Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 12 131Predstavitve in informacije Boštjan KERBLER Javni prostor za potrebe starejših v velikih večstanovanjskih soseskah v Sloveniji Časovni okvir projekta: 1. 9. 2020–31. 8. 2023 (36 mesecev) Akronim: PUSH – Public space for the needs of the elderly in large housing estates in Slovenia Šifra projekta: J5-2568 Financiranje projekta Projekt v celoti nancira Javna agenci- ja Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost. Izhodišča projekta Problematika staranja prebivalstva je v zadnjem času postala zelo pereča tema na številnih področjih, med drugim tudi na področju bivanja in urejanja prostora. V Sloveniji je to še posebej poudarjeno zaradi dveh značilnosti. 1. Po osamosvojitvi smo izvedli zelo radikalno privatizacijo nekdanjih jav- nih najemnih stanovanj, zaradi česar imamo visoko lastniško zasedenost sta- novanj. Slovenci, starejši od 65 let, so lastniki stanovanj kar v 96-odstotnem deležu, v starostni skupini nad 80 let pa se ta delež celo poveča. 2. V času socializma je bila stanovanjska gradnja usmerjena v gradnjo velikih, zgoščenih večstanovanjski sosesk. V Sloveniji tako 40 % obstoječe večstanovanjske gradnje tvorijo stavbe, ki so bile zgrajene med letoma 1946 in 1985. Po drugi svetov- ni vojni je v mestih namreč zaradi hitre industrializacije in posledično urbaniza- cije kronično primanjkovalo stanovanj. Države Srednje in Vzhodne Evrope so pospešeno gradile delavske soseske, da bi zadovoljile potrebe po stanovanjih ob velikih migracijah podeželskega prebivalstva v mesta, kjer je bilo lažje najti vir zaslužka. Urbanistični načrti so predvidevali, da bodo v teh velikih več- stanovanjskih soseskah živeli mlajši in zdravi ljudje, njihovim potrebam pa je bil prilagojen tudi javni prostor teh. Ker je za Slovenijo značilna nizka stanovanj- ska mobilnost in ker so imeli stanoval- ci po osamosvojitvi možnost, da lahko svoja najemna stanovanja odkupijo, bi- vajo v velikih večstanovanjskih soseskah večinoma še vedno prvotni stanovalci (prvi naseljenci). Zaradi tega se je sta- rostna struktura v teh večstanovanjskih soseskah precej spremenila – njihovi stanovalci so se namreč postarali, javni prostor pa je še vedno prilagojen mlaj- šim in zdravim ljudem, kot je bilo načr- tovano, ne pa potrebam starejših. S tem se zmanjšuje kakovost bivanja starejših, povečuje se tveganje za njihovo socialno izključenost, zmanjšuje pa se tudi mo- žnost za njihovo aktivno vključevanje v skupnost in lokalno okolje. To je še posebej zaskrbljujoče, ker želijo starejši ljudje čim dalj časa ostati v svojem bival- nem okolju, v katerem bi bili sposobni živeti čim samostojneje in čim kakovo- stneje, kar potrjujejo številne raziskave. Študije so tudi pokazale, da samostojno življenje starejših ljudi ohranja njihovo zdravje, spodbuja življenjsko zadovolj- stvo in povečuje samozavest. To lahko časovno odloži prehod starejših ljudi ustanove, ki ponujajo institucionalno obliko bivanja. Zato je pomembno, da se javni prostor v večstanovanjskih sose- skah prilagodi potrebam starejših ljudi, s čimer jim bodo omogočeni dostojno in predvsem kakovostno življenje ter bivanje v lokalni skupnosti in aktivno vključevanje vanjo. Namen in cilji projekta Namen projekta je proučiti javni pro- stor v velikih večstanovanjskih soseskah ter ugotoviti, kakšne potrebe in želje imajo starejši stanovalci glede javnega prostora v teh soseskah. Glavni cilj je opredeliti ključne elemente javnega prostora v velikih večstanovanj- skih soseskah z vidika potreb starejših, da bi lahko ti čim dalj časa ostali pol- novredni člani skupnosti in bili kot taki tudi aktivno vključeni v družbeno življe- nje svojih sosesk. Specični cilji so: • proučiti javni prostor v velikih več- stanovanjskih soseskah v Sloveniji in po svetu; • ugotoviti, kakšne so dejanske potrebe in želje starejših, kako bi lahko javni prostor v velikih stanovanjskih soseskah izboljšali glede na potrebe starejših, kakšna so priporočila strokovnjakov glede tega ipd.; Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 12 132 Predstavitve in informacije • za slovenski družbeni prostor opre- deliti idealne tipske značilnosti jav- nega prostora v velikih večstano- vanjskih soseskah, ki bi starejšim ljudem omogočale, da ostanejo polnovredni člani stanovanjske skupnosti in so ob tem aktivno vključeni v družbeno življenje svo- jih sosesk; • razviti smernice in priporočila, ki bi državi pomagali vzpostaviti jav- ne prostore v že obstoječih velikih večstanovanjskih soseskah (preno- va) in tudi prihodnjih (načrtova- nje/oblikovanje) ter bi zagotavljali varno, dostojno in kakovostno sta- ranje stanovalcev; • seznaniti znanstveno, strokovno in širšo javnost z novimi empiričnimi in teoretičnimi dognanji projekta (za skupno sodelovanje in povezo- vanje v prihodnosti) za lažje razu- mevanje večplastnosti pojava ter večjo uspešnost pri implementaciji novih praks in politik. Delovni paketi projekta 1. Analiza stanja, pomena in značil- nosti javnega prostora za starejše v velikih večstanovanjskih soseskah v Sloveniji in po svetu. 