135
Novičar iz domačih ia ptujih dežel.
v
Iz Dunaja   25.   aprila.    Zalibog!   da  nismo   praznih kvant prerokovali,   ko smo danes teden rekli,  da za pirhe bi utegnili vojsko dobiti.    Vojska se sicer ni še začela,  al da se utegne uneti vsaki dan, je sedaj gotovo.  Mi sicer nismo politikarji „ex professione", tudi nam ni dano vediti, kaj se v skrivnih diplomatičnih hramih godi, — al iz per-vega začetka, ko je ob novem letu francozki cesar Napoleon   poslancu naše  vlade nenadoma  tisto  znano  grenko besedo rekel, in po tem, kar smo iz Piemonta v raznih časnikih brali, nam je bilo jasno, da sardinska vlada noče miru,   ampak  da   po   vsaki   ceni hoče vojsko in da jo Napoleon   v  tem   cilju  in   koncu  podpira.    Silne   priprave  za vojsko so   se  na vrat  na nos kmali   začele  na Sardinskem in   na   Francozkem; —   vse  to   viditi   tudi   naša   vlada   ni mogla rok  križem deržati;   treba  je bilo za močno armado skerbeti na Laškem. Ob teh pripravah za vojsko je zablišela marsiktera lučica mirne sprave na oblačnem političnem nebu, al kmali se je pokazalo, da je le zapeljiva veša bila; zlasti francozka vlada je tem več od mini govorila, kolikor bolj se je za vojsko pripravljala;   zadnjič je diplomacija  še iz-najdla kongres,  kteri  bi  bil imel   svetu  res  silno potrebni mir ohranili.   Okoli tega kongresa se je več tednov sukala diplomacija; eden je svetoval to, drugi to; telegraf je imel noč in dan opraviti;   poslanci  so   potovali  sem  ter tje,   tje in sem, — al vse je bilo zastonj, edino le zato, ker Sar-dinci so po  nasvetu   cesarja Napoleona  sklenili,   naj   velja kar hoče,  naši vladi vojsko   napraviti,   svetu pa se hliniti, da le   Avstrija jim žuga   z   vojsko,   oni   pa   delajo  le   priprave za brambo; le včasih se je naravnost reklo, da Sar-dinci ne bojo dali miru, dokler ne bojo avstrijanske oblasti pregnali iz Lombardije in Benečanskega.    Naša vlada, sita dolgočasnih homatij,  stoternih   pretvez in  mešetarstva brez vspeha,   je  poslala  naravnost   do   sardinske vlade poslanca,   kteri   ima od   nje terjati,   naj orožje iz rok položi, to je, svojo armado na tisto število zmanjša,  kolikoršno je ob mirnih časih,   in vse  dobrovoljce   naj razpusti,   ki so v Sardinijo   privreli.    Tri  dni  naj   odgovora   čaka  poslanec v Turinu;   če   v  3 dneh   sardinska  vlada odgovora ne da, ali če odgovor ni določen, naj poslanec zapusti mesto.   Ti trije dnevi so iztekli na veliko noč.   Ni še znano, kaj se je odgovorilo.    Da se sardinska vlada ne bo udala, je gotovo, in dajo bojo Francozje podpirali v vojski,
poterjujejo najnovejše telegrafne naznanila iz Pariza, ktere pravijo,   da je  cesar  Napoleon  že  izvolil generale,   kteri bojo zapovedniki za vojsko pripravljene armade; planinska armada (Lahom na pomoč namenjenih 120,000 vojakov) je razdeljena  v 5 kerdel,   kterih vojskovodji  so  Baraguay d' Hilliers,  Mac Mahon, Canrobert,   Niel in pa princ Napoleon; —   armadi   opazovavki   (za  kraje   na  Rajnu)  je vodja  Pelissier, — armadama  v Parizu  inLionu  (ako bi utegnile  tu kake domače prekucije se uneti)   bota zapovedovala Magnan in Castellane.    