september ’99 tute Pen tute VESTNIK 311 SPOTAKUlVO Jojf kak me buckai n?? • 14?S S; Mladi ostri peresi (oziroma glasova) murskega novinarstva -vsestranski Dejan Fujs (z očali, ampak levo od središča) in športnik ter turistični vodnik Gorazd Gider (s pomenljivim nasmeškom) z žrtvijo. Reče se ji Silvija Kauter (nima očal in ji gre najbolj na smeh), pogosto pa pomaga športnim novinarjem, ki poročajo s košarkarskih prireditev v Soboti. Vse lepo in prav, ampak avtor fotografije Tekal se javno sprašuje, kje sta in kaj počneta desnica Giderjevega oziroma levica Pujsovega? TEKAL Džouži fuda ' I, v deveto desetletje J« Ti >«4: i'l 21 i n I % 4 Kje sta roki mladih novinarjev? Kipec ministru zdaj, kasneje ali nikoli? Le redkim se je uspelo dokopati do posebnega priznanja Pomurskega sej- I[.. ma, skulpturo Sejalca. Praviloma si ga : Da// I gonski prireditvi, kmetijsko-živilskem L navadni zemljani prislužijo z najmanj 20- letnim sodelovanjem na največji rad- j sejmu. Manj navadni pa ga lahko prej-R« mejo tudi kaj prej. Na primer, če je zemljan minister, posebej kmetijski, Ta IB hip je to pri nas CIRIL SMRKOLJ, ki se mu je zelo mudilo prevzeti priznanje. Zda/ še ne! Očitno v strahu, da ga medtem ne bi zamenjdli ali si direktor JANEZ ERJAVEC ne bi premislil... ■S, TEKAL Zupan je švinglal Saj ne vemo natanko, ali se reče »švingla* ali »švindla*, ostaja pa dejstvo, da je pijoča JOŽICA iz MELBOURNA v trenutku svete jeze vzkliknila: »MARJAN, to pa ne velja, ti švinglaš!* Pentute so reč skušale raziskati in ugotovili smo, da sta se naša rojakinja Jožica [na fotografiji desno od drugega kozarca), ki živi na najbolj oddaljenem (za nekatere tudi najlepšem) kontinentu, v AVSTRALIJI, in dobrovniški župan Marjan KARDINAR, ki živi na stari celini, zapletla (glej roke) v obračun. Tekmovala sta v glavnem v tekočih zadevah, zmagovalca pa ne moremo razglasiti - župan je dal namreč prvi kozarec nazaj na mizo, a smo po Jožičini reklamaciji ugotovili, da je bilo v njem še vsaj za 0,003 vsebine. P. S. Pri Pentutah verjamemo, da gospod MK ni švinglal namerno vsaj iz dveh vzrokov: a) poštenost je ena njegovih življenjskih maksun, b) je (pre)veltk ljubitelj žlahtne kapljice, da bi jo puščal vnemar. FRBO LEGENDE Nihče naj ne dvomi o trdoživosti ljudi oh Muri! Legendarni osemdesetletnik, kapelnik in glasbenilt od glave do pete JOŽE GRLEC čilo in s polno sape sporoča: »Ni ga moža, ki fuda kot Joža!* FRBO Poročna fotografija malo drugače - ■I E*' I? Glu, glu! J* - i>j"ia Jjftis ^iššsaSJfl - ■1 •“T. i g HIGH SOCIETV 'J I Lahko bi bila poročna fotografija (pa ni!). Mladoporočenca bi bila MILENA KUMER (edina, ki ni v hlačah) in GEZA DŽUBAN (mož brez cvetja), njena priča bi bil IVO LORENČIČ (po spodnjem delu obraza poraščen bolj kot druga dva), njegova pa ANTON SLAVIC (najbližje objektivu, najvišjij. Za nevedne: gospa Kumer in gospod Lorenčič sta s slovenskega Zavoda za šolstvo, gospod Džuban je poslanec v DZ, gospod Slavic pa soboški župan. v znan/u /e moč! I JOG I ; 3«; VESTNIK 35 tute Pen tute september '99 1 rt' I »Pa ja ni komunistična?« K je dodobra prestrašen vprašal SDS-ovec, . gospod ŠTEFAN PRŠA, župan VELIKOPO- ^^jbole hfia me paše, ZverefJožjf I LANSKI, ko so mu razigrani navijači slovesno posadili na glavo rdečo kapo (vidite jo lahko pred harmoniko med ležečimi osebami). 4:' 1-1 L* Ampak prekmurska odprava na 46. sve lovnem prvenstvu onih, ki lepo in natančno režejo zemljo - oračev, ga je jadrno potolažila, češ da so pokrivalo dobili od domačinov v pokrajini znamenitega šampanjca. Sicer pa se Polančani že pripravljajo na okroglo leto 2000, ko se bodo odpravili navijat za najorača Slovenije, BREZOVIČANA JOŽETA ZVERA (na fotografiji z nerdečo kapo i’! Al 'S K r ,1 1 4'. 1- in številko 43) na britanski otok. SE STRAHOVI tl' 4' ^^s&ljtfcjei2ej.rLSa Kateri je Geza Fariias? Kliton Bozgo skaklja s Frbom •i! iK IC }«) o 77 si Farkaš? 