2. Ugotavljanje potreb, želja, po- manjkljivosti in morebitnih iz- boljšav glede javnega prostora za starejše v velikih večstanovanjskih soseskah v Sloveniji. 3. Opredelitev idealnih tipskih zna- čilnosti javnega prostora za starejše v velikih večstanovanjskih sose- skah za slovenski družbeni prostor. 4. Priprava strateških smernic in priporočil za vzpostavitev javnih prostorov v velikih večstanovanj- skih soseskah z vidika zagotavlja- nja kakovostnega staranja. 5. Diseminacija novih spoznanj in prenos znanja. 6. Vodenje in koordinacija projekta. Pomen projekta in njegovih rezultatov Projekt bo pomemben iz več vidikov, in sicer: • bo posredno vplival na slovensko gospodarstvo, saj spodbuja nanč- no vzdržnost, ki je tudi ena od pri- oritet Slovenije in Evropske unije v splošnem – za potrebe starejših ljudi prilagojen javni prostor veli- kih stanovanjskih sosesk namreč omogoča, da lahko starejši ljudje čim dalj časa ostanejo v svojih bi- valnih okoljih, in odloži prehod v ustanove, ki omogočajo institucio- nalno obliko bivanja, ki je za drža- vo ena od najdražjih oblik bivanja za starejše; • z rezultati bo ustvaril številne možnosti za razvoj družbene in- frastrukture in oblikvoanje zapo- slitev, ki bi bila usmerjena v prila- gajanje javnega prostora za potrebe starejših v velikih večstanovanjskih soseskah, kar je v skladu s cilji Liz- bonske strategije; • z rezultati bo vplival na prenovo obstoječih javnih prostorov in oblikovanje novih v velikih več- stanovanjskih soseskah po »meri starejših stanovalcev«, s tem pa na izboljšanje kakovosti življenja in bivanja starejših v Sloveniji (ki bodo po projekcijah predstavljali čedalje večji delež celotne sloven- ske populacije); • v okviru rezultatov bodo navedeni strokovna priporočila in smernice za vzpostavitev javnih prostorov v velikih večstanovanjskih soseskah, ki bi zagotavljali kakovostno stara- nje stanovalcev, in sicer v sloven- skem in tudi v širšem evropskem kontekstu; • v okviru rezultatov in pridoblje- nega znanja bodo za slovenski družbeni prostor opredeljene (idealne tipske) značilnosti jav- nega prostora za starejše v velikih večstanovanjskih soseskah, kar bo še posebej relevantno in uporabno za nadaljnje raziskovanje, odloče- valce in snovalce politik na lokalni in nacionalni ravni; • z rezultati bo pripomogel k osve- ščanju in informiranju o pomenu vzpostavljanja javnih prostorov v velikih večstanovanjskih soseskah z vidika zagotavljanja kakovostne- ga staranja, in sicer 1. pri vseh ak- terjih s področja načrtovanja pro- stora in stanovanjske oskrbe in 2. pri starejših stanovalcih stanovanj- skih sosesk, kar bo okrepilo njiho- vo odgovornost za prenovo, večje vključevanje v življenje skupnosti ter občutek pripadnosti določeni stanovanjski soseski in mestu; • v okviru rezultatov bodo pridoblje- ni nova spoznanja in ugotovitve, ki bodo potencialno uporabni tudi za sociologijo, psihologijo, social- no delo in socialno gerontologijo na področju ukvarjanja s starejšimi ljudmi, njihovega vsakdanjega ži- vljenja in bivalnih potreb; • zapolnil bo podatkovno vrzel v slovenskem raziskovalnem prosto- ru na področju staranja in javnih prostorov v velikih večstanovanj- skih soseskah, kar je posebej po- membno za raziskovalno, akadem- sko in strokovno sfero. Partnerji v projektu in člani projektne skupine Pri projektu sodelujeta slovenski razi- skovalni organizaciji, in sicer Urbani- stični inštitut Republike Slovenije, ki je vodilni partner projekta, in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani (Center za proučevanje družbene bla- ginje). Vodja projekta je izr. prof. dr. Boštjan Kerbler, strokovno-raziskovalni svetnik Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 12 133Predstavitve in informacije na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije, drugi člani projektne skupi- ne pa so: • dr. Richard Sendi, znanstveni sve- tnik (Urbanistični inštitut Repu- blike Slovenije), • dr. Barbara Goličnik Marušić, znanstvena svetnica (Urbanistični inštitut Republike Slovenije), • izr. prof. dr. Maša Filipovič Hrast, višja znanstvena sodelavka (Fakul- teta za družbene vede), • izr. prof. dr. Srna Mandič, znan- stvena svetnica (Fakulteta za druž- bene vede), • prof. dr. Valentina Hlebec, znan- stvena svetnica (Fakulteta za druž- bene vede), • mag. Maja Jančič, raziskovalka (Fakulteta za družbene vede). Izr. prof. dr. Boštjan Kerbler Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana E-pošta: bostjan.kerbler@uirs.si