Kakor v Parizu  tako je tudi  v Turinu na velikonočni pondeljek   bil poklican deržavni zbor,  da  se mu bo kaj važnega povedalo;   kaj bo to,   ni težko  uganiti. — Ker  se  vlade  na Nemškem boje  Napoleonove  ljubezni, je  nemški   zbor v Frankobrodu sklenil, naj se armada nemških zveznih deržav za  vojsko pripravlja.    Pruska   vlada   ima že 3 kerdele na nogah. Ker se dozdaj misli, da bo, ako se vojska uname,   pruska  vlada  pomagala  naši,   je  nekako osupnilo vse bravce telegrafno pismo iz Pariza, da ^pruska vlada ni rada slišala, da se je avstrijanska vlada samotež obernila do sardinske s tisto terjatvijo, o kteri smo gori govorili,   in   da  bi  to  utegnilo  sitnih  nasledkov brez konca in kraja imeti".   Vendar bo avstrijanska vlada za to upravičeno početje že odgovorila. — Kaj pa se sliši od Angležev v sedanjih zadregah?    Ministerstva predsednik je rekel, čeravno ne zagovarja tistih zvez, ki jih avstrijanska vlada ima z mnogimi laškimi vladarji, ker so več nepokoja kot pokoja delale, mora vendar reči, da so zveze postavne; angležka vlada se ne bo vtikala v vojsko, pa bo za vojsko pripravljena;   da  bi  se  jadranskega   teržaškega   morja kak drug gospodar polastil,   ne bo terpela.    S temi besedami  se  veže   tudi   novica  iz Londona,   da  pridejo an-gležke vojne ladije na jadransko morje, varovat avstri-jansko  pri morje.   — To   so   važniše   novice  poslednjih dni.  Kaj nam bo prinesel prihodnji teden, sam Bog ve.
—   C. kr. ministerstvo je izreklo, da mestni vrad-niki in njih svojci, ako imajo mestne gosposke politične opravila, dalje vojaški v rad ni ki in c. k. dosluženi oficirji, potem njih služabniki in svojci, na Ogerskem in v njegovih nekdanjih kronovinah pa tudi tisti vradniki in služabniki z njihovimi svojci ne bodo več plačevali na-davkov k dohodnini od sovjih letnin ali doslužnin, kteri sicer dohodnini niso podverženi, pač pa ondi obstoječi osebni pridobnini.
— Vodstvo vojaškega lekarstva je dalo na znanje, da jemlje magistre lekarstva v zapis, kteri bodo dobili službo v armadi, če bo treba.
—   C. k. ministerstvo je ukazalo, da so štempeljnu podveržene prošnje za dovoljenje, da bi se cerkvene z e m 1 j i š a po dražbi v najem (štant) dale, yker je sploh dolžnost, za take dovoljenja prositi".
—   Presvitli cesar so, kakor je v 53D. A. Ztg." brati, odbornikom čeških plemenitašev odgovorili: ^Zahvalim se Vam, Gospodje, za ta novi dokaz Vaše udanosti v času, ko vidim, da sem prisiljen, ošabnosti z mečem nasproti stopiti".
—   Da se tožbam zavoljo slabega stanja šol na kmetih v okom pride, je bilo šolskim vodjem naročeno, vse, kar bi bilo pri šolah popraviti ali napraviti, brez odloga okrajnemu uredu naznaniti; okrajni šolski ogledniki imajo tudi v svojih naznanilih o pregledovanju šol povedati, kakošne so šolske poslopja, da je mogoče, jih, če je treba, o pravem času popraviti.
—  Burjava (Nordlicht), ktero ste tudi v Ljubljani vidili, je ravno tisti večer tudi na Dunaji bila. Učeni pravijo, da se bo kmali še enkrat pokazala. Tudi iz Prage in družin mest pišejo, da je bila ondi tisti dan. („Novice" bodo v prihodnjem listu kaj več o burjavi povedale).
—   Sliši se, da se bodo učenci zdravništva v 5. letu v dunajski akademiji za vojaške zdravnike, če bo treba,
v armado kot višji zdravniki poslali; se le po končani vojski se bodo mogli predpisanim preskusnjam za doktorstvo podvreči. Tudi se sliši, da bodo 30 duhovnov v vojaške bolnišnice vzeli in da bodo dobivali plačo nadlajtnantovo.