2 ' & Afe/' ge san Geza! * Večina Murekov odgovor verjetno pozna, pa vseeno - levo je šef soboške upravne enote GEZA FARKAŠ in se (vsaj uradno) ne zeza, drugi (desni) pa počne prav to In je tudi GEZA FARKAŠ. Poleg imena in priimka jima je (sodeč po fotografiji) skupna tudi tekoča ljubezen: opazujete jo lahko v rokah obeh Farkaševih Gezekov! TEKAL 26 let Milene Nedeljko NARAVNE lepote ,s 1 3^ . •.4’ uu ' Veseli smo, če lahko objavimo zgodbe o uspešnih ženskah, ki jih patriarhalne razmere v večini držav silijo v vlogo nekakšnih rezervistov, izpolnjevalk volje močnejših in pametnejših mož namreč. 26-letna Milena Nedeljko iz Ključarovec (prej iz Ižakovec) je nenad-kriljiva na novem delovnem mestu - v najnovejšem gostišču v Križevcih pri Ljutomeru Zna biti (še kako!) prijazna, zna se prisrčno nasmehniti in zna se (to je za Pentute najpomembnejše) posebno ljubko nastaviti fotoaparatu. Če vas torej prešine neukrotljiva želja, da bi fotografirali lepo Mileno, se skušajte dogovoriti - podobno kot se je zgodilo S,V iz Iljaševec’ Skoraj nemogoče pa je. da ' bi zdaj, ko so zaprli bližnji naravni sank pod lipo, skupaj odprla kaj novega, kajti Milena je že zasedena. Ne nazadnje pa je njena prva in največja skrb petletna hčerkica Patricija. -AJ En, dva tri, slika} me še ti! Nedavno sta se na dolgo pot po- i dala naš stalni dopisnik FRBO I [s pokrivalom na glavi) in eden J najbolj vročih žogobrcarjev ta I čas, Albanec (tudi) s slovenskim I potnim listom KLITON BOZGO, I Sklenila sta, da bosta objeta I preskakljala podalpsko deželo I nove demokracije - začela sta v I dobrovniških goricah, končati I pa nameravata na sečoveljskih I solinah (tamkajšnja slana voda je bojda zdravilna za otekline na I spodnjih okončinah). Za zdaj še J ni vesti, zakaj sta se odločila za I čudni podvig, poznavalci pa I namigujejo, da želita s tem 1 ponazoriti vesoljni Sloveniji, da [ je nogometna ekipa Maribora poskočila do evropskih višav, na domačih igriščih pa da igrajo I tako ali tako samo z eno nogo - I in še ta naj bi jim bila dovolj za I zanesljivo ponovitev osvojitve domačega prvenstva. FRBO Bozgo skače po zeleni trati! L___ir4J c ll P? .It' ' < • 1 RAZKRIŠKO CVETJE V DANIČINIH ROKAH I F "I Jl Ni. J * ■> '»i V: 3 Domačini so bili nemalo presenečeni, ko Anemaio presenečeni, ko so začeli videvati DANICO PERGAR, kako v občini RAZKRIZJE opravlja razna komunalna dela vzdržuje m ureja cvetlične grede in nasade. Danica je namreč soproga ravnatelja osnovne Šole Razkrižje in po starem (nepisanem) pravilu si take _ ame ne bi smele umazati in poškodovati ročic s tem ah čim podobnim. A časi so se k sreči spremenili in z njimi ženska miselnost. Danica na primer pravi, da ji to delo ni »izpod časti«, celo nasprotno: urejeno in lepo cvetje ii je v veselje in ponos. JOG . september ’99 Pen VESTNIK M Prednja in zadnja plat KARIERE • KARIERE • KARIERE • KARIERE • KA V SYDNEYU MORDA DO MEDALJE nekega anonimusa z vladavino Gy6rgya Tomke pomurski Madžari očitno nimajo prevelike sreče. Gorički Madžari, v njihovem imenu najpogosteje nastopa Tibor Voros, že vseskozi tarnajo, da ostaja ves državni denar za madžarsko narodnost v Lendavi, oni pa dobivajo drobtinice. Narodnostna poslanka Marija Požonec toži, da so jo povsem odrezali od narodnostnega sveta, na ta način pa ji onemogočajo zastopati izvirne narodnostne interese. Ko se je opazovalcem zazdelo, da so Tomkovi dodobra obvladali vsaj lendavski del madžarske narodnosti, pa je tudi tu pričelo pokati po šivih. Najprej se je zgodila znamenita plakatna afera, ko so neznanci v avgustu prek plakatov, ki so vabili na proslavo obletnice priključitve Prekmurja Sloveniji, nalepili svoje. Ti so pozivali na dolgo pričakovano vstajenje Madžarov na dan sončnega mrka. Kučan je plakate obsodil že v svojem slavnostnem govoru ob obletnici priključitve, madžarski narodnostni organi so malo cincali, Tomka in njegovi so spet za zaprtimi