjem ogledali izdelke
temeljnih organizacij Vege in ERO.
Hkrati s III. mednarodnim sejmom prometa, zvez in notranjega transporta „Promet 76“ je bila na beograjskem sejmu v dneli od 25. do 30. oktobra tudi VIL mednarodna razstava opreme in sredstev za sodoben pouk - „Učila 76“. V dvorani 2 so svoje izdelke predstavile naslednje Iskrine temeljne organizacije: Vega, ERO, Instrumenti, Memo-regulacijske naprave in Elektronske merilne naprave. Ob tem smo številne Iskrine izdelke opazili tudi na stojnicah drugih razstavljalcev, kot na primer Iskrine radijske sprejemnike, gramofone, televizijske aparate, itd.
Podobno kot za našo udeležbo na sejmu „Promet 76“ velja tudi za razstavo „Učila 76“ zelo dobra ocena, s to razliko, da si je slednjo prireditev ogledalo mnogo več obiskovalcev.
Iskra je razstavljala na nekaj več kot 80 kvadratnih metrih. Oblikovalci so namenili poseben poudarek Vcgi-nemu programu, torej avdio-vizualnim sredstvom, električnim ročnim orodjem ter memim instrumentom ter elektronskim napravam za posodobitev pouka. Edino pripombo od
naših predstavnikov smo slišali na račun tega, da bi morala imeti Iskra na tej tradicionalni razstavi — letos je bila že 7. po vrsti — stalen prostor, ne pa da smo eno leto tu, drugo leto tafl]> „in da vas iščemo po vsej dvorani kot so povedali naši številni poslovni partnerji.
Kot že rečeno, je večji del razstavnega prostora iz svojega programa za pouk zavzela tovarna optičnih & steklopihaških naprav Vega iz Ljubljane. Komercialnih pogovorov na beograjskem sejmu se je udeležil tu1!1 direktor te tovarne Lovro Močnik-Naš, zlasti Vegin nastop na „Učilib 76“ je ocenil takole: „Stojnica je oblikovno in namensko zelo v redu-izdelki različnih Iskrinih temelj n ib organizacij pa so dobro izbrani. Le kaj se tiče našega, Veginega programa b> imel nekaj pripomb na račun predstavljanja določenih izdelkov.
Prihodnje leto bi morali imeti namreč dosti boljše možnosti za demonstracijo Vegin ih izdelkov, torej tudi za projekcijo.11
L. V-
Delovna organizacija DO IEZE — pozitivno gibanje v poslovanju
Sam naslov „pozitivna gibanja" govori o rezultatih naših delovnih prizadevanj v preteklih mesecih. To velja zlasti za mesec september, ki je krivuljo uspešnosti poslovanja obrnil navzgor ter hkrati vlil zaupanje v lastne sile.
Kljub pozitivni realizaciji v septembru, proizvodni rezultati še vedno ne dosegajo planiranih, so pa pozitivni glede na sprejete ukrepe, ki niso bili izdelani in sprejeti zaradi izredno slabih rezultatov prvega polletja. Pri oceni poslovanja moramo izhajati iz dveh osnovnih izhodišč. Prvo je, da so naša prizadevanja obrodila sadove in drugo, da problemi in težave še vedno ostanejo, kot posledica slabih prodajnih in proizvodnili rezultatov v prvi polovici leta 1976. Naš cilj do konca leta je, da zamujeno nadoknadimo in s tem omogočimo svojo ožjo in razširjeno reprodukcijo.
Program poslovanja oziroma posebni ukrepi, ki zadolžujejo vse delavce za njihovo izvedbo, so bili izdelani na podlagi podrobnih analiz celotnega poslovanja. Posebno pozornost smo posvetili prodaji, obratnim sredstvom (zalogam), stroškom in osebnim dohodkom.
Za prodajo naše DO je značilno, da velik del proizvodnje izvažamo. Finančno nam izvoz v višini 120,8 milijonov din v 9 mesecih predstavlja 33 % od celotnega dohodka. Fizični obseg izvoza pa zaradi izredno nizkih cen predstavlja preko 50 % proiz-yodnje. To, v bistvu pozitivno usmerjanje prodaje naših izdelkov z vidika družbe kot celote, nam povzroča resne težave. Prevelik delež izvoza nam zaradi nizke prodajne cene povzroča negativne finančne rezultate. Vzrok za tako nizke cene lahko najdemo v veliki konkurenci na svetovnem trgu, velikih zahtevah po kvaliteti in stalnosti ter solidnosti izpolnjevanja dobavnih rokov. Gre torej za zunanje in notranje vplive, vendar je delež notranjih tolikšen, da bi moral omogočiti večjo ekonomičnost izvoza skozi stalno in načrtno prodajno politiko.
Izpad prodaje v mesecu aprilu in maju je povzročil veliko zmanjšanje fizičnega obsega proizvodnje. Kljub Prognozam, da bo v septembru in v ostalih mesecih do zaključka leta prodaja stekla, je bila nesigurnost do trga takšna, da proizvodnja ob povečanih naročilih ni bila sposobna v trenutku Proizvajati s polnimi kapacitetami. Tako nam dvomesečni izpad proizvodnje neprestano sledi in bo delno odpravljen šele v zadnjih mesecih tega leta.
Povečana prodaja v tretjem kvartalu je prišla do izraza v mesecu septembru, vendar je še vedno pod dinamičnim planom. Sama struktura Prodaje ni ugodna za našo DO, saj se je delež izvoza še povečal oz. je povpraševanje po elementih za porabo na Zunanjem trgu, medtem ko je domače tržišče še vedno slabo in ne daje pričakovanega odziva. Vzrok zmanjšanega Povpraševanja na domačem trgu je v novih pogojih zagotavljanja plačil, ki so povzročili znižanje zalog ter prilagojeno proizvodnjo povpraševanju.
Ugotavljanje, katera TOZD v sklo-Pu DO je v naj večjih prodajnih teža-vah ali za katere elemente ni zadostnega povpraševanja je težko, zaradi dinamičnosti trga ter zaradi vprašanja
je pomanjkanje naročil tudi naročilo za posamezne izvedbe (tipe) Cementov, katerih ne znamo ali z dano opremo ne moremo proizvajati.
Struktura prodaje IEZE v 000 din
Trg	real. l-IX/76
Doma Izvoz Jnter. real. Ostalo
Skupaj
230.056
120.851
33.453
19.610
403.970
surovin in materiala, prav tako pa tudi zaloge gotovih izdelkov. Zaloge surovin so s svojo absolutno višino in tudi rastjo, glede na rast proizvodnje prevelike in so zato teijale učinkovite pristope za njihovo znižanje. Zmanjšanje prodaje in proizvodnje v prvi polovici leta ni povzročilo tudi znižanja, ali vsaj nižjega naraščanja zalog. Vzrok je bil v nepovezanosti prodaje, proizvodnje in nabave, ki je večkrat naročala surovine samo po dinamičnem načrtu nabave, ne pa tudi glede na dejanske potrebe. Poleg teh težav obstajajo še problemi desorti-ranosti zalog in dolgih dobavnih rokov, ki sami po sebi terjajo večjo varnostno zalogo. Eden izmed večjih vzrokov neuspešne kontrole gibanja zalog pa so tudi kadri. Tako pri nabavni politiki in operativi, n run tudi na nekaterih drugih področjih neustrezna kadrovska politika povzroča resne težave.
Vrsta ukrepov in zadolžitev odgovornih služb in posameznikov se nanaša na konkretno obveznost znižanja zalog R-3 in R-6 do konca 1. 1976. To znižanje mora biti doseženo prek poostrene kontrole naročil, porabe že obstoječih zalog, dinamičnega spremljanja proizvodnje in prodaje ter končno tudi prek večje discipline in odgovornosti vseh, ki sodelujejo v procesu nabave in porabe.
Kot posledica nizkega celotnega dohodka je ostanek dohodka negativen. Kljub težavam, s katerimi- se bomo še srečevali do konca leta 1976, mora biti ostanek dohodka v načrtovanih okvirih. Da pa to lahko dosežemo, je pokazala naša realizacija v mesecu septembru. Delovna organizacija in s tem tudi TOZD, si je zastavila nalogo, da do konca leta zniža zaloge surovin za 6,3 milijone dinarjev in gotovih izdelkov za 13,9 milijonov dinarjev, merjeno od stanja zalog 30. junija letos. Poslovanje v mesecu septembru je že dalo konkretne rezultate, ki se pri zalogah surovin odražajo z njihovim zmanjšanem za 1,9 milijona dinarjev (glede na stanje 30. junija), pri gotovih izdelkih pa so se zaloge že znižale za 3 milijone dinarjev.
Zgornja znižanja zalog bodo povzročila, da bo indeks rasti, ki za devet mesecev znaša za R—3 147 in za R—6 131, padel, oz. da bodo zaloge proporcionalne z obsegom proizvodnje in gibanjem cen.
Program varčevanja v okviru dodatno sprejetih obveznosti in nalog predvidevajo prihranek pri vseh vrstah stroškov, na katere lahko vplivamo, za 16,6 milijonov, glede na načrtovane. Realizacija obveznosti je seveda pogojena s predvidenim obsegom proizvodnje in je odvisna od vseh zaposlenih. Podrobne analize po posameznih vrstah stroškov in TOZD pa kažejo na zelo različno uspešnost, ki paje v globa! u za DO IEZE vendarle pozitivna.
Varčevanje, oz. prihranki pri stroš-. kih so pravzaprav posledica vrste aktivnosti, od zmanjševanja izmeta do boljše izrabe delovnega časa.
Za leto 1976 že vseskozi velja omejitev zaposlovanja. Ta omejitev je bila uspešno uresničena, saj imamo od načrtovanih 3.277 zaposlenih le 3.254. Kljub padcu števila zaposlenih pa produktivnost vendarle še pada in je za 3 % nižja od le-te v enakem obdobju 1975.
Posledica nizke produktivnosti, ki pa ni kritična, so tudi nizki osebni dohodki, oz. je njihovo naraščanje
indeks RI IX/76 RI-IX/75
90
143
95
79
101
R1 IX/76 P 76
67
63
65
141
67
Doseganje plana s 67 r/c je še vedno s‘abo, vendar je glede na negativni trend v prvem polletju in na predvi-^no realizacijo v prihodnjih mesecih. vzpodbudno.
Velike težave v poslovanju so nam lri nam še vedno povzročajo zaloge
tudi glede na rast dohodka otežko-čeno.
Reševanje problematike osebnih dohodkov terja polno mero odgovornosti, saj imamo vrsto sporazumov, načrtov in resolucij, da osebni dohodki rastejo skladno z. rastjo produk-
tivnosti in dohodka. Problem nastaja v tem. da so naši poprečni neto osebni dohodki močno pod republiškim poprečjem in poprečjem v ZP in, da njihova višina 2.874 din ne zadošča za vodenje uspešne kadrovske politike.
Nizki osebni dohodki so bili tudi povzročitelj manjše produktivnosti in slabšega odnosa do dela. Programi in akcije za izboljšanje poslovanja so zajemali tudi gibanje osebnih dohodkov, ki se v zadnjih mesecih gibljejo skadno s proizvodnimi in prodajnimi rezultati.
Kljub temu, da so v našem primeru osebni dohodki odvisni od tekočega rezultata, ostaja vprašanje enotnih osnov in meril na ravni ZP Iskra nerešeno. Doseči moramo, da delavec v Iskri za enako delo prejme osebni dohodek, ki sloni na enotnih osnovali in merilih in katerega gibanje je odvisno od produktivnosti in dohodka.