Iz Reke. Tukajšna kupčijska o d bo mi ca je poslala te dni odbornike na Dunaj, da bi slavnima mini-sterstvoma dnarstva in kupčijstva povedali, kako slabo se godi domačemu brodništvu, in naročeno jim je, narodno banko prositi, naj bi za onih 300,000 gold. nov. dn., ktere je reški kupčijski zbornici posodila in bi jih ta imela konec tega leta nazaj plačati, še do 31. decembra 1861 upa in še 200,000 gold. za izdelovavce ladij posodi, kteri se bodo tudi konec leta 1861 vernili.
Iz Lonibardo-Beneškega. Iz Vero ne. Telegraf naznanja, da je od 24. t. m. na lombardo-beneški železnici za nekoliko   dni   vsa vožnja blaga in ljudi  vstavljena.
—   Iz Milana. General-governer nadvojvoda Maks bo te dni naše mesto zapustil; v mestu je od dne do dne bolj prazno in tiho; kdor more, beži, ker strah je zmirom večji, da bi se utegnil boj vsako uro začeti. — Tako piše „Triest. Ztg."
Iz Horvaškega. Iz Zagreba. Ban Jelačic je, kakor ,5Agr. Ztg." piše, kar njegovo zdravje tiče, od dne do dne slabej.   Bati se je za njegovo življenje.
Iz Galicije. Oz i min a prav dobro kaže; kako bo pa z j ar i m žitom, se ne da nič gotovega reči. Ker me za živino je začelo pa že zlo primanjkovati.
—  Ljudje, kteri prihajajo iz Rusije, pripovedujejo, da se zbera na izhodni meji Galicije ruska armada, pa tudi na pruski meji se kopičijo Rusi. V notranjih deželah Rusije pa ni nič viditi ne slišati, da bi se kaj pripravljali; ne izberajo ne novincov in ne izpisujejo dražb za živež armade. Ako je pa sploh res, da Rus svojo armado na kakem kraju zbera, je to gotovo zavoljo tega, ker ve, da ima v današnjih homatijah tudi kaj govoriti.
Iz Erdeljskega. Iz S i bi na. „Siebenbiirger Bothett piše, da so leta 1858 na Erdeljskem ustrelili 123 medvedov in 834 volkov. Talije je bilo 4389 gold.
Iz Rusije. Na meji Besa rabi je se ima ruska četa pod generalom L ude rs-o m zbrati. Tako piše 3JJourn. de Constantinop."
—   Veliki knez Konstantin ima namen, sveto mesto Jeruzalem obiskat iti; z njim gre nek gerški kralj Oton.
v
Iz Cerne gore. Kuežinja Darinka je, kakor časniki pripovedujejo, od francozke cesarice kot botre hčerke kneza Danila v dar prejela sreberno zibko okinčano z zlato kron o.
—- Starostnika Radovičič in Vukotič sta šla čez Terst in Dunaj v Beli grad, v imenu kneza Danila serb-skemu knezu Milošu srečo vošit, da je vlado Serbije prevzel.
—  Knez^ Danilo je poslal nek poslanca v Carigrad, da bi rekel Cernogorcom, naj se vernejo v svojo domovino, ker bo Cerna gora posihmal potrebovala njih krepkih pesti. Je pa Cernogorcov blizo 3000 v Carigradu.
— Mladi Štefan Rado nič je izročil francozkemu konsulu v Terstu černogorski „križ za svobod nos t". Iz Nemškega. Iz Bero lina. Zlo se govori, da se je zveznem deržavam že vediti dalo, da bo, ako bo treba, pruski kraljevič vladnik višji poveljnik nemške zvezne armade, vojvoda Koburg-Gotaški pa njegov namestnik. Iz Italije. Iz Sardinskega. V Turinu je bilo že mnogim fajrnoštrom naznanjeno, naj bodo pripravljeni, jsvoje cerkve zapustiti, da se bodo vojaki v njih nastanili. — Železnico do gore Ceniš delajo kar morejo, da jo bodo pred dodelali.
—   ?5Štaffettaa piše,  da je  sardinska  vlada  uka-
36   ------
zala soseskom ob velikem jezeru (lago maggiore), naj se ne zoperstavljajo Avstrijancom, če pridejo, in plačajo* naj jim, če bi od njih kaj terjati utegnili, ker jim bo sardinska vlada vse povernila.