vrati na nočni seji tuhtali, kako se omejiti od dejanja in kako ga obsoditi. Gy6rgy je potem pojasnjeval, Mn J dldVvnskltTI L ^Lrlniki ki on si že zdurintii fugCiUtVlI I ctRShip nb nalbol | priiiHi±iiJ prlr^ltvi iui olimpijskih igrah, ki se bodo začele čez slabo leto v avstralskem Sydneyu - je tudi 21-letm plavalni reprezentant PETER MANKOČ. Nedavno smo ga srečali v Gornji Radgoni, čeprav je Ljubljančan in član-plavalnega kluba Ilirija. Uradno je zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve, večino časa pa prebije v bazenu. S tekmovalnim plavanjem se ukvarja od prvega razreda osnovne šole, v 15-letni karieri pa je dosegel veliko odličnih rezultatov. Zdaj živi v pričakovanju olimpijskih iger, prepričan pa je. da bo zmogel dovolj moči in tekmovalne trme, da bo sodeloval tudi na naslednjih, ki bodo čez pet let v domovini olimpizma, v Atenah. Je vsestranski plavalec, saj je nadpovprečno uspešen v malone vseh stilih, zato dosega najboljše rezultate v mešanem načinu plavanja »Težko bi naštel najpomembnejše uspehe,« pripoveduje Peter, »verjetno pa je omembe vredno 4. mesto na svetovnem prvenstvu v 25-metrskih bazenih v Hongkongu, 5. mesto na evropskem prvenstvu, osmi sem bil na svetovnem prvenstvu leta 1997... Tu so še dobre uvrstitve na raznih tekmovanjih doma in v tujini. Bolj kot uvrstitve me zanimajo rezultati, ki so temelj za velike uspehe.« Kje si po tvoje najboljši? »Na 50 metrov prosto, saj sem s časom 23,06 v svetovnem merilu zelo visoko. Če bi bila to moja osrednja disciplina in bi jo več treniral, bi mogoče plaval okrog 22,50. Moj ODLIČEN SLOVENSKI PLAVALEC PETER MANKOČ ZALJUBLJEN V RADGONČANKO m! 9 .J da pozna člane svojega sveta in njihov način ( razpravljanja in da zato ni želel, da bi novinarji slišali vse, o čemer razmišljajo. t Potem je padla v javnost pasja bombica v obliki pisma Zoltija Kepeja Lendvala' KOM Pen TAR Ta je v pismu obtožil večinski narod, da že vseh osemdeset let zatira v Sloveniji živeče Madžare, in še hujših zlodel nas je osumil. Pod lopato si je vzel tudi narodnostno poslanko, ki ji je očital za vse, kar se danes njenim sonarodnjakom slabega godi. Pač en nacionalistični izpad več, bi rekli, če Zolti ne bi bil izvoljeni član Tomkovega narodnostnega sveta. Iz takih in drugačnih razlogov so začeli iz sveta izstopati posamezni člani; najbolj odmevna sta izstopa direktorja narodnostnih programov RTV Slovenija Alberta Halasza, za katerega se je govorilo, da je povsem Tom k in kader, in podpredsednika sveta, nekdanjega poslanca Janosa Bukovca. Tako je dvomljivo izvoljeni Gyorgy začel ostajati brez nekaterih udarnih sodelavcev, nikjer pa nisem zasledil, da bi kdorkoli govoril o možnosti, da bi se v pomurski madžarski narodnostni skupnosti odrekli uslugam Zoltija Kepeja. Policisti so kljub namigovanjem, da sta predsednika dveh sosednjih in prijateljskih držav Madžarske Arpad Goncz in Slovenije Milan Kučan po Gonczevem počitnikovanju ob slovenskem morju sklenila kravjo kupčijo in ne bo nadaljevanja preiskave, torej objavili inicialke domnevnega storilca plakatne afere. Z. K, sta torej začetnici osumljenega, ki da ni dosegljiv organom pregona, da bi mu izročili kazensko ovadbo za razpihovanje nacionalne nestrpnosti in podobnega, čeprav skupaj s podpisanim mnogi trdimo, da smo ga v času tiskovne konference videli živega in zdravega sredi Lendave! Gorički Madžari pa neuradno razmišljajo, da bi namesto na lendavsko usmerjenem narodnostnem radiu spet prišli do svojih oddaj na Murskem valu, kjer se je obveščanje pripadnikov narodnosti pred 41 leti pravzaprav začelo. In da bi sploh ustanovili lastno narodnostno skupnost. Kolobocije torej, ki so dobrodošle predvsem nacionalistom na obeh straneh. MARJAN DORA ?.