Finančni rezultati poslovanja v obdobju jamiar-september 1976 kljub navedenim uspehom in pozitivnim premikom, Id bodo ob takšnem nadaljevanju pripeljali do uspešnega zaključka leta, niso ugodni. Celotni dohodek znaša 313,3 milijonov dinarjev, pri čemer ni upoštevana neplačana realizacija v višini 90,6 milijonov dinarjev. Tako visok znesek neplačane realizacije pa je tudi posledica velikega
izvoza'	O. Zorn
ISKRA - AVTOMATIKA
Nov način delovanja družbene prehrane v TOZD JELA
V TOZD TELA je svet za družbeno prehrano pri konferenci osnovne sindikalne organizacije sprejel sklep o ukinitvi izdajanja sedanjih kartic za regresiranje prehrane. Vsak delavec iz TOZD TELA in delovne skupnosti skupnih služb je doslej dobival v začetku meseca vrednostne bone in to ne glede na dejanski delovni čas, ki ga je prebil na delu. Nova ureditev pa prinaša bistveno novost v tem, da lahko vsakdo koristi pravico do novega obroka le za tiste dneve, ko je dejansko prisoten na delu in s tem upravičen do dnevnega odmora. Ker kapacitete restavracije omogočajo v enem turnusu pripravo 600 toplih in 200 hladnih obrokov, se lahko vsi delavci prehranjujejo v restavraciji.
Nov postopek prehranjevanja je bil v delavski restavraciji uveden v začetku tega meseca. Vsak posameznik je v ta namen prejel dva enaka izvoda kartice z imenom in priimkom, osebno številko, organizacijsko enoto in časom malice. En izvod mora delavec oddati v poseben nabiralnik pri izhodu restavracije in sicer glede na izbiro obroka, predvidenega za naslednji dan. Na podlagi drugega izvoda, katerega ima delavec stalno pri sebi, se javi pri pooblaščeni osebi v restavraciji, katera izdaja obroke in obenem preverja časovno prisotnost na malici. Istočasno se mu vrne drugi izvod kartona. Delavec lahko izbira med dvema toplima in enim hladnim obrokom. V primeru, ko je delavec naslednji dan odsoten, ne odda - kartona v nabiralnik, temveč ga obdrži. Prvi dan, ko je ponovno prisoten na delu, od 7- oziroma 14. ure, odda en izvod regresnega kartona v nabiralnik.
Izjemno lahko drugače izkoristijo pravico do regresa delavci, če z zdravniškim spričevalom dokažejo, da imajo dietno prehrano in tisti, ki se zaradi narave dela ne morejo prehranjevati v okviru organizirane prehrane (kurirke, šoferji ipd.). Za vse te je predvideno, da dobe vrednostne bone v enaki višini kot drugi. Le-te bodo lahko vnovčili v organizaciji združenega dela Mercator.
Nov način delitve in izbire obrokov Omogoča na podlagi vsakodnevne
INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ
Povzetek iz poročila o 9-mesečnem poslovanju
Poslovanje DO Iskra Elcktromc-hanika je potekalo v znamenju povečanih proizvodnih in izvoznih zadolžitev, intenzivirane izrabe delovnega časa in sredstev, pomanjkanja lastnih virov sredstev ter nizke akumula-ti vnos ti DO. V tem času so bili uveljavljeni pomembnejši predpisi o planiranju, ugotavljanju in kritju obratnih sredstev, zagotavljanju plačil in obračun po plačani realizaciji.
Letni plan eksterne proizvodnje je bil v 9 mesecih i/.|xilnjen 69,5 %, devetmesečni plan pa s 965 % ali v višini 1.910,617.000din. Po vrednosti je to za 33 % več kot lanu Domača proizvodnja je večja za 28 %, d očim je bilo kooperacijske proizvodnje za 72 % več. Nižjo eksterno proizvodnjo so zaradi spremenjenega sortimenta imele samo TOZD Mehanizmi. TEL in Elektronika, v celoti pa je izpolnilo plan 5 TOZD. To proizvodnjo smo dosegli z 80 več zaposlenimi v primerjavi z letom 1975, torej je delovna sposobnost občutno porasla. Celotna DO je v 9 mesecih zaposlovala 10.028 delavcev.
Povprečni mesečni neto dohodek na zaposlenega je znašal 4.089 din. Povečanje znaša 25 % glede na leto 1975.
Obratna sredstva so se povečala za 16 % v celoti, največ pa v Števcih EO, Elektroniki in AT C. Povečala so se od
1.671.581.000	na 1.939,118.000 din.
Investicije zaradi pomanjkanja finančnih sredstev kasnijo. V tem
obdobju je bilo v stroje in opremo vloženo 32,956.000, v zgradbe pa
9.178.000	din.
Stroški so sc časovno gibali v okviru planiranih in sorazmerno na skupno proizvodnjo, ne pa tudi sorazmerno na gotovo proizvodnjo, ki je zaostala za planirano.
Na tuje tržišče smo izvozili za
20.736.000	dol. naših izdelkov, karje nekoliko manj kot smo predvidevali, pa vendar za 34 % več kot v istem obdobju lani.
DO je v 9 mesecih dosegla
2.626.454.000	din celotnega dohodka po plačani realizaciji, neplačana realizacija pa je znašala 125,654.000 dm. V primerjavi s planom je bila skupna realizacija dosežena 72 %. V okviru doseženega celotnega dohodka pa je bilo obračunano za 1.963,492.000 din stroškov materiala in storitev,
58.490.000	din amortizacije,
140.511.000	din pogodbenih obveznostih. 74.006.000 din pogodbenih obveznosti in 526,681.000 din oseb-nih dohodkov in prejemkov.
Po analizi stanja na samoupravnih in političnih organih naj bi se poslovni uspeh do konca leta bistveno izbopal z bistveno veqo proizvodnjo in večjim učinkom varčevalnih ukrepov v zadnjem tromesečju, s povečanjem nekaterih cen in njihovo regulacijo na področju prodaje javnih telefonskih central za PTT ter drugo aktivnostjo na pod-očju prodaje, proizvodrge in stroškov.
INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE
Elektromotorji tričetrtletju
ob
V Elektromotoijih so zadnje tri mesece precej povečali proizvodnjo, niso pa mogli nadoknaditi vsega, kar je bilo zamujeno v prvi polovici leta. Takrat je namreč manjkalo naročil, ker je cela vrsta kupcev zmanjšala ali stornirala naročila. Teh težav zdaj ni več, naročila kar dežujejo, tako da jim že manjka zmogljivosti in delavcev. Iščejo in zaposlujejo nove delovne moči. Tudi prodaja je v zadnjih treh mesecih stekla celo proti pričakovanju dobro in zalog gotovih izdelkov praktično nimajo. Zlasti mesec september je bil zelo dober. Izvoz teče po načrtu, kar pa ni malo, saj izvažajo nad šestdeset odstotkov svojih izdelkov. Iščejo vse več novih in ugodnejših možnosti. Doslej so izvažali večje količine v glavnem v Zahodno
Nemčijo, Italijo in Severno Ameriko. Počasi pa začenjajo dobre posle s kupci v Južni Ameriki in v Turčiji se jim odpirajo dobre možnosti.
Sicer pa so prisiljeni večji del svoje proizvodnje prodajati zunaj, saj je domače tržišče daleč premajhno za vso njihovo proizvodnjo. Seveda pa vsi ti izvozni posli in možnost prodaje zunaj naših meja ne zagotavljajo vedno najboljših finančnih rezultatov. Ob izvozu malih elektromotoijev se srečajo z ostro konkurenco v cenah. Tu močno konkurirajo proizvajalci iz Japonske, Hongkonga in Italije. Tako lahko prodajo le najkvalitetnejšo robo po sorazmerno nizkih cenah.
Do konca leta pa upajo še marsikaj nadoknaditi, zlasti zaostanke v programu, čeprav proizvodnih načrtov ne bo mogoče izpolniti v celoti, je bil pač izpad v prvem polletju prevehk. Upajo pa, nam je povedal direktor Tone Rakovec, da bodo ob koncu leta
Elektromotorji: Motiv iz orodjarne.
evidence naročnikov racionalnejšo pripravo hrane in prispeva k boljši organiziranosti ter izkoristku delovnega časa.	Špela Murovec
Iskraši — glasovali bomo »ZA«
II. SAMOPRISPEVEK
V LJUBLJANI
21. NOVEMBRA 1976
j L

dosegli nad 85 odstotkov proizvodnega načrta, kar je v kontekstu možnosti kar dobro.
Ob vseh teh proizvodnih in tržnih težavah tudi nimajo najboljših osebnih dohodkov. Že v Selški dolini in v Škofjeloški občini so precej na repu. Načrtujejo pa znatno izboljšanje ob novem letu, ker sicer jim grozi prevelika fluktuacija.
Morda velja omeniti, da so število zaposlenih zmanjšali v poprečju od lani za petdeset delavcev, kar bo gotovo pozitivno vplivalo na rentabilnost proizvodnje.	p Kotar
ISKRA - IEZE
Proslavili smo jubilante dela
V petek, 5. novembra popoldne je tako slavnosti del srečanja, kot poz-bilo v motelu na Otočcu vsakoletno nejši zabavni večer, srečanje jubilantov 25, 20'in 10-let- V imenu poslovodnega kolegija je nega dela naše Industrije elementov za nato jubilante pozdravil v. d glavnega elektroniko. To pot so proslavili skup- direktoija IEZE Matjan Henigman, no 91 jubilantov dela in sicer vsem Poudaril je delež jubilantov dela k jubilantov 25-letnega dela, osemin- skupnemu uspehu IEZE m Iskre saj dvajset jubilantov 20-letnega dela, so prav ti, zvesti in dolgoletni sodelav-preostali pa so letos izpolnili že deset- ci naj dragocenejša aktiva vsakega
Izpolnili so dvajset let zvestega dela v temeljnih organizacijah IEZE.
Jubilante deset letnega dela je bilo kar težko spraviti m en sam posnetek.
letnico svojega sodelovanja v kolektivih TOZD IEZE.
Jubilante in goste je, ob začetku slavnostnega dela srečanja pozdravil predsednik sindikalne konference IEZE Jože Colarič. Zaželel je jubilantom prijetno srečanje, nato pa napovedal nastop Šcntjemcjskcga okteta, ki je z vrsto pesmi oplemenitil
ISKRA
Številka 47 - 13. novembra 1976
podjetja.
Slednji je spregovoril in jubilantom čestital še predsednik delavskega sveta Industrije elementov za elektroniko Nace Rozina. Spet je Šcntjcrncjski oktet zapel vrsto izb ranili pesmi in opravičeno zanje požel priznanje hvaležnih poslušalcev.
Za konec slavnostnega dela srečanja sta predsednik DS IEZE Nace Rozina in v. d. glavnega direktoija IEZE Marjan Henigman jubilanton dela razdelila, ustrezno njihovi delovni
Invalidi o svoji aktivnosti
Predsednik DS IEZE Nace Rozina ^pozdravlja jubilante dela.	_
dobi lične Iskrine značke ter denarne nagrade.
V spodnji dvorani motela je bila nato večerja, po njej pa se je razvil prijeten družabni večer. Nekajkrat še je zaorila pesem Šentjernej sk ega okteta, ki so mu pritegnili še drugi, seveda pa tudi godbeniki niso nastopali zaman. Njihovi zvoki, včasih sicer sodobno malce preglasni, so mnoge zvabili na plesišče, kjer so si, ne glede na potne srage, dajali duška.
Prijetno je, kot vselej, minilo tudi letošnje srečanje jubilantov dela naše IEZE, katerih imena objavljamo v nadaljevanju.	J. C.
JUBILANTI 25-LETNEGA DELA
Gojmir B le n kuš (Skupne strokovne službe), Marija Kovačič (Upori), Minka Krhin (Upori), Frančiška Kormar (Upori), Miodrag Miloradovič (Magneti), Justina Pavlič (Upori), Jelka Selan - Kos (Skupne strokovne službe), Marija Tufegdžič (Keramični kondenzatorji).