—   Vojska, vojska! in druzega nič ni slišati in ljudje imajo prav, ker tako, kakor je, zdaj ne more veliko dni več terpeti. Prostovoljci vrejo iz vseh krajev v Turin; 17. aprila jih je prišlo kakih 500 iz Toskane, 18. so jih pričakovali 400 iz Rimskega. V Turinu le čakajo, kaj bo> Massimo d' Azeglio, ki je bil v Pariz in London poslan, opravil. Nihče pa ne misli, da je mogoče mir ohraniti. Piemontežka armada šteje 193,000 vojakov s prostovoljci vred; pa manjka ji konj, in komaj 20 baterij ima za vojsko pripravnih. — Časnik „Armonia" pravi, da že priprave delajo za osvečavo turinskega mesta, s ktero hočejo Francoze slovesno sprejeti. Nekteri so stavili: Kdo bo pred v Turinu, ali Avstrijanci ali Francozi?
—   Iz Napolitanskega. Kralj je tako zlo oslabel, da se sme vsaki dan pričakovati, da bo telegraf njegova sme rt oznanil.
Iz Francozkega. Iz Pariza. V mnogih časnikih je bilo že tolikrat govorjenje, da je sin francozkega cesarja gluhonem; v mnogih časnikih pa je rečeno, da to ni res. Zdaj pa nekdo v WK. Z.u za gotovo terdi, da tri leta stari sin Napoleona III. ni ne gluhonem ne sicer kaj pokvarjen.
—   V drugi seji konferencije zastran Moldave in Valahije so spoznale vse vlade kneza Kuza za hospo-darja, samo Avstrija in Turčija se niste izrekle. An-gležka vlada je priporočila turški, naj ga spozna in poterdi^ in misliti je, da se avstrijanska ne bo vstavljala.
Iz Angležkega. Kakor je časnik „Times" pisal, je imel deržavni zbor veliko saboto razpušen biti, in vlada je   imela  ta dan nove volitve   za deržavni zbor izpisati..
—   „Times" piše, da je bilo sklenjeno, berž berž an-gležke posadke v medzemeljskem in jadranskem morja pomnožiti in da pride zavoljo tega berž ko ne več 2. ba-talijonov od regimentov iz Indije. Tudi kompanije inženirjev so dobile neki povelje, na otok Malta iti.
—  Zanimivo bi utegnilo biti, zvediti, kako močni sa Angleži in Francozi na morju, zlasti pa za koliko je zrastlo francozko mornarstvo od 1. 1852. Imajo 1. parnih, linij nih ladij: Angleži 29, Francozi tudi 29; tešejo jih Angleži 21, Francozi 11; fregat imajo Angleži 26 že stesanih, 8 v delu, Francozi 34 že stesanih, 1 v delu. Francozi tešejo 4 z železom okovane ladije, vsako s 36 težkimi kanonami. Moč teh parnih ladij se je cenila 1852 na Francozkem za 27,240, na Angležkem za 44,852 konj; od tega časa se je v obeh deželah enako pomnožila; 2. ladij z jadri, in sicer linij nih imajo Angleži 35, Francozi 10; fregat: Angleži 70, Francozje 32. Vseh ladij z jadri skup imajo Angleži 296, Francozi pa 144.
Iz Moldave in Valahije. Iz Bukarešta. Omenili smo že, da je policija izsledila naklep zoper življenje kneza Kuza. Našla je namreč v gostivnici nekega Poljaka več bomb, ktere pa še niso bile napolnjene. Neki Lah, kterega je policija vjela, je vse razodel zastran zarote. Zarotniki so imeli mnogo dnarjev, in misliti se da, da je imela ta zarota tudi v višjih stanovih deležnike Ljudje se zlo spogledujejo nad tem in bolj ko sicer obžaljujejo, da p o ter-je nje kneza Kuza tako dolgo ne pride.
Iz Afrike. Iz Hartuma. Časniki pišejo, da je misijonski vertnar v Hartumu umeri. Misijonstvo želi, da bi prišlo dobrih zidarjev, mizarjev, vertnarjev v Hartum, vendar morajo z vsem zadovoljili biti in saj najmenj štiri leta brez plačila služiti.
136