• z delovnega mesta V okrilje družine »Žalost nosim v srcu, vendar ponos v duši, ko se poslavljam (odhajam v pokoj), vendar sem zadovoljen, da sem zdrav in vesel ustvarjal v kmetijski stroki vsa ta leta,« je med drugim zapisal na vabilo na slavje ob upokojitvi, ki je bilo v petek, 17. j septembra, opoldne na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni, Prišli so vsi povabljeni, več ‘ kot štiristo ljudi. Tudi predsednik države Milan Kučan bi bil med I njimi, pa se je zaradi nujne zadržanosti slavja lahko udeležil le z lastnoročno napisanim pismom: »To ni slavje, na katerem se izrekajo čestitke, pa tudi za velike govore o liku in delu slavljenca to ni prava priložnost. To pride, iskreno upajmo, šele čez mnogo let na nekem povsem drugem kraju, na katerfem se prej ali slej vsi srečamo. Je pa ta slovesnost prava priložnost, da si rečemo besedo o tem. kako lepo je, da se dolga leta poznamo, da smo -H p PL o- 4 K K in A Povabljeni gostje so prinašali darila. Zanimiv9> praktična, originalna,, duhovita. Med njimi je tudi palici za morebitne potrebe v prihodnjem času, sodelavci mu podarili sliko, skupina veterinarjev pa lestev ’ varnostnim pasom, da se mu v goricah, kjer bo posW preživel največ časa, ne bi zgodilo kaj nepredvidenega Če bi hoteli samo omeniti vse podarjeno, bi viselo tj' časopisa. 1 mi fj « u n. '•r <■1 k ■K X V* "»h 11., Ijllll |l>1 iTf*' ii veseli, da smo mogli skul paj delati in kaj parne' nega in dobrega tudi druge narediti in pred I vsem, da bomo dobr’i —■ prijatelji tudi v prihofi' ■. nje. Če kaj velja me’*^ I ljudmi, velja pravo pdj jateljstvo! Dr Alojz Slavič se je H7 aktivnega dela poslovi' med prijatelji, Natricu^ so podaljšali kulturi’’ program pod vodstvoi” soproge Marije, ko u pred publiko hoteli f-f glas povedati svoje ol’’ Zdravica za mladega upokojenca. Nazdravil mu je sam kmetijski minister Ciril Smrkolj, s katerim je imel v začetku težave. Menda mu je celo žugal z zamenjavo, zdaj pa mu je z iskrenimi besedami zaželel uspešno tretje življenjsko obdobje. Očitno ga je prepričal s strokovnostjo, morda pa tudi $ prvim stavkom, ki mu ga je dr. Slavič serviral pred tremi leti na sejmu; »Ni lepo od tebe, da je predsednik države lahko prišel v naše ,štale’, kmetijski minister pa je šel mimo!« čutke,. Mnogi so iskren st3' vek zahvale z najbolišir”:, željami za tretje življei" sko obdobje, ko se šičerejec usmerja v vin^’' gradniško stroko, prišeP'1 nili na uho, sicer bi se šta«, ki je zdaj traja'^; pozno v noč. lahko čela šele proti jutru. Vse dobro v druži’’’ ____iX______ skem krogu in dobrih vinskih letnikom KARIERE • KARIERE • KARIERE • KARIERE • KA'' 34 VESTNIK 37 Pen september '99 H II I • KARIERE • KARIERE veliki cilj pa je, da bi v disciplini 200 metrov mešano plaval manj kot dve minuti, zdi se mi, da lahko tu dosežem največ,« Koliko časa porabiš za treninge? “Tedensko od iO do 11 treningov v vodi in 4 do 5 na suhem. Dnevi so si zelo podobni ■ zjutraj sem v vodi približno dve uri in pol in preplavam okrog osem kilometrov. Potem je poldruga ura telovadbe, vaj za kondicijo. Skupaj dnevno treniram okrog osem ur.« Želja za Sydney? »Če mi bo 200 mešano uspelo plavati pod dvema minutama, verjamem, da bo zadostovalo za olimpijsko v' medaljo, saj so v zgodovini kaj takega napravili le trije plavalci. A z uvrstitvijo, medaljo, se ne želim posebej obremenjevati. Zaenkrat sva med plavalci zanesljiva potnika na igre le Metka Sparavec in jaz, upam pa, da se nama bo pridružil še kdo Na katerih tekmah v Avstraliji boš nastopil? « »Več jih bo, zaenkrat pa še ni določeno čisto natančno. Do olimpijskih iger pa so še pomembne plavalne priredile ■ evropsko prvenstvo v 25-metrskih bazenih v Lizboni, svetovno v Atenah in še evropsko v 50-metrskih v Helsinkih.« Potrebno bo veliko priprav ... »Ja, v naslednjem letu bom zdoma kar 270 dni. To je sicer za mlade izziv, pa vendar trdim: ljubo doma, kdor ga ima. Nič ni boljšega od domače postelje,- Kakšno je tvoje stališče o drogah, poživilih? »To je velika bedarija in vsak, ki se v to spusti, si je sam kriv. Sam se s tem ne ukvarjam, poleg vsega pa niti ne kadim, ne pijem alkohola ... Po moje posamezniki posegajo po poživilih samo zato, ker so prepričani, da jih uživa konkurenca in da je ta potem v prednosti.