JUBILANTI 20-LETNEGA DELA
Antonija Aksentijevič (Keramični kondenzatorji), Lado Androja (Upori), Franc Bambič (Upori), Aleksander Černač (Keramični kondenzatorji), Marija Grgovič (Upori), Ivan Gutnik (SEM), Marjan Henigman (Skupne strokovne službe), Milka Hrast (F er iti), Franc Jagrič (Elektroliti), Amalija Jordan (Upori), Ivana Klopčar (Keramični kondenzatorji), Jožica Kocmur (Keramični kondenzatorji), Nada Kopač (Keramični kondenzatorji), Kristina Kos (Upori), Matilda Lotrič (Skupne strokovne službe), Karolina Lovenjak (Keramični kondenzatorji), Fani Mlakar (SEM), Ana Pavlenč (Upori), Terezija Pečnik (Keramični kondenzatorji), Jože Prikovič (Upori), Antonija Potočnik (Keramični kondenzatorji), Jožefa Povšič (Upori), Jožefa Premru (Upori), Rozalija Strašek (Keramični kondenzatorji), Avgusta Tomažič (Skupne strokovne službe), Ana Zagorc, (Upori), Ana Zagorc, (Upori), Pavla Zajc (SEM).
JUBILANTI 10-LETNEGA DELA
Lovrenc Kržišnik, Olga Babnik, Srečko Brezovar, Ana Magaš, Andrej Rožič (vsi Skupne strokovne službe). -Janez Blaž (Orodjarna), Stanislav Novak (Orodjarna), Andrej Anžur (Keramični kondenzatorji), Ana Hrovat (Feriti), Janez Japelj (Feriti), Fata Kapič (Feriti), Feliks Ogrinc, Milan Remetič, Lucija Vidovič, Mato Vincentič, Vladimir Kordiš (vsi Magneti), Terezija Turk, Ana Marija Košak, Jože Ogorevc, Alojz Kuhar, Jože Sirotka, Marjanca Strgar, Marija Rangus, Jožef Rangus, Marjan Lapuh, Alojz Pavlič, Dušan Verstovšek, Janez Alič, Janez Avsec, Bernarda Luštek, Jože Povhe, Kristina Rešetič, Martin Žulič, Franc Piletič (vsi Upori), Majda Baša, Janez Bavdek, Peter Bavdek, Drago Erjavec, Emil Glavič, Janez Kastelic, Marija Kuhelj, Cvetka Kumelj, Anica Mohorič, Zofka Skube, Polde Suhorepec, Janez Šercelj (vsi Keramični kondenzatorji), Martin Cvilak, Terezija Gabrovšek, Nikola Krajačič, Marjeta Kosovel, Ivanka Langenfus, Marija Marinko (vsi SEM), Angela Metelko (Elektroliti), Srečko Furlan (Upori), Terezija Gorenc (Upori).
NA SVOJEM OBČNEM ZBORU SO SE ČLANI AKTIVA INVALIDOV ELEKTROMEHANIKE IZČRPNO POMENILI O SVOJIH PROBLEMIH
Člani aktiva invalidov Iskre — Elek-tromehanike so se 21. oktobra t. 1. zbrali na svojem občnem zboru, da pregledajo svoje dosedanje delelo ter se pomenijo o bodočem. Hkrati so razrešili stari odbor, izvolili novega ter še druge organe.
Iz podatkov v poročilih je razvidno, da aktiv poleg delovnih in telesnih invalidov vključuje tudi slepe in gluhoneme, skupno 112 sodelavcev. Prizadeva pa si vključiti tudi invalide brez statusa. Ta zadnja akcija še poteka. Vodstvo aktiva uspešno sodeluje s socialno službo ter družbenopolitičnimi organizacijami v DO. Prizadevanja aktiva pa so usmerjena tudi v čimbolj še informiranje ter v to, da ima čimveč delegatov v omenjenih in drugih organizacijah pa tudi v samoupravnih interesnih skupnostih. Ena od pomembnih dejavnosti aktiva je nadalje usmerjena v uspodabljanje in prekvalifikacijo posameznih članov, posredovanje socialne pomoči, prav-no-svetovalne ter denarne v okviru možnosti. Organizira tudi letovanje svojih članov. Težje pokretne tovariše člani obiskujejo na domovih ter jih priložnostno tudi obdarujejo. DO oziroma samoupravnim organom posreduje aktiv tudi razne koristne predloge v zvezi z izboljšanjem položaja njegovih članov.
Po poročilih predsednika aktiva, predsednikov komisij in blagajnika je aktiv nadaljeval z delom. V razpravi na omenjena poročila je bilo sprejeto stališče, da mora bodoče delo aktiva temeljiti na začrtanih smernicah akcijskega programa kranjskega Društva invalidov, dopolnjeno pa naj bo glede na tekoče potrebe. Glavni poudarek
pri tem velja potrebi po zakonskem urejanju problemov invalidnih oseb.
To je trenutno prepuščeno le večji ali manjši stopnji človečnosti družbenih sredin, kjer invalidi živijo in delajo. Če naj bo taka skrb v bodoče trajna in sistematsko organizirana, morajo biti z zakonskinu pravicami seznanjeni tudi vsi invalidi. Potrebna bo boljša preventiva tako v krajevnih skupnostih kot tudi v sami DO-ter intenzivno izvajanje novega zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. Če je le možno, naj te dopolnijo polno delovno dobo, vendar morajo zato imeti ustrezne delovne in zdravstvene pogoje. Rekreacija invalidov naj bi postala višja oblika rehabilitacije in duševne sprostitve vsakega invalida. V ta okvirje potrebno vključiti tudi skrb za otroke zaposlenih invalidov, njihovo šolanje in ustrezno zaposlitev. V prihodnje je treba nadalje poskrbeti za to, da bo tudi za invalide brez statusa ugotovljen odstotek invalidnosti. Tudi slednjim je po- 1 trebno zagotoviti v DO iste ugodnosti kot delovnim invalidom ter jih vključiti v delovanj e aktiva ■
Navzoči so navedli še druge probleme, s katerimi se vsakodnevno sp o; . padejo zaradi svoje invalidnosti. Pr* tem so grajali odnos vodje obratne ambulante Iskre - Elektromehanike do prizadetih pacientov — invalidov pa tudi togo prepočasno reševanje njihovih zadev s strani služb invalidsko; pokojninskega zavarovanja. Invalidski upokojenci zaradi upokojitve ne smejo biti prikrajšani pri invalidsk*: pokojnini, so še poudarili v nadaljevanju razprave. Tudi sicer bo DO za delo aktiva namenila več sredstev, brž ko se bo njeno finančno stanje izb olj-j
šalo.
V. B.R’
ISKRA
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO LJUBLJANA, Savska c. 3 n. sol. o.
TOZD - INŽENIRINGI, SPLOŠNO PODROČJE LJUBLJANA, KOTNIKOVA 6
OBJAVA PROSTIH DELOVNIH MEST
1.	2 projektanta sam. II.
—	Projektivno področje — Projektiva SV naprav
—	Biro za klima naprave
2.	Komercialist sam. II — Komercialno področje
3.	Komercialni referent (za določen čas) — Komercialno področje — uvoz in izvoz
4.	Vodja gradbišča za avto sto p naprav.e — Biro za avtomatizacijo železniškega prometa
5.	Servisni tehnik — Biro za avtomatska kegljišča
6.	Administrator — Gospodarsko-računovodsko področje
7.	2 mehanika-specialista - (1 delovno mesto v Ljubljani, 1 na Vrhniki)
—	Programsko razvojno področje — Protipna in maloserijske delavnice
Ad 1. Pogoj:
Projektivno
področje
inženir elektrotehnike, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, aktivno znanje uemškea jezika, strokovni izpit o gradnji objektov, izpit za hojo po progi.
Alarmne
naprave
Pogoj:
inženir elektrotehnike, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, aktivno znanje nemškega jezika, strokovni izpit o gradnji objektov.
Ad 2. Pogoj:
komercialist ali elektro inženir, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj in pasivno znanje nemškega jezika.
Ad 3. Pogoj:
ekonomski tehnik ali elektro tehnik, eno leto ustreznih delovnih izkušenj. .
Ad 4. Pogoj:
elektro tehnik, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj in izpit za hojo po progi.
Ad 5. Pogoj:
elektrotehnik, 2 leti delovnih izkušenj na elektro vzdrževanju.
Ad 6. Pogoj:
administrator, 6 mesecev delovnih izkušenj na splošno administrativnih delih.
Ad 7. Pogoj:
elektromehanik, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj v proizvodnji.
Delo se združuje za naloločen čas s posebnim pogojem uspešno opravljenega poskusnega dela.
Kandidate vabimo, da pošljejo pismene vloge z navedbo področja, na katerem želijo delati, v roku X dni po objavi, na naslov: Splošno področje, Iskra Industrija za avtomatiko, TOZD Inženiringi, Ljubljana, Kotnikova 6.
Uspela vaja enot civilne zaščite
Kranjski klub samoupravljalcev deluje
v TOZD TEN
„Enota civilne zaščite v TEN je gotovo med najbolje izuijenimi in tudi najbolje opremljenimi v celotnem združenem podjetju", je pohvalil udeležence nedavne vaje strokovni sodelavec za ljudsko obrambo v SOZD Iskra Jože Deželak.
zala pa se je tudi ekipa reda in varnosti, ki je v bližini tovarne „prijela nevarnega diverzanta."
Požara sta bila kmalu pogašena, „ranjencem“ so nudili prvo pomoč, „delno porušene" tovarniške prostore pa je zavarovala ekipa reda in varnosti.
Ob koncu vaje smo poveljnika civilne zaščite v TEN Franca Štancerja in načelnika štaba civilne zaščite v tej tovarni Franca Žuglja zaprosili za kratko oceno o sami vaji. Tole sta nam povedala: „Vaja je vsekakor dobro uspela, kar pa ni čudno, saj smo v nekaj zadnjih letih veliko storili za izurjenost naših ekip. Tako je med drugim tečaje prve pomoči in gasilstva obiskovalo več naših delavk in delavcev. Edina napaka, ki jo je štab opazil med vajo, je premajhna telesna pripravljenost udeležencev. Zavedati pa se moramo, da so ekipe civilne zaščite sestavljene iz tistih članov kolektiva, ki niso vojaški obvezniki, zato, razumljivo, od rg ih'tudi ne moremo pričakovati večjih fizičnih naporov. Vaja je torej uspela, k temu pa so precej prispevale tudi dosedanje priprave, zlasti pa prizadevnost udeležencev samih, pa tudi delo političnih in poslovodnih organov."
Naj izdamo vojaško skrivnost: v TEN bodo imeli v kratkem še eno vajo civilne zaščite. Predhodno bodo zanjo vedeli le člani štaba civilne zaščite in ne tako kot zdaj, ko je bila napovedana že več dni prej. Skoraj gotovo bo vaja ponoči, člane civilne zaščite pa bodo o „sovražnem napadu" na tovarniške prostore obvestili kurirji. Upajmo, da bo tudi ta vaja uspela podobno kot je petkova.
L. D.
PESTRA VSEBINA ZASNOVE IN DELOVANJA, VKLJUČNO Z BOGATIM PROGRAMOM IZOBRAŽEVANJA, ZAGOTAVLJA USPEH
V skladu z. ustavo SR Slovenije so TOZD in OZD, samoupravne delovne skupnosti ter drugi podpisniki z območja občine Kranj nedavno sklenili samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju kluba samoupravljalcev. Z njim so hkrati določili tudi njegovo organiziranost in program dejavnosti.
Iz kakšnih pobud je bil ustanovljen omenjeni klub? V njem se združujejo delavci preko svojih samoupravnih in družbeno-političnih organizacij in skupnosti, da bi na organiziran način izmenjavali ter dopolnjevali svoje samoupravljalske in delegatske izkušnje. V skladu s sporazumom je bil sprejet tudi skupen program družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja samoupravljalcev, ki ga izvajajo Delavska univerza v Kranju in druge organizacije. Financiran je iz združenih sredstev. Klub bo poskrbel za raziskovalno dejavnost, pravno posvetovalnico ter organizirano strokovno pomoč pri uresničevanju
ustavne vsebine samoupravljanja. V klubu bo nadalje organizirana dokumentacijska služba samoupravnih aktov in drugega gradiva s področja samoupravljanja, dostopna vsem, ki jih to zanima. Za reševanje raznih vprašanj in problemov s tega področja kot tudi za napredek samoupravljanja na splošno bodo poskrbeli v klubu s posredovanjem pobud in predlogov raznim samoupravnim organom, skupnostim ter d ružbeno-političnim organizacijam, izvajali pa bodo tudi druge izobraževalne naloge informativne ali kulturne narave, določene s strani ustanoviteljev kluba. Ti omogočajo delovanje kluba z določitvijo njegovih konkretnih nalog glede na samoupravljalske razmere v občini, nosilce nalog ter načine izvršitve. Klub upravljajo preko delegatov v njegovih organih ter tako sodelujejo tudi pri gospodarjenju. Člani pa so lahko tudi vsi drugi delavci, ki z izjavo potrdijo svojo željo po sodelovanju v klubu. Njegov najvišji organ je skupščina delegatov ustanoviteljev, ki jih izvolijo bodisi delavski sveti bodisi drugi pristojni organi. Vsak ustanovitelj ima v skupščini enega delegata, katerega mandatna doba običajno traja štiri leta. Skup-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Ostro zavijanje sirene je v petek, 5. novembra opozorilo delavke in delavce TEN v Stegnah pri Ljubljani na »bombni napad sovražnih letal." Vaja, ki naj pokaže izuijenost enot civilne zaščite iz TEN in vseh drugih delavcev ter pripravljenost naprav, se je začela. Tovarniški prostori so se v hipu spraznili in vsi zaposleni so se umaknili v zaklonišče.
Ko je „nevarnost" minila, je zaklonišče prva zapustila ekipa radiobio-loške kontaminacije. Potem ko je ugotovila, da »sovražnik med napadom ni uporabil niti radioaktivnega niti ke--mijskega orožja", so na delo pohitele tudi dmge ekipe. Štab je začel ugotavljati »posledice letalskega napada", na delo so odšli tudi gasilski oddelek, ekipa prve pomoči ter ekipa reda in varnosti. Ekipi gasilcev sta se spoprijeli z dvema požaroma, oddelek prve pomoči je pohitel k ranjencem, izka-
Casilska ekipa je z aparati hitela zadušiti požar.
ISKRA-AVTOMATIKA
Jubilejno zvezno tekmovanje varilcev
V okviru zveznega tekmovanja kovinskih delavcev Jugoslavije, ki ga vsako leto organizira Pokrajinski svet Narodne tehnike Vojvodine v sodelovanju z ostalimi sveti Narodne tehnike v Jugoslaviji, tekmujejo delavci kovinske in varilne stroke.
. Letošnje tekmovanje je bilo 10.po vrsti, torej jubilejno. Navada je, da se vsako leto določita sopokrovitelja -delovni organizaciji iz kovinske in varilne stroke. Za Iskro-Avtomatika TOZD Tovarna avtomatskih in varilnih naprav je izredna čast, daje bila izbrana za sopokrovitelja za varilski del tekmovanja v Novem Sadu. Za drugi del tekmovanja, za kovinsko obdelavo pa je bila določena Industrija mašina i motora Pobjeda iz Novega Sada. S tem, ko je TOZD Tovarna avtomatskih in varilnih naprav prevzela sopokroviteljstvo, je Priskrbela tudi varilne naprave za tek-niovanjc in to iz svoje proizvodnje. Začetki razvoja naprav za valjenje v zaščitni atmosferi plina segajo v leto
1960, ko je bila ustanovljena razvojna ekipa. Od vsega začetka se je Iskra odločila za avtonomen razvoj na tem področju, kar je tudi osnovno vodilo za perspektivni razvoj tehnike. Tako so bile razvite in serijsko proizvedene naprave za valjenje po postopkih TIG, MAG, MIG. V zadnjih desetih letih je bilo na jugoslovanskem tržišču plasiranih na primer 3500 polavtomatskih naprav za CCb valjenje, kar predstavlja 60-70 % potreb jugoslovanskega trga.
Naprave, katere je prispevala Iskra —Avtomatika za tekmovanje so:
—	naprave za polavtomatsko varjenje po postopku MAG (to je v za-• ščitni atmosferi COo) EKOMATIK 400
—	naprave za valjenje po postopku TIG v zaščiti argona TIGVAR350 in naprava za ročno elektropbločno varjenje z zmožnostjo zvezne regulacije toka PLH 250. TIGVAR 350 je edina domača naprava, ki omogoča valjenje s programiranim ciklusom in se v zadnjem času uporablja za izvajanje varilskih del na gradbišču naše prve nu-
Predstavnik Iskre-Avtomatike seznanja ugledne goste z dosežki razvoja in proiz v od nje visoko produktivne varilne opreme.
klearne elektrarne v Krškem.
Na teh napravah je na 20 tekmovalnih mestih preizkušalo svoje znanje in sposobnosti 192 tekmovalcev varilne stroke. Oprema, ki je bila po mnenju prisotnih izredno kvalitetna, je omogočila izvedbo tekmovanja brez zastojev in nudila enake tekmovalne pogoje vsem udeležencem. Poleg varilcev je v tekmovalnem delu sodelovalo še 192 delavcev kovinske stroke s poklici kot strugar, rezkalec, brusilec in orodjar in sicer na napravah, kijih je nudila Industrija mašina i motora Pobjeda.
Za vse udeležence, ki so sodelovali na zveznem tekmovanju pa je veljal pogoj, da so morali predhodno zasesti prva mesta na republiških in pok raj in-škili tekmovanjih, ki so bila od maja do septembra letos. Najboljši v svojih disciplin alt so na koncu zveznega tekmovanja prejeli spominske nagrade s posvetilom predsednika republike tovariša Tita. Na tej družbeno priznani in izredno pomembni manifestaciji so kot člani častnega in prireditvenega odbora sodelovali mnogi naši vidni družbeno politični delavci, med njimi tovariši Mika Špiljak, Maijan Rožič, Danilo Kekič, Ratko Svilar in dmgi predstavniki iz vseh naših republik in pokrajin.
V petdnevni program so bile poleg tekmovanj vključene še kulturne, gospodarske in družbenopolitične manifestacije. Udeleženci in gosti so si lahko ogledali razstave: inovacija in tehnični napredek; umetniška fotografija »človek in kovina"; 10-letnica tekmovanja varilcev Jugoslavije itd. V hali Novosadskega sejma so lahko videli demonstracijo strojev in orodja za obdelavo kovine, v domu »Svetozar Markovič" pa so se lahko udeležili seminarja - Izobraževanje kadrov za delo s stroji za obdelavo kovine" in druge.
Čeprav je začetku tega vsakoletnega tekmovanja botrovala želja, ki jo je izrazil tovariš Tito, da bi srečanja pripomogla k dvigu produktivnosti, rentabilnosti in kvalitete proizvodnje, ni ostalo v ozadju dejstvo, da zvezna tekmovanja krepijo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti.
Špela Murovec
Nekaj misli o prehrani
Naš kos kruha je važnh postavka v našem življenju. Često tu naletimo na nasprotujoča si mnenja. Slabo živimo, pravijo nekateri. Preveč imamo vsega, na ostajanje, trdijo nekateri. Statistika pravi, da tretjina človeštva strada. Kako pa živimo in se hranimo zares? Tempo življenja je vse hitrejši, časa manjka skoro bolj kakor denarja. Kaj menijo o tem naši sodelavci?
MIRA OMEJC, knjigovodkinja in gospodinja:
Imam družino in lahko trdim, da je hrana draga. Poglejte samo sadje.
Izpod „jurja" ne dobiš kile najslabših jabolk. In kaj je kilogram za vso družino? In nesorazmerno »nategnjene" cene nekaterih živil. Kis na primer je v primeri z oljem strašno drag. Sladkor in sol — stvari s katerimi v gospodinjstvih ne moreš štediti, imajo visoke cene, pa se ob koncu meseca naberejo take številke, da te je groza.	—
Včasih z možem kosiva zunaj. Pa f ne v restavraciji, bog ne daj — tam so astronomske cene. Za nas povprečne so delavske menze še dosegljive, samo premalo jih je in mnoge so preveč „od rok". Takih delavskih restavracij, kakor je na primer litostrojska, v kateri včasih z možem kosiva, bi moralo biti več in na dosegljivih krajih. Tako bi marsikateri gospodinji in materi prihranili mnogo časa in truda.
Mira Omejc: Več bi moralo biti cenenih restavracij.
VERHEK, skladi-
Vladimir Verhek: Tudi drugod je dobro, doma pa najboljše.
FRANC MULLNER, skladiščnik:
Mislim, da lahko o sebi trdim, da sem »povprečna slovenska družina". Enajst let imam zakonskega staža, z ženo in otrokom stanujeva v bloku in imava srednje dohodke. Za hrano porabiva nad tretjino svojega zaslužka.
Ni poceni, sorazmerno z osebnimi dohodki bi celo rekel, da je draga. Ker nam manjka časa, bi si človek vsaj včasih rad privoščil kosilo zunaj doma. Pa zadnja leta ne gre več. Pred leti sva z ženo često pokosila ali večerjala v gostilni ali restavraciji. Tako je ostalo več časa, saj gre skoro vse popoldne za pripravo kosila in pospravljanje. Danes si restavracije zaradi zvišanih cen ne moreva več privoščiti. Postalo je predrago. Tako ,,flikava" doma. Ravno pri kuhi ne pomagam, pri drugih gospodinjskih delih pa moram poprijeti.
VLADIMIR
ščnik:
O cenah živil bi vam težko kaj povedal, to je ženina zadeva. Veste, pri nas je takole: žena je bila vedno doma, sam pa sem hodil v službo. Da smo shajali sem mnogo delal tudi po ,,šihtu". Lotil sem se elektroinštalacij in zaslužil, kolikor je manjkalo. Hrana je važen »družinski član". Zato Sem poskrbel, da so imeli otroci red, domačnost in vzgojo. Saj ni tako važno kaj poješ,ampak bolj kako. Mar ni lep občutek družinske skupnosti, ko prideš domov in vsa družina sede okrog mize. Vse lepo mirno, brezfur-janja in nervoze. Tudi za to se splača nekaj žrtvovati.
Če pa je žena zaposlena, mora prispevati h gospodinjstvu neprimerno več od moža. Ves svoj denar, živce, često tudi spanje.
Restavracija pa ne pride v poštev za srednje osebne dohodke. Za slovesne prilike morda, pa potem samo pomisliš na ceno in te mine za lep čas.
Mullner Franc: Vse popoldne gre za kosilo in pospravljanje.
OB RAZSTAVI IVANA RAZBORŠKA IN JOŽETA VOLARIČA
Vzbuditi zanimanje otrok
Šmartno pri Litiji. Takoj za cerkvijo kažipot, ki ti pove pot za grail Bogenšperk, za dom pisca Slave Vojvodine Kranjske -- Janeza Vajkarta Valvasoija.
Asfaltna cesta se strmo vzpenja nekam med zasavske hribe in kar naenkrat se tik pred obiskovalcem „nariše“ bogenšperski grad. Stavba, za katero bi človek prej rekel, da razpada, kot pa daje urejen v muzej. No, tabla, ki oznanja bife, poruši vse dvome o zapuščenosti tega kulturnega spomenika.
Prvo nadstropje. Med številnimi listi z vrisanimi ornamenti najdemo Iskraša Ivana Razborška, kije pripravljal razstavo jugoslovanske ornamentike in vatjenih skulptur Jožeta Volariča.
Na stenah bogenšperškega gradu so prikazani številni jugoslovanski ornamenti, dopolnjujejo jih skulpture pastirja, planinca, železarja, delavca, kmetice, srednjeveških vojščakov in skulpture živali kranjskega umetnika Jožeta Volariča.