« Zakaj tvoj obisk v Gornji Radgoni? »Zasluge pripišite mojemu dekletu iz Radgone, VAŠKI LETONJA. Srečala sva se v Ljubljani, kjer je tudi ona zaposlena na MNZ,« TEKAL Dobra tri desetletja je bil med vodilnimi kmetijci v najbolj kmetijski slovenski pokrajini. Po položaju in strokovno. Od sedemdesetih let je direktoroval na Veterinarsko-živinorejskem zavodu v Murski Soboti in bil vodilni prašičerejec z doktorskim nazivom, ki je snoval strategijo razvoja prašičereje v severovzhodni Sloveniji in jo tudi uspešno prenesel v prakso. ’’.4 *■ rt ■ T L Družina je imela od mene skoraj tri desetletja bolj malo je slavljenec iskreno priznal kar pred publiko. •Upam, da bom to vsaj malo nadomestil.« Tako je obljubil in zaplesal z ženo Marijo. I i* ’ T Bika je zbrana družba ogulila do kosti, Sostov je pospravilo še devet lepo družba kot It] U rt družba, kot popilo petsto litrov vina. Bila je dob ■ Spodobi za siavfe dobrega moža* I • KARIERE • kariere »Vuk« samo za vzorec Pri Bulfovih v Kruplivniku smo »lupali kukorco « SREČA BO! Prijetno jesensko opravilo je odpihnil čas, zdaj je v modi strojno obiranje in siliranje, Milan Zrinski pa si ga je zamislil v oddaji Kak je inda fajn bilo in naletel na razumevanje Janeza in Irene Grah iz Kruplivnika 11, ki sta bila pripravljena ročno potrgati koruzo in jo po starem »olujpati«. Na ponedeljkov večer so se pri Bulfovih, tako po domače pravijo Grahovim, zbrali »liipači« iz domače in okoliških vasi, prišle so graške pevke s harmonikarjem Jožetom Slavičkom, diatonično harmoniko je raztegnil domačin Štefan Pintarič. Vse je bilo kot nekoč in nihče ni imel težav z opravili, ne s hudomušnostmi, ki jih že desetletje in dlje ni počel. Neža Donosa iz Kruplivnika je ves večer pridno delala, mimogrede pa je s svojim sočnim pripovedovanjem spravila v smeh voditelja oddaje Milana. Ko je bila še kuštravo dekle, ji je uspelo »prišvercati* iz Madžarske takrat zelo iskani tobak in tudi pred financarji ga je znala skriti. Mladostna vedrina je ostala tudi na jesen. Koruzo je čez Atlantik menda pripeljal Kolumb, nato pa so jo Benečani na svojih trgovskih poteh raznesli po Evropi. K nam je, kot kaže, prišla prek Turčije. Zato ji ponekod pravijo »turščica«, v Prekmurju pa se je udomačila »kukorca«. Prekmurci, Prleki in Štajerci smo jo pred mo- ' dernimi časi lupali, ličkali ali kožuhali. - L 1 t •» j !. Komaj so »liipači* sedli k opravilu, že je gospodar Janez (v ospredju) odredil, da je treba ponuditi pijačo, da ličje ne bi bilo presuho. ■ ■;! i 1.1 'M jjir-'- Odgovorno delo, vezanje koruznih storžev, je gospodar zaupal graškemu podžupanu Marjanu Kovaču. > 11 h I v r I JMF ? ' * T j 1 S kuruznimi laski je bila popravljena marsikatera frizura, nekaj nas je bilo natlačenih z ličjem, samo graškemu Rafiju, tako mu vsi pravijo, in se je h Gradu preselil s te domačije, pa je uspelo z malo zvijače najti >vuka«. Nekoč so pravili, da bi najditelja utegnila doleteti nesreča, ampak Rafija in kruplivniških -lupačev* zagotovo ne bo, saj so snetljiv črn strož komaj našli na eni od kruplivniških njiv, Brke si je zaslužila Giza Gomboc iz Ženavelj, črne maže pa je bil izdatno deležen tudi Milan. Da bi delo lažje Šlo od rok in da bi ob ličkanju obudili tudi ljudsko pesem, so poskrbele graške pevke. Dobro so se odrezale, mogoče tudi za to, ker so ta večer pele na dvorišču svoje šefinje. Irma Benko, Nataša Juhnov [H Gospodinja in pridne vaščanke so za lačne delavce napekle obilo pogač. Najlepše so se nam nasmihali zlato zapečeni vrtanki, ki jih je gospodinja postregla z jabolki. Nekoč je bilo to in pijača tudi vse, Irena, ki se je priženila k Bulfovim iz Vidonec, pa je z obilno obloženo mizo ob polnoči še enkrat potrdUa svojo