Ornamenti, katerih je Ivan Raz-horšek zbral že več kot šest tisoč so z vseh področij Jugoslavije ter preslikani iz raznih predmetov: z bučk ih Slavonije, raznih rezbarij v lesu, vidimo lahko stilizirane svetove iz vseh koncev Jugoslavije; spet drugi so prerisani z brisač, narodnih noš, predpasnikov, preprog, nogavic, z raznih bakrenih izdelkov.
Ivan Razboršck je dokazal, da je velik mojster v prerisovanju ornamentov na razne podlage, saj mu ri-
Dve izmed skulptur Jožeta Volariča.
V \
sanje na različne podlage kot papir, platno, kovino, steklo, les ne delajo posebnih preglavic.
In kaj lahko rečemo o skulpturah Jožeta Volariča? Da so to umetnine, ki skušajo prikazati preprostega človeka pri vsakdanjem delu. pri različnih opravilih, tla so to skulpture, ob katerih sc človek nehote zamisli o usodi človeka.
Kulturna skupnost Litija, ki je prevzela organizacijo te razstave, je pripravila ob otvoritvi krajši kulturni program, hkrati pa je predsednik te skupnosti Janez Kreft zagotovil, da si bodo z. vsemi močmi prizadevali, da si bo razstavo ogledalo čimveč otrok in, da bi tudi v njih -vzbudili čut za ornamente, hkrati pa je naprosil Ivana Razborška, da bi bil ob takilt priložnostih strokovni vodič.
Razstava bo predvidoma odprta do konca letošnjega decembra. p ^
Kranjski klub
samoupravljalcev
deluje
Prijateljsko sodelovanje jugoslovanskih mest
Občina Kranj je poleg trajnih prija-teljskih stikov s tujimi mesti pričela sodelovati z nekaterimi občinami v Jugoslaviji. Lani je občina Zemun, ki je že dalj časa sodelovala s Kranjem, Banja Luko in Bitolo, dala pobudo za vzpostavitev trajne prijateljske vezi med šestimi občinami, od katerih naj bi bila vsaka iz druge republike.
Tako je prišlo do sodelovanja med Banja Luko, Bitolo, Hercegnovim, Kranjem, Osijekom in Zemunom. Pričeli so z izmenjavo uradnih delegacij ob občinskih praznikih. Že leta 1971 so pričele sodelovati mladinske organizacije. Pred dvema letoma so občinske konference ZSM vseh šestih občin oblikovale skupno mladinsko delovno brigado. Letos so v Osijeku pripravili že drugo skupno srečanje mladine, ki bo vsako leto v drugem mestu.
V letošnjem letu bodo omenjene občine podpirale ..Listino prijateljstva in medsebojnega sodelovanja". S tem bodo sodelovanje še bolj poživili.
Pri razvijanju medobčinskega sodelovanja se krepi bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije. Občine sodelujejo in izmenjujejo izkušnje na področju dmžbenopoli-tičnega sistema, zlasti še pri izvajanju delegatskega sistema, delovanju samo-upravnih interesnih skupnosti, informiranju občanov, vlogi krajevnih skupnosti in drugih aktualnih problemov, ki so bistvenega pomena za boljše in srečnejše življenje na poti k osvoboditvi dela in dograjevanju socialistične družbe. Predvideno je tudi sodelovanje med organizacijami združenega dela na področju gospodarstva.
Alojz Boc
Priprave na festival
IZBOR DEL ZA 3. ISKRIN FESTIVAL AMATERSKEGA FILMA ŽE POTEKA
Za Dan republike bo letos že tretjič potekal Iskrin festival amaterskega filma in sicer 25. 11. ob 18.30 v prostorih Delavskega doma v Kranju. Izbor in obdelava tem prispelih filmov kaže na dokajšen napredek tako kriterijev festivala kot tudi posamičnih avtorjev. Pri tem poudaijamo, da gre za vsestransko amatersko obeležje prireditve v organizaciji foto-kino sekcije Iskre — Elektromehanike. Sekcija deluje v okviru kranjskega Foto-kino kluba Janeza Puhaija.
Njen filmski oddelek strokovno vodi Matko Šmuc, dipl. ing.
Žirijo bodo sestavljali: likovni kritik dr. Cene Avguštin, televizijski snemalec Janez Hrovat ter priznani amaterski filmski ustvaijalec Jaka Bregar. Tematika filmov posega v nqraz-ličnejše sfere človekovega življenja, dela in udejstvovanja v prostem času. Prikazi družinskih in športnih dogodkov ter različnih konjičkov našega delovnega človeka so letos, ob 3. obletnici festivala, prešli v še višjo fazo. Predstavljeni bodo tudi različni žanri filmov.
Ni naključje, da letos, ko smo končno dali kulturnemu udejstvo-
vanju delavcev tisti poudarek, ki ga zasluži, amaterski film že posega tudi na to področje. Prikazati hotenje po umetniškem ustvarjanju, napore, ovire, izpopolnjevanje, to je izpovedno bistvo, ki ga kaže dopolnjevati in negovati. S tem svojim sporočilom pa dosega letošnji festival raven, ki jo lahko postavimo za zgled marsikateremu drugemu,(marsikdaj neupravičeno) uglednejšemu.
Sicer pa prisrčno vabljeni na ogled 8 mm amaterskih filjnov, kjer si boste lahko neposredno ustvarili lastno mnenje o ravni festivala! , V. B. R.
(Nadaljevanje s 5. strani)
ščina opravlja naloge, ki so bistvenega pomena za nemoteno delo kluba (sprejme med drugim njegov letni delovni načrt, nosilce in roke nalog, letni finančni načrt, sklepni račun, imenuje organe kluba itd.) Delovanje kluba je javno. V okviru omenjenega samoupravnega sporazuma je tudi določen način in obseg združevanja družbenih sredstev za financiranje njegove dejavnosti. Morda velja posebej opozoriti na to, da se povezuje tudi z drugimi klubi samoupravljalcev v SRS in SFRJ, kar bo brez dvoma še obogatilo in razširilo domet njegove aktivnosti.
Ko bo urejena še formalost v zvezi z registracijo klubov samoupravljalcev, bo lahko pričel tudi kranjski z intenzivnejšim delom. Njegovi začasni prostori so v Delavskem domu v Kranju, vendar celovitost in zahteva po kvaliteti dela teijajo drugačno rešitev, za katero pa bodo seveda potrebna dodatna sredstva.
Na svoji 2. seji 21. 9. 1.1. je izvršni odbor' kluba v .zvezi z organizacijo programa dela med drugim že sprejel sklep, da Delavska univerza V oktobru razpiše seminar za člane samoupravne delavske kontrole ter razgovore s predsedniki delavskih svetov (po panogah) na temo „Kam gre proizvajalčev dinar". Nadaljnji program dela ,kluba do konca 1. 1976 bo sprejet naknadno. Pri tem bo dan poudarek organizaciji seminarjev za člane odborov za medsebojna delovna razmetja (disciplinske komisije). Tudi ti seminarji bodo predvidoma še vključeni v program dela za 1. 1976.	V.B.R.
Srečku
Kosovelu
Tih in molčeč veslaš med bori zlatega čolna z mrtvo brinovko v dlaneh.
Bori še vedno vršijo nad Krasom, tisti bori s tvojim srcem, ki je živo v okostju čolna.
Kraške skale so sive;
kot prej molčeče v ognju plamenijo,
nemo v ognju tvojega veslanja.
Tvoje okno je svetlo, nekje med kamenjem kraških skal in trudno sveti iz temo.
Živimo v upornem tvojem čelu?
Bili so, živijo in bodo umrli, ko boš z bori, z nemimi bori stal, z drobno brinovko v okrvavljenih dlaneh in razstira! tišino.	Monos
Novice od tu in tam
Gospodarski vestnik je objavil razgovor z dr. Borisom Ferlecem, direktorjem inšti- j tuta Jožef Stefan. Dr. Ferlec je povedal, da inštitut tesno sodeluje z Iskro in sicer :	'
pri razvoju naslednjih nalog: pri razvijanju novih keramičnih materialov, komponent in i tehnologij. Pri razvoju tehnologij stiskanja v magnetnem polju, izdelave visokofrekvenčne keramike in razvoja tehnologije za izdelavo ..sendvič" kondenzatorjev, piezo keramike in elektronskih pretvornikov, substratov za elektroniko na podlagi zemljo-alkalnega visokogliničnega porcelana, nadalje pri debeloplastni tehnologiji pasivnih in hibridnih vezij, pri proizvodnji magnetnih materialov na temelju tehnike prašne meta- j lurgije in materialov z nelinearno upornostjo ter materialov s pozitivno temperaturno j j karakteristiko.
Ob koncu ugotavlja dr. Boris Ferlec, daje sodelovanje z Iskro zgleden primer hitrega ^ razvoja elektronike pri nas.	,
A Zagrebški ..Vjesnik" pa tudi Gospodarski vestnik iz Ljubljane ugotavljata v obširnih W člankih, da se Slovenija v prometu glede na povezavo s sosednjimi državami vedno bolj izolira. Mišljen je pri tem železniški in cestni promet čez Slovenijo, ki predstavlja jugoslovanski most iz zahoda na vzhod inv obratni smeri.
Železniško omrežje je zastarelo, modernih signalnovarnostnih naprav ni, kjer pašo, so zastarele. 76 % vseh naprav so montirali še za časa Avstro-Ogrske I. 1914. Slovenija ima samo en avtomatski progovni blok, oz. naprave, montirane na progi Jesenice — Dobova. Ozko grlo v prometu predstavljajo tudi ceste. Vse naokoli Slovenije v Avstriji, Italiji in celo na Madžarskem peljejo do slovenske meje moderne avtomobilske ceste, ali pa te sedaj na veliko grade, (na Madžarskem), Slovenija pa ima pri 14.100 km cestnega omrežja en sam dvopasovni 40 km odsek od Vrhnike do Razdrtega.
Srednjeročni razvojni načrt Slovenije za obdobje 1976—1980 uvršča promet med prednostne naloge.
^ Predstavniki poslovnih združenj „lngra" iz Zagreba in „Union—inženiringa" iz ™ Beograda so podpisali v Moskvi pogodbo s sovjetskima podjetjema „Tehnoexport" in ..Inturist" za gradnjo modernega hotela, ki ga bodo gradila jugoslovanska podjetja. Gre za hotel „Jalta", drugi največji v SSSR z 2.740 posteljami. Rok za gradnjo je določen do konca 1977. leta. Gradilo ga bo 800 naših delavcev. Vrednost del je ocenjena na 80 milijonov dolarjev. Zagrebški „Nikola Tesla" bo izdelal in montiral avtomatsko telefonsko centralo.
^ V Beogradu je 21 fakultet, na katerih dela 877 doktorjev znanosti, 315 magistrov ^ in 3.300 delavcev z visoko strokovno izobrazbo. Fakultete sodelujejo s posameznimi podjetji, vendar še vedno v premajhnem obsegu. Najboljši stik je našla agro- , nomska fakulteta s svojimi osmimi inštituti, ki je lani sodelovala z več kot 40delovnimi organizacijami.
A Naša država je ena od redkih v svetu, ki ima v prometu več avtomobilov kot ^ telefonov. Toda novi družbeni dogovor glede razvoja PTT predvideva mnogo hitrejšo rast — v poprečju 17 %. Do leta 1980 naj bi priključili 1,250.000 novih telefonskih aparatov. Družbeni dogovor načrtuje maksimalno angažiranje domačih proizvajalcev telekomunikacijske panoge pri razvoju in modernizaciji PTT prometa. Podjetja naj bi izdelala 95 % vse potrebne opreme. Da bodo to zmogla, bo treba podvojiti sedanje zmogljivosti.
^ Jugoslovanska kemična industrija letos ne bo dosegla načrtovane 7 % rasti proiz-^ vodnje. Po letih dokaj uspešnega gospodarstva dejavnost namreč močno upada, zato letos ne bo dosegla načrtovanih vrednosti. Nekatere črnoglede napovedi celo , govore, da je letošnji zaostanek dosegel tako stopnjo, da bo zamujeno težko nadoknaditi celo do leta 1980.
^ V pogodbeni organizaciji združenega dela obrtnika Franca Artnakav Jurkloštru na Kozjanskem so prišli že pri startu nove proizvodnje do nepremostljivih težav. Organizacija, ki se več mesecev ukvarja s proizvodnjo elektronskih izdelkov, ni uspela priučiti delavcev. zato mora 50 % izdelkov zavreči ali popravljati, hkrati pa dela le s 30 % zmogljivostjo. Mariborski „Večer" ugotavlja, da bo potrebno posredovanje občine v Laškem.
^ Dogovor, ki so ga sklenile gospodarske zbornice Bosne in Hercegovine ter Slovenije, ^ predvideva sodelovanje med združenim delom Slovenije ter BiH.Temeljilo bo na skupnih naložbah in kooperaciji. Med podjetji, ki pridejo v poštev za sodelovanje, so omenili tudi našo Iskro Za uresničevanje dogovora so ustanovili stalno mešano komi" sijo.
V Kranju pripravljajo predlog za gradnjo novega mostu čez Savo pri Laborah. ^ Povezoval naj bi škofjeloško cesto med tovarnama Telekomunikacij in Savo z vzhodnim robom novega naselja na Planini. Most naj bi bil dolg 370 m, imel naj bi štiri vozne pasove s pločnikoma, gradnja s priključki pa naj bi veljala 160 milijonov dinarjev. Naši delavci na Laborah se bodo tega verjetno zelo razveselili.
^ Tovarna za predelavo plastičnih snovi „Lihnida" iz Ohrida je kot prva v državi ” uvedla nov izdelek — plastično lepenko. Plastična lepenka"bo v prihodnje zanesljiv0 izrinila dosedanjo kartonsko lepenko, zlasti zato, ker je odporna proti vlagi in udarcem-
^ Vzporedno z jubilejem zveze izumiteljev Jugoslavije, ki so jo ustanovili pred 20 let' ™ v Ljubljani, je bila ob koncu minulega meseca odprta na Zagrebškem velesejmu razstava jugoslovanskih izumov z naslovom INOVA YU 76. Sodelovala so števdn3 podjetja. Najbolj uspele izume bodo prikazali na mednarodni razstavi izumov v Nurn-bergu.
Zvezni izvršni svet je sprejel načrt zakona o dodatnih sredstvih, ki so namenjen3 ™ kreditiranju gospodarstva na Kosovem. Gre za 1,6 milijarde dinarjev obratnih sredstev za obdobje 1977 do 1980.
^ V gorenjskem ..Glasu" je objavil Igor Slavec krajši članek, v katerem se huduje na ^ Iskro, zakaj po zgledu drugih velikih gorenjskih podjetij ne odpre na Gorenjskem oziroma v Kranju industrijsko prodajalno. Mimogrede ugotavlja tudi, da deluje servis Iskre v neprimernih in neuglednih prostorih.
V Teheranu so odprli 4. mednarodni sejem, na katerem sodeluje 44 držav z okrog ^ 500 domačimi podjetji. Jugoslavijo predstavlja 75 naših organizacij, med njimi je tudi naša Iskra.
A Devetmesečni obračun ..Ljubljanske banke" ugotavlja, da znaša privarčevani denar
na hranilnih knjižicah in tekočih računih občanov že eno tretjino vseh sredstev banke. Novembra so sredstva občanov že narastla na 20 milijard dinarjev. Bistven delež pri razmahu varčevanja je prispevalo izplačevanje osebnih dohodkov zaposlenih P3 hranilne knjižice in tekoče račune. Sedaj nakazuje že 2.600 OZD z več kot 50.000 zaposlenimi osebne dohodke prek ..Ljubljanske banke."
Večina tozdov niškega področja El je s 1. novembrom povečala osebne dohodke za 15 %. Dosedanje poprečje za 13.000 delavcev je znašalo 2.550 dinarjev.
V Budimpešti je bila med 19. in 23. oktobrom 2. mednarodna razstava za industrij' ^ sko elektroniko in inštrumente. Sodelovala je prvič tudi Iskra. Njeno udeležbo je obširneje zabeležilo tudi madžarsko časopisje.
^ Po ukinitvi nerentabilne ozkotirne železniške proge Sarajevo-Višegrad je ostal0 ^ veliko železničarjev brez dela. Bosansko-hercegovska podjetja so se zato odločil3-da bodo zgradila v nekaterih mestih vzdolž bivše proge tovarne oziroma obrate, kjer bodo zaposlili in preučili bivše železničarje. ..Energoinvest" bo v Višegradu zgradi1 tovarno električnih aparatov, „Unis" pa v Višegradu, Goraždu in Foči tri obrate.
-	Zbral in uredil Marjan Kralj
RADIOKLUB ISKRA KRANJ
Dopolnilno izobraževanje za vzdrževalce industrijske
elektronike
Radioklub „ISKRA“ v Kranju jc pred dvema letoma dobil nove prostore v Stritarjevi ulici 5. Opremili so tudj predavalnico s sodobno opremljenim laboratorijem. Imajo 20 delovnih mest z vsem potrebnim orodjem in instrumenti.
Razvoj elektronike je v sodobnem svetu zelo hitro napredoval, naše možnosti za dopolnilno izobraževanje strokovnih kadrov pa niso tako velike, da bi lahko zadostile vsem potrebam. Zato se je kranjski radioklub v začetku letošnjega leta odločil, da bo Poskušal po svojih močeh prispevati k boljšemu izobraževanju na tem zanimivem področju tehnike. Mladi radioamaterji so letos pripravili nekaj zelo zanimivih seminarjev in predavanj, od katerih bi rad omenil seminar za vzdrževalce inustrijske elektronike.
Razumljivo je. daje ta prvi seminar za vzdrževalec industrijske elektronike naletel na veliko zanimanje v gorenjskih organizacijah združenega dela. Seminarja so se udeležili vzdrževalci iz kranjske Iskre, Iskrine tovarne polprevodnikov v Trbovljah, Tcnrtike, Colorja, Tekstilindusa, Donita, IKOS in drugih manjših OZD. Odziv je bil tako velik, da so morali nekaj ljudi celo odkloniti zaradi pomanjkanja prostora.
Seminar so zasnovali tako, da so teoretičnemu delu takoj sledile praktične vaje z meritvanri. Predavanja so vsebovala vse elemente, od najosnovnejših do najbolj kompliciranih elementov, ki se danes vgrajujejo v različne merilne aparature. Ob koncu seminarja so vsi udeleženci opravljali zaključne vaje (kot nekakšen izpit)in
Delo vzdrževalcev industrijske elektronike je dokaj zahtevno. To so ljudje, ki se ukvarjajo s popravljanjem °ziroma servisiranjem kontrolnih, regulacijskih in raznih merilnih sklopov tehnoloških procesov v naših gospodarskih organizacijah. Pri svojem ^elu so največkrat prepuščeni santi ^bi.
Seminarjev, na katerih bi se sezna-nili s številnimi novostmi na tem podboju, pa doslej ni bilo.
Planinci Elektromehanike za pomoč Posočju
PLANINCEM IN ČLANOM KOLEKTIVA ISKRA - ELEKTRO-MEHANIKA, KRANJ
Planinska sekcija Iskra - Elektromchanika Kranj vabi in poziva člane kolektiva, posebej pa še člane Planinske sekcije na solidarnostno delovno akcijo „Pomoč Posočju", ki bo v soboto, ‘20. novembra, združena z izletom čez Vršič v dolino Trento, ali čez. Cerkljansko v bolnico Franjo.
Odhod avtobusa izpred kranjskega kina Center bo ob 6. uri zjutraj. S seboj vzemite nekaj hrane in delovno obleko. Prijave sprejema Olga Pajk tajništvo TOZD ERO, tel. 2822.
Ne oklevajte, prijavite se čimprej! Opustošenc vasi pričakujejo našo solidarnostno pomoč!
prejeli tudi ustrezno potrdilo o opravljenem tečaju.
Tečaj so vodili člani radiokluba „ISKRA“, inženirji elektrotehnike, ki so sicer zaposleni na področju razvoja raznih merilnih in kontrolnih naprav. Klub jc izdal tudi posebna skripta, v katerih so na kratko opisana vsa predavanja in pripadajoče praktične vaje.
Zanimanje za prvi seminar je bilo tako veliko, da bodo že v novembru pripravili še en tak seminar. Ker so
j7 oddelku kontrole smo se skromno poslovili od Murije llellomo. dolgo-etne sodelavke kontrole v oddelku visoko kvalitetne keramike v Iskri 'OZD ALT Tolmin. Med drugimi sc ji je v imenu DOS zahvalil za vloženi trud minulih let tudi predsednik Živko Kavs. Dejal je, da sla tudi njeno uelo in trud pripomogla k temu, kar imamo danes. Zaželel ji je še dosti Prijetnih dni. Vse sodelavke in sodelavci ji želimo še dolgih in zadovoljnih et ter da hi se še kdaj pa kdaj videli. Tov. llellomo se je s solznimi očmi zahvalila za prijetno delovno sožitje v minulih letih in obljubila, da se tovariška vez s sodelavci tudi po njeni upokojitvi ne bo pretrgala.
y
delovne organizacije, ki so poslale svoje predstavnike na prvi seminar, pokazale interes za nadaljevalni tečaj, ki bi posegel v samo strukturo raznih merilnih, regulacijskih in kontrolnih sklopov, se je radioklub odločil, da bo s podobnimi predavanji nadaljeval.
Pripravljen je program za nadaljevalni tečaj, ki sc bo pričel prihodnje leto v mesecu aprilu, Člani kluba so obiskali večino teh delovnih organizacij, ki se zanimajo za omenjene izobraževalne oblike. Pogovaijali so se o specifičnih problemih industrijske elektronike, ki sc pojavljajo v posameznih tovarnah in skupno pripravili program nadaljevalnega scminaija, da bi delovne organizacije res imele čim več od teh predavanj.
Kranjski radioklub ,.ISKRA" bo.s podobnimi oblikami dopolnilnega izobraževanja nadaljeval še naprej. Trenutno že razmišljajo o predavanjih za predavatelje tehniške vzgoje na osnovnih šolah. Posvetili pa sc bodo tudi področjem, ki zanimajo širšo javnost. Tako so v oktobru organizirali posebno predavanje o antenskih TV sistemih in raznih antenskih ojačevalnikih, ki je naletelo na izredno zanimanje in so se ga udeležili številni Kranjčani. Prihodnja predavanja bodo osvetlila razna vprašanja o reprodukciji zvoka, HI-FI tehniki, stereo in kvadra tehniki ozvočenja in drugih zanimivih novostih zabavne elektro-n'ke-	Alojz Boc
ISKRA - AVTOMATIKA
Za varne delovne razmere
v TOZD ELA v IMovem mestu
Uresničevanje pravic in obveznosti delavcev in OZD za varno delovno okolje ter za varne delovne razmere ima prvenstveni namen zagotavljati vsakemu delavcu varno in zdravju neškodljivo delo ter s tem fizično in moralno integriteto ter popolno osebnost pri delu.
Skrb za varno delo je dolžnost vseh, ki tako ali drugače sodelujejo v delovnem procesu, posebno odgovornost pa nosijo tisti, ki delovni proces vodijo.
Da bi te naloge lahko izvajali, ni dovolj, da sc tega le zavedamo, ne da ' bi vedeli, kako sc stvari lotiti.