gostoljubnost. Pri tej hiši je vedno vsak dobrodošel in tu se obrne veliko ljudi. Tildi zato, ker je pri hiši vaška mlekarna, in ni čudno, da je gospodinja Irena najbolje obveščena vaščan ka MSI > 5 05 c * H e « h (n yj 3 = 3 3 “ a □ _ * o > e d S c S ■i • s i! 5 E 33 ij C C n i S J s .s £ 'S i S .S 2« > =■ ,£ 3 L OtjnkI N P september '99 in p^n vju VESTNIK dS 1, Marljivosti jin fali. delovnih navad pa esce bole Sobočanka Tina Caf je, kot se v Sloveniji spodobi, pridno obiskovala murskosoboško gimnazijo, A samo prve tri letnike. Slovenske šole se je naveličala in si rekla: »Gremo v Ameriko!« In je šla. Vdihovala je zrak mesta Twin Falls v zvezni državi Idaho, v hiši Linde in Dwaina Falls. Tam je maturirala, spoznala Billove volivce in deželo, potem pa skočila nazaj v Slovenijo, kjer bo naslednji teden začela študirati pravo. Na začetku, kje je lažje? Ameriška šola je dosti lažja, ker si lahko sam izbiraš predmete, ki jih boš imel. Imajo pa tudi zahtevnostne stopnje, tako da se tu in tam kdo dvigne tudi na nivo, kot je naš. Kakšni so Američani. Glede na šolski sistem so verjetno bolj -glupi«? (Smeh.) »Glupi« ... če pogledamo splošno razgledanost, bi se temu lahko tako reklo. No, če spio že pri »glupih«. Tam imajo navijačice, ki navijajo pri vseh športih. So tudi te na nizki intelektualni ravni, kot jih ponavadi predstavljajo v filmih? Navijačice imajo poseben predmet, tako da trenirajo v času pouka, da vse teče sinhronizirano, in zato dobijo tudi ocene. Ponavadi so plavolaske in imajo tudi takšen karakter. Imajo kar nekaj čudnih predmetov, na primer oblikovanje gline, dviganje uteži, iz česar dobiš potem tudi oceno. Skupno moraš imeti šest predmetov, to je polovico manj kot pri nas. Če primerjaš to s tem, kaj želijo vedeti od nas v Sloveniji? Hm ... dosti! V Ameriki je vse veliko bolj sproščeno. Zelo me je presenetila grozna prijaznost. Profesorji so bolj komunikativni pa tako sproščeni, da sem bila prav šokirana, saj nisem bila vajena, da te pro I 1 I I fesorica povabi na kosilo, da ti da darilo za rojstni dan ali božič. V učilnice si prinesejo veliko osebnih stvari, tako da je videti vse zelo domače. Presenetilo Sloveniji pa se je vedno ustavilo. Glede dogajanja po me je tudi, da imajo v učilnicah preproge, sicer pa je svetu pa kje je kaj, so oni zelo v temi. Če jim omenjaš vse zelo čisto. V matematični učilnici je profesorica kaj, kar je zunaj meja ZDA, ti bodo kar verjeli. Najprej pisala po posebni tabli, mi pa smo prepisovali z dveh velikih zaslonov. Pa v vsaki^učilnici imajo zastavo. To zalo, da ne pozabijo, od kod so? (Smeh.) Ja, verjetno, ja. Tudi preden se začne Sploh po vojni na Kosovu so me vsi spraševali, ali kakršnakoli prireditev, vedno najprej prisežejo pred sem prepričana, da želim iti domov, na vojno zastavo in himno, območje. Računalniki? Ja, zanimivo je, da ima skoraj vsaka družina računalnik, in da, če dobiš v šoli za nalogo kakšen esej, ga ne smeš prinesti v šolo napisanega z roko, ampak z računalnikom. Na eni od slik, ki si nam jo prinesla, si tudi v maturantski ‘uniformi’. Ko maturiraš, ti vsi grozno čestitajo, saj je pri njih matura velika čast. Bilo je tipično s kapami pa tistimi oblekami. Pa na koncu vržeš kapo v zrak. Si jo kasneje spet našla? Ja, težko, ker so letele vse povprek. Problem nastane samo, če ima kdo uši. Ja ali pa drugačno velikost glave. Mogoče jo potem vzameš od nekoga drugega Odmori, Imajo petminutne odmore, po tretji uri 20-mmutnega, za kosilo pa 35-minutnega. Si jedla v šoli? Mogoče je, a jih velika večina odide v McDonald’s, Burger King, Dairy Queen, ki so sicer v bližini šole, a se na kosilo vseeno ne gre peš. Američani pri petnajstih naredijo izpit in od takrat se peš sploh več ne hodi. (Smeh.) Ja, verjetno, ja. Tudi preden se začne 4 Kolikokrat si morala razlagati, kje je Evropa? ■ (Smeh.) Neprestano. Evropa je še nekako šla, pri V - k te vprašajo Transilvanija, nekdanja Rusija, Češ- koslovaška, in ko jim potem, poveš nekdanja Ju- k goslavija, nastane groza. Pri katerem predmetu ti je bilo najbolj zanimivo? Pri nemščini je prav zanimivo, kajti profesor recimo ni vedel ravno veliko nemško, tako da sem mu morala tu in tam kar jaz pomagati. Domače naloge. Uf, oe dobijo v zadnjem razredu slučajno domačo nalogo, je kar zanimivo. Večina jih namreč že ima neke popoldanske službe. Vsi namreč pravijo, da nimajo časa, da bi delali nalogo. Sploh niso navajeni, da bi se bilo treba kdaj res učiti, tako da so bili zelo začudeni, ko sem jim povedala, kako je pri nas. Špricanje, neupravičene ure. Ojoj! Glede tega pa imajo zelo strog sistem. Zamuditi ne smeš, ko zvoni, je profesor v razredu. Če zamudiš 10 sekund, ti to štejejo kot zamudo, in če imaš 6 takih zamud, je to ena neupravičena, če imaš 9 takih neupravičenih, moraš ponavljati semester. Ne moreš si privoščiti, da bi bil bolan, ker ti tudi to štejejo kot neupravičen izostgnek. Kaj pa če te -cugc povozi? Ja, ne vem. Mogoče te v naslednjem semestru ne bo Bi se spet vrnila? Ja, seveda. Upam, da se bom spet čez kakšno leto- Učilnice v Ameriki so veliko prijetnejše - v njih je veliko osebneg®' Tina s svojimi pravimi in začasnimi starši po maturi. VESTNIK 36 Pen september ’99 Kako zelena je bila moja dolina Ko sem pred letom izdal roman Goreči sneg o Gorički manški, vlaku, ki še danes vzbuja pri mnogih Goričancih nostalgijo, so me povprašali, ali bom napisal roman o tem novem vlaku, katerega trasa se zdaj gradi. Naj izdam, da je imel pravzaprav Feri Lainšček v načrtu roman o gradnji te nove goričanke alias vogrinke, še preden so zabrneli stroji, da je že nastavil ljubezensko zgodbo, ki naj bi se odvrtela med gradbicem in domačinko, a se je raje lotil zgodbe o polentarski druščini pri mehaniku Gajašu, Ko sem ga pobaral, zakaj je opustil načrt, mi je le odvrnil; »Ne upam si več tja gor, preveč boleče je ...■ To je več kot res, čeprav sveto obljubljajo, da bodo doline spet tako zelene kot nekoč in da bodo hkrati urejene po evropskih urbanističnih standardih. Da bo imela vsaka vas vsaj metrček pločnika in nočno razsvetljavo, da bodo vrtine za vodo, ki rabijo zdajšnjim betonarnam, ki rastejo kar sredi vasi, izviri za vaški vodovod, da bodo dvorišča in parkirišča asfaltirana ... Krasno, rečem, in hkrati zamižim. Kajti moja stanjevska dolina, kjer se bo železnica ostro obrnila proti jugu, je ena sama rana. Eni sami navozi, en sam hrup in velikanski vrtinci prahu. Čez dve ali tri leta bo prav tako podrhtavala od hrumečih vlakov, ki bodo drveli mimo nas s pisanimi vonji sveta. Tudi to je lepo. In dobrodošlo, vendar boli nekje drugje; vlak po nepotrebnem seka kraje, konkretno mojo vas, ljudem pa je že pošel drobiž, ki so se ga nadejali od prodaje zemlje. Tudi tu je bolečina naše stvarnosti: kako zlahka so kmetje prodajali zemljo. Ne potrebujemo je več. kme tovanje se več tako ne splača, davek pa moramo plačevati, sem pogosto slišal Potihem se strinjam z njimi, čeprav vem, da njihovi očetje tako zlahka ne bi šli na limanice. Ali stari očetje. Takrat je bila zemlja bogastvo, zdaj je nekam napotna Čeprav skušajo kmetijski velesejmi prikazati drugačno sliko. Ti (radgonski) velesejmi, pokropljeni s potrošniškim liberalizmom, nas za-z evropsko idilo, hkrati pa peljujejo opozarjajo, da bo v Pomurju morda preživelo le nekaj kmetij. O, santa simplicitas! In tudi zaradi njih so naše doline vedno manj zelene. Cez nekaj let bojim se - bomo strmeli za Goričanci le postarano dolgimi tovornimi kompozicijami ali preštevali razsvetljena okna na med-iiarodnih ekspresih. V toplih kupejih bodo sedeli potniki, ki se bodo čudili nekam zaspanim hišam, ki tako kmalu odbežijo. Hišam, do katerih bo treba po »daljšnjicah«, kajti čez bližnjice bo ^neusmiljeno hrumel železni zmaj, do katerega sem danes še preveč nc bližnjice bo ne- zaupljiv. /n kako zelo vesel bi bij če bi se motila Milan Vincetič K Evropska tujina v novo tisočletje Sonce je izzivalno ščemelo, kot da nismo v mesecu septembru, kot da šole niso polne učencev, učbeniki pa v tiskarnah- Mimo Frka, kjer smo sedeli, so hodile mlade ženske z osončenimi razgaljenimi rameni, z morsko soljo v ušesih in zrelimi, izzivalnimi pogledi, da se je Drago nekajkrat dvignil in hotel stopiti za tistimi, ki so premikale boke tako, da nama je zatrdil, kako se mu od vsega tega vrti v glavi, da ima bibavico. - Tudi jaz sem dobil bibavico, besne vrste, je jezno dodal Jure, izvlekel iz torbe časopise in jih vrgel na mizo Z Dragom sva zagrabila vsak svojo pivsko čašo, da se nama pijača ne bi razlila. - Na počitnicah ni treba prebirati časopisov, sem mu svetoval, vendar verjetno z nekajmesečno zamudo, prepozno - Naš pravosodni minister Zvonimir Šeparovič, ki je odnesel v Haag belo knjigo s črnimi zločini, je izjavil... Jure je odprl Jutranji list in bral; - ... da je bil pogovor v Haagu uspešen. Tajnica sodišča me je pospremila prav do vrat. Vsi trije smo se zasmejali. - Logično. V vsaki družini, mislim boljši, te služkinja ah buder pospremi I 1 P Im Josip Broz - Tito, iz hiše, in to iz dveh razlogov: da se v hiši ne bi izgubil in nedajbog, da ne bi utrgal kakšnega cveta, si ga zataknil v gumbnico in potem trdil, kako si »z vsemi rožice sadil«... - No, no, sem ju pokaral, gospod minister najbrž dolgo ni bil v tujini in je pozabil, kakšne so manire v velikem svetu. - Ne govori mi o manirah. Tako majhni ste, da še avtomobilskih dirk ne zmorete, ker bi bili nekaj sekund po startu vsi avtomobili že čez mejo, v dru- gih državah ali v Piranskem zalivu Pripeljali ste ta Oparjalnik, pa nas, Hrvatov, niste niti obvestili o tem, kot da je Krško samo vaše. Potem neki gos- pod Turk postane čez noč lastnik vaše- ga in našega McDonald’sa. In pri tem se opravičuje, češ da mu je ded iz Šibe- nika ... - Kar pomiri se, največja nevarnost prihaja za vas iz Maribora. Pozeleneli boste od vijoličastih. Vaši politiki, predvsem gospod Čanju ga, vam ne morejo obljubra kruha in iger, samo 'Hrvaškem in predvsen, v Bosni in zasvrnjall lostolet|e ali konec Usočlella nogomet, a Z Manchestrom ste iztrzili ’ ’ - ■ - ' . samo ubogo točko. Ker ne znate zabiti gola... - Tudi oni ga niso ... - Zato pa so Slovenci sredi Kijeva, kjer je še zdaj zrak gost od Černobilske eksplozije, premagali Dinamo z ena nič. In veste, kaj se bo lahko zgodilo? Da bo na koncu prav Maribor eliminiral tudi vaš Dinamo oziroma hadeze-jevsko Croatio. - Če se bo to res zgodilo, bo zate najbolje, da se preseliš v Slovenijo. Drago je srknil pivo in si obrisal usta. Jure je molčal. Po zmagi Mariborčanov mi je celo čestital po telefonu, da ga nihče ni ne videl ne slišal. Zdaj je molčal in mi držal pesti. - Čas je, da spoznata, da morata v življenju navijati za boljše. Maribor pa je med drugim del tiste Evrope, ki predstavlja srčnost, kvaliteto in uspeh. - Zmagali bomo, je stisnil Drago skozi zobe. - Lepo, da misliš na domače moštvo, - Ko pa nobeno srbsko m prišlo v ligo evropskih prvakov... - Kaj moštvo, niti en sam Srb ne more v Evropo ... Razen pevca Zlatka Čoliča. - Morda je to dokaz, da Slovenija še vedno ni v Evropi. - Začeli smo se pogovarjati o nogometu, ne o politiki. - Danes je vse politika. - Vprašanje, kako gledamo na življenje. - Kako gledamo? Boš ti razložil? 'Iz- Tl-.. Mladen Naletilič - Tuta, Pokimal sem. - Sta samo dve možnosti, da gledamo nanj optimistično ali pesimistično. Da živimo z zagotovljeno plačo, pokojnino ali rento ali pa zjutraj nismo več prepričani, ali smo zaposleni, bomo dobili plačo ali pa se bomo znašli na ulici kot od doma spodeni pes ... - Tragično. - Vse je v znamenju črke T. - Saj pravim, tragičnost. - Pa tudi terorja je preveč; krvavega in duhovnega. - Nisem mislil tega. A vesta, kdo so trije naj več ji Hrvati? Z Dragom sva skomignila. - Mogoče Tesla