Prav tako, kakor vodilni delavci, lahko k zagotavljanju varnih delovnih razmer primemo prispevajo delavci, ki skrbijo za nabavo delovnih naprav in priprav, za nabavo sredstev za osebno varstvo ter ostalih elementov, ki v delovnem procesu nastopajo. Nadalje igrajo pomembno vlogo delavci, ki načrtujejo tehnološki proces, konstruirajo delovne naprave in priprave pa tudi izdelke ter pri tem morajo upoštevati zahtevo varstva pri delu. Delavci, ki se ukvarjajo s kadrovanjem. morajo geslo ..pravega človeka na pravo mesto" razumeti tudi z vidika varstva pri delu ter skrbeti, da sc delavčeve lastnosti ujemajo z vsemi zahtevami delovnega mesta. Ni dovolj, da delavec le z zdravstvenega vidika zadovoljuje zahtevam delovnega mesta, za varno delo mora imeti tudi ustrezno strokovno usposobljenost.
Da bi vsi ti delavci spoznali svoje pravice in dolžnosti, ki jih določajo zahteve |X) varnem delu. se morajo občasno z njimi seznanjati. Tega se zavedamo tudi v TOZD ELA in smo za te delavce organizirali tečaj varstva pri delu.
Na tečaj je bilo prijavljenih 40 delavcev. Vendar jih je od tega redno obiskovalo predavanje le 29. Samo 27 delavcev se je zavedalo, da je skrb za varstvo tako človeška dolžnost kot vprašanje ekonomskega interesa tei so sc resno pripravili za preizkus znanja in ga uspešno opravili.
Ostali kandidati sc iz več ali manj opravičenih vzrokov seminarja niso udeležili. Ob tem pa ne smemo |X)zabili, tla je pri vprašanju varnega dela pomembnejše rešiti človeško življenje, kakor pa za odstotek |X)večati proizvodnjo. Nikakor se ne moremo izgovaijati, da za to nimamo časa, da je to drugo, da bosta za to trpela proizvodnja in dohodek in |X)dobno.
Zato sc bodo morali predavanja in preizkusa znanja udeležiti tudi ostali vpisani delavci in ga uspešno opraviti, kar je jx>dano tudi z zakonskimi zahtevami kot pogoj za opravljanje dela na določenem delovnem mestu.
Jože Žunič
RACIONALNO DELO V PISARNI
Kako naj telefoniram?
Letos praznujemo sto let, kar je Graham Bell izumil in patentiral telefon, in takrat zanesljivo še ni mogel predvidevati, kaj vse bodo dobrega in slabega prinesle njegove „škat-le" v naše domove in pisarne.
Kako nujen nam je telefon, se najbolj zavemo takrat, če ne deluje.
Ta sestavek nima namena opozarjati na telefoniranje za zasebne zadeve, ampak na to, kako naj telefon racionalno izkoristimo pri delu, seveda s čim manjšimi stroški.
KDAJ TELEFONIRAMO
Telefonirajmo vedno, kadar je to racionalneje zaradi časa in stroškov. Ne hodimo iz ene pisarne v drugo, če lahko to opravimo s telefonom, ne pišimo pisem, oz. ne potujmo, če lahko zadevo opravimo tele-fonično! Telefonirajmo tudi pred pomembnejšimi poslovnimi obiski, da se sporazumemo o vsem, da bo obisk čim krajši.
Nesmiselno pa je telefonirati za naročilo npr. v Niš, kjer 2-minutni razgovor stane 30 din, če lahko pošljemo kratko pismo, ki nas stane 3 din, zamuda časa pa je približno ista.
KAKO TELEFONIRAMO
Najprej premislimo, komu naj telefoniramo in kaj želimo od razgovora. Posebno, če gre za medkrajevne pogovore, je potrebno razmisliti o čim enostavnejši obrazložitvi problema (prošnje, naročila ipd.). Čas telefoniranja je pomemben glede stroškov, zato ne govorimo nepotrebnih stvari.
KAKŠEN NAJ NE BO TELEFONSKI RAZGOVOR:
Janez telefonira Mihi
Miha — dvigne slušalko ..Halo"!
Janez — „Halo — kdo je tam? "
Miha — „Miha tukaj."
Janez — „Tukaj pa Janez."
Miha — „Kaj pa želiš? "
Janez — „Kličem zaradi napak pri plastičnih škatlah, ki ste jih napačno prevrtali in . . ." (nadaljuje razlago še 3 minute)
Miha ga posluša, vmes poizkuša Janeza prekiniti. Janez pa ima močan karakter in ne želi, da ga kdo prekinja, dokler ne pove do konca, kar misli.
KO JANEZ KONČA:
Miha — „Sem zelo presenečen, da so naši mojstri naredili kaj takega, vendar to ni v moji pristojnosti; pokliči jutri Petra, ker je danes službeno odsoten, šel je v Zagreb na velesejem,_pa sedaj verjetno loka cviček v Čatežu, saj ga poznamo."
Janez — „No, se bomo pa jutri pogovorili."
Sami veste, kako bi bilo lahko vse to skrajšano; namesto
pet minut bi lahko opravila v pol minute, če bi upoštevala naslednje:
— Ko pozvoni telefon, dvignite slušalko in povejte svoje ime ali priimek, delovno mesto, ali karkoli vas najbolje predstavi, npr.: vratar Jereb, skladiščnik France.
— Ko kličete po telefonu in se po 2 ali 3 pozivih nihče ne oglasi, prekinite zvezo, ker pomeni, da tistega ni na delovnem mestu. Če je v pisarni več ljudi in če gre za zunanji poziv, potem naj dvigne slušalko najbližji telefonu ali tisti, ki odsotnega nadomešča.
— Klicatelj pove ime oz. se predstavi za poklicanim ter predvsem pove, s kom in o čem želi govoriti.
— Če ne razumete dobro, prosite, naj sogovornik govori glasneje.
Ne govorite preglasno, če to ni potrebno. Za nekatere pravijo, da telefona sploh ne potrebujejo, tako vpijejo vanj.
— Ne govorite po telefonu stvari osebnega značaja, npr. ,,da ga Peter pije v Čatežu . . .", nikoli ne veste, kdo je na drugi strani žice.
— Ne govorite predolgo. Včasih malo počakajte, da sogovornik pove svoje.
— Ne odlašajte z odgovori, ker se bojite povedati resnico, npr. če na zalogi ni števcev, potem nikar ne recite — pokličite jutri — s tem imate dodatno delo.
— Med malico ne položite slušalke poleg telefona, kot da imate telefon zaseden, samo zato da lahko v miru jeste.
— Ne prekinjajte zvonjenja telefona tako, da privzdignete slušalko in jo nato takoj spustite, ker je to isto kot če nekoga sunete skozi vrata.
ZAKAJ MEČETE SLUŠALKO
Včasih se kdo hvali, da je drugemu vrgel slušalko. Na tak način prekinjati pogovor je nekulturno in nesprejemljivo za odnose med ljudmi. Če vas nekdo nekaj prosi, pa vržete slušalko z besedami „kaj me briga", to ni dopustno. Slušalko pa odložite lahko, če vas kdo žali.
TELEFONSKI ZAZNAMKI
Po telefonu dostikrat zvemo pomembne zadeve ali jih posredujemo. Vedno mislimo, da si bomo zapomnili, kaj smo zvedeli oz. kaj in kdaj smo sporočali; toda tega je pri vsakdanjem delu preveč, zato pomembnejše zadeve zapišite, najprimernejši je rokovnik. Verodostojnost dokazovanja v primeru zabeležke bo enostavnejša in učinkovitejša, če boste lahko navedli točen čas in kraj, kot pa če boste čas določali okvirno.
Toliko o telefoniranju.
N. Pavlin
_____________________________J
ZAHVALA Ob smrti
dragega moža in očeta
CIRILA SRNELA
sc iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem iz Iskre- TEN, obrata Cajnaije in sindikalni organizaciji TOZD TEN za izraze sožalja, za denarno pomoč in podarjeni venec ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Vsem iskrena hvala!
Žalujoča žena Marija z otroki
ZAHVALA
Ob izgubi
našega dragega očeta
JOŽETA MUBIJA
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem orodjarne. SP, nabave in kooperacij Elektromehanike za izraze sožalja, |x)kkmjene vence in denarno pomoč.
Žalujoči: sinova Jože in Martin ter hčerki Cvetka Porenta in Marica Pintar.
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage mame
MARIJE BERČIČ
se iskreno zali valj ujem sodelavkam na traku enofaznega števca za podarjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
hčerka Iljaš Pavla
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta
JANEZA GORNIKA
sc iskreno zahvaljujem sodelavcem linije stikalnika, za izraze sožalja in denarno pomoč
Marija Sušnik z družino
Električne instalacije in požarna
varnost
Električne instalacije moramo ustrezno prilagoditi karakteristikam objekta in proizvodno-tehnološkega procesa. Tehniški predpisi ločijo električne instalacije v suhih, vlažnOr, mokrih in močenih ter požarno in eksplozijsko ogroženih prostorih. Instalacije morajo biti povsod solidno izvedene. Požarni varnosti pa je treba nameniti še posebno pozornost.
Potrebno je ugotoviti ali se bodo v posameznih objektih oziroma prostorih uporabljale lahko vnetljive in eksplozijsko nevarne snovi in kakšne so možnosti za nastajanje eksplozijskih zmesi, vnetljivega prahu, ipd.
Vse te ugotovitve mora projektant električnih instalacij upoštevati pri izbiri električne opreme, električnih naprav in instalcijskega materiala. Zahteve požarne in splošno tehnične varnosti seveda ne obvezujejo samo projektante, temveč tudi izvajalce in vzdrževalce. Varnost je nedeljiva. Zato jo moramo upoštevati v vseh fazah nastajanja in uporabe objekta, oz. prostora.
Strožje zahteve je treba upoštevati v mokrih in vlažnih prostorih, zlasti glede zaščite pred previsoko
napetostjo dotika. Električne instalacije, naprave in ostala oprema morajo biti izvedene tako, da so odporne proti vlagi.
Tam, kjer se pojavlja vnetljiv prah, se mora električne instalacije in opremo zaščititi. Preprečiti je treba segrevanje posameznih delov električne opreme in instalacij nad temperaturo tlenja vnetljivega prahu. •
Pri tehnoloških procesih, pri kate-rih se pojavljajo vnetljive komponente v obliki plinov, ali par, ki lahko z zrakom tvorijo eksplozivno zmes, moramo električne instalacije izvesti v tako imenovani „S“ izvedbi. Isto velja za ves instalacijski material in opremo.
Eventualen požar ali eksplozija bi poškodovala električno instalacijo in opremo. S tem bi se zelo povečala nevarnost dotika z nezaščitenimi deli instalacije ali opreme pod napetostjo. Zato bi moral imeti vsak oddelek obrata možnost izklopa električne instalacije. Na ta način se izognemo daljšim prekinitvam in izpadom napetosti v ostalih obratih v primeru požara pa tudi raznih popravil.
Prihodnjič:	ELEKTRIKA IN
VZROKI POŽAROV
Alojz Boc
INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE
V Železnikih skrbijo
PRAVNIŠKI KOTIČEK
ZLORABA SLUŽBENIH PRAVIC IN DOLŽNOSTI
Diiektor delovne organizacije je predložil upravnemu odboru odločbo, da naj štiri osebe, ki niso zaposlene v tej delovni organizaciji, potujejo v tujino na njene stroške, ne da bi pri tem opravljali posle za njo. V bivšem pravilniku te delovne organizacije je tako potovanje možno le pod pogojem, da taka oseba gre v tujino v interesu delovne organizacije, kar je logično. Tukaj delavci niso potovali v interesu del. organizacije (npr. na športno nastopanje ali na razstave, s katerimi del. organizacija nima nobene zveze).
Kot direktor bi moral opozoriti upravni odbor, če bi ta hotel sprejeti nezakoniti sklep, in tak sklep zadržati. Nasprotno pa je predložil tak sklep in ga je kasneje tudi izvedel, ob sprejemanju pa ga je vztrajno zagovaijal. S tem je ta direktor z namenom, da bi štirim drugim delavcem pridobil neopravičeno premoženjsko korist, izrabil svoj uradni položaj in svoje uradne pravice. Za tako postopanje ga je sodišče spoznalo za krivega kaznivega dejanja po čl. 314, odst. 3 kazenskega zakonika (sodba Zveznega sodišča, Kzz 51/75 z dne 9. 12. 1975)
FAKTURE PO POŠTI
Tožnik je tožil toženca, da plača glavnico in zamudne obresti. Toženec je glavnico takoj plačal, glede obresti
pa je trdil, da fakture ni prejel in ni bil v plačilni zamudi.
Prvostopno sodišče je ugotovilo, da je bila za toženca oddana priporočena pošiljka, v kateri bi naj bila faktura. Toženec se ni izjavil, kaj je bilo v priporočenem pismu, le prejem fakture je zanikal. Pritožba je sodbo tako spremenila, da je tožbeni zahtevek na obresti zavrnila, ker tožnik ni zanesljivo dokazal, da je v priporočenem pismu bila faktura.
Zvezno sodišče je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti, drugostopno sodbo razveljavilo in vrnilo predmet na novo pritožbeno odločanje. Obrazložitev Zveznega sodišča, med drugim: Ni običajno, da bi kupcu dostavljali fakture tako, da bi prejemnik na kopiji potrdil, da je prejel nekoliko izvodov fakture. Tako nikjer ne delajo. To ne bi bilo v skladu s poslovanjem dobrega gospodarja, ki pošlje fakturo s priporočenim pismom in v zaupanju, da prejemnik ne bo zanikal prejema vsebine pisma (sodba Zveznega sodišča GZS 21/74, z dne 9. 7. 1974).
SODNI NAROKI IN LETNI DOPUSTI
Okolnost, da je zastopnik tem. organizacije na letnem dopustu, ne opravičuje njegovega izostanka z naroka, ki ga razpiše in določi sodišče.
To velja tako za interne pravnike ali druge pravne zastopnike na sodišču ali pred upravnimi organi, pa tudi za odvetnike ne. Če torej namerava pravnik (interni ali odvetnik) na dopust ali na drugovrstno, dalje časa
Tone Lavtar, sekretar -v Železnikih, opravi nešteto potov, zavrti še in še telefonskih številk in opravi vrsto razgovorov, preden so urejeni stanovanjski krediti.
trajajočo, odsotnost, se pač lahko sporazume s sodiščem, da v tem času ne bi razpisovalo pričakujočega naroka. V nasprotnem primem mora biti v stalni zvezi s svojim TOZD-om zaradi pravočasnega obvestila in zanesljivega pristopa. Znano je namreč, da je možna sodba zaradi izostanka, če tožena stranka tožbi pismeno ne ugovarja in ne pride na pripravljalni narok ali na glavno razpravo, če takega naroka ni.
Tako je odločilo tudi višje gospodarsko sodišče v Sarajevu, kjer ni pristopil odvetnik iz razloga, ker je bil na letnem dopustu (sklep Sl 1563/75 z dne 4. 2. 1976).
Cafi
ODGOVOR K ČLANKU:
O NAŠIH MARICAH HRDALO
V ŠTEVILKI 38/39 ISKRE
Dovolite, da vaša čistilka sama pove kaj o sebi. Užaljena je zaradi tistega članka, ker ni čisto tako in ni ga pisala vaša (naša) čistilka. Kdor koli je pisal ta članek se mu ni zdelo vredno prej pogovoriti se s čistilko.
Najbrž ne bi govorila samo o packah in madežih, ker je to njeno delo in navajena ga je. Srečna bo, če seji bo iz tapisona posrečilo spraviti trdovratni madež, mogoče bo res malo pogodrnjala, ampak potrudila se bo, da bo njeno delo kar se da v redu opravljeno.
Bolje bi bilo, da bi se pogovorili z njo, ne pa gledali njenih nog kako hodi, temveč bi raje pogledali njene roke. Šest ur so v vodi z terpentinom ali z raznoraznimi detergenti, in če boste vprašali zakaj ne uporablja rokavic, ne bi mogla pospraviti 850 m2 včasih še veliko več, saj mora še nadomeščati kolegice, ki so na bolniški ali dopustu, treba je zelo hiteti in rokavice se hitro strgajo.
In zakaj je njen obraz tako zaskrbljen in žalosten? Prišla je v ,,ISKRO“, da bo njen nepokretni sin deležen več' nege, ker so ji obljubili 6-umi delavnik, da bo več časa z svojimi otroki, 60 let je star njen mož, ki je invalidsko upokojen in ima le 140 starih tisočakov pokojnine, takih in podobnih primerov bi lahko naštela še in še. Dve leti dela v novi „ISKRr‘ 6 ur popoldne, dopoldne pa požrtvovalno skrbi za svojo družino. Zdaj pa nenadoma zahtevajo 8 ur in pol na dan. Zvečer bo ona budila družino, zjutraj bo družina budila njo. Vprašanje je ali bom zmogla to breme, zgarana sem in nisem več tako mlada. Zanima me, ali je res vaša čistilka samo številka, „brezimensko bitje", ki mora skrbeti za ugodje drugih in niti na svojem sestanku ne sme povedati svojega mnenja.
Nihče noče nič vedeti o obljubljenih 6 urah, zaradi katerih je pustila prejšnje podjetje, v katerem seje sicer bolje počutila.	] č.
za stanovanja
TOZD Elektromotorji v Železnikih je znan po svoji skrbi za stanovanjsko problematiko zaposlenih. Že podatek, da petnajst let načrtno skrbijo za gradnjo najemnih stanovanj, pomagajo pri nakupih etažnim lastnikom in pri gradnjah lastnih hiš svojih delavcev, pove precej. S tem vprašanjem ,,se daje" že več kakor deset let tovariš Lavtar Tone, sekretar. Prosili smo ga, naj nam pove, kako rešujejo vprašanje strehe nad glavo.
„Pri nas pravzaprav kritičnih stanovanjskih problemov že nekaj let ni . več. Mnogo pa je še odprtih vprašanj mladih družin, ki stanujejo pri starših, predvsem pa se mnogo delavcev vozi od daleč, posebno s hribov. Teh je precej takih, ki imajo že dolgo pot do avtobusa, nato še vožnjo. Ti razumljivo želijo v dolino. Zato smo že pred petnajstimi leti načrtno gradili tovarniška najemna stanovanja, ki se občasno praznijo, ko gredo stanovalci v lastne hiše ali večja kupljena stanovanja in tako nekako rešujemo po sistemu solidarnostnega stanovanja za mlade družine vprašanje nastanitve, čeprav je večina stanovanj oddana v najem za nedoločen čas.
Že leta nazaj pa smo mnogo pomagali graditeljem lastnih hiš, seveda pod pogojem, da so tudi sami sodelovali. Posojila so bila prilagojena možnostim, tudi tovarniški „žakelj“ ima dno.
Zadnja leta pa zbrana sredstva, ki jih po zakonu namensko nalagamo za stanovanjsko gradnjo, oplemenitu-jemo z vezavami — skratka, poiščemo vse možnosti za sredstva, ki jih dajemo kot posojilo za nakup etažnih stanovanj, gradnjo lastnih hiš in za adaptacije starejših domov.
Tudi solidarnostni sklad nam je prišel zelo prav. Res da smo vanj
mnogo vložili, smo pa tudi rešili samo v lanskem letu 11 problemov - naši delavci so dobili enajst stanovanj iz tega sklada.
Letos smo uvedli nov način varčevanja, ki se ga je poslužilo 62 zaposlenih. Tako varčujejo za nakup stanovanja v etažnem lastništvu:
po 750 din mesečno enosobno -vezano za dobo 4 let
po 1100 din mesečno za dvosobno, vezano za 4 leta
po 1500 din mesečno zatrosobno, vezano za štiri leta.
Zbrana vsota in bančni kredit bo še premalo, zato imajo za nakup zagotovljena sredstva iz posojil združenih sredstev, vse manjkajoče do nakupne cene pa bo posodila tovarna.
Za gradnjo lastnih hiš je varčevanje podobno, samo ni tako strogo vezano na čas vezave, k vsaki novogradnji pa bo tovarna primaknila od deset starih milijonov naprej.
Imajo pa veliko težavo z neurejenim urbanističnim načrtom v Železnikih. Tako bo letos imelo sproščena sredstva za Rudno polje oziroma za kak drug večji lokacij pa ni. Že nek3 let traja znana pravda za Rudno polj6 oziroma za kak drug večji zazidljiv kompleks, namenjen gradnji zasebnih hiš. Pa se zadeva nikamor ne prema; kne. Občina je svetovala, da bi gradih več med že zgrajenimi naselji. To pa spet ni mogoče, ker lastniki ne prodajo parcel interesentom. Denar stoji' zanj bodo graditelji dobili vse manj, maratonska pravda pa se vleče v nedogled.
Bolje izgleda za blokovno gradnjo; V letih 1978 do 1980 bodo zgradili štiri stolpnice z devet etažami s po 39 stanovanji. Tako ne bo težave za nakup, razen za tiste, ki bodo imeh sproščena sredstva leta 1977, stanovanja za nakup pa še ne bodo na razpolago."	p Kotar
Še ena zmaga ekipe Iskre
V desetem, predzadnjem kolu jesenskega dela slovenske rokometne lige so rokometaši Iskre — Avtoelek-trike še enkrat prijetno presenetili. Priborili so si četrto, solidno zmago nad ekipo Ormoža, katero so po izenačenem rezultatu 15 : 15 v prvem polčasu, premagali s 26 : 23.
Novogoriški Iskraši so tako zbrali osem točk, a zaradi slabše razlike v golih obstali na 10. mestu na lestvici. Kaže, da so se v republiški, v dmžbi močnejših že kar znašli. Ekipa Iskra se bo v enajstem kolu srečala z ekipo Brežice, trenutno uvrščeno na 7. ' mesto na lestvici. Želimo jim od srca, da bi tudi to srečanje uspešno prestali, saj bi se tako še bolj utrdili v ligi in si ustvarili solidno osnovo za tekmovanje v spomladanskem obdobju.
-C -
VATERPOLO V KRANJU
Iskra druga
V	zimskem plavalnem bazenu se je spet začela občinska sindikalna liga v vaterpolu, v kateri letos (po odpovedi ekipe zdravstvenega doma Kranj) sodeluje devet ekip.
Ekipa Iskre-Elektromehanike, ki se je že dve leti zapored solidno uvrstila, je tudi letos dobro štarcala.
V	ligi sta bili doslej odigrani dve koli. Ekipa Iskre je v prvem kolu zlahka premagala ekipo Gorenjskega tiske z visokim rezultatom 7 : 1, v drugei" kolu pa je z rezultatom 2 : 1 odpravil3 ekipo Cestnega podjetja Kranj.
Trenutno na lestvici vodi ekipa Pl3-nike, prav tako po štiri točke pa imata tudi ekipi Iskre in Tekstilindus - IB1’ vendar sta zaradi slabše razlike v goha na drugem in tretjem mestu.
-C."
IZPOSOJENO IZ PAVLIHE!
Kegljaška ekipa TOZD TV Pržan si je v letošnji sindikalni občinski kegljaški ligi priborila solidno tretje mesto. O sodelovanju Iskrašev z ljubljanskega po -dračja v raznih športnih zvrsteh bomo prihodnjič zapisali kaj več.
v
Z"

Smučarski tečaji Počitniške skupnosti Iskra
Počitniška skupnost Iskre bo tudi v zimski sezoni 1977 organizirala 'smučarske tečaje za člane kolektiva in njihove svojce.
Organizirani bodo 7-dnevni začetni in nadaljevalni smučarski tečaji -2 v času šolskih počitnic in 2 kasneje.
Program in razpisni pogoji bodo objavljeni v naslednji številki glasila Iskre.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZR Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, v. d. odgovornega urednika Janez Šilc — Izhaja tedensko - Rokopisov ne vrača-. mo - Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNI K, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
- Torej, odločili smo se, da bo tebi pripadal ves vi' šek ... problemov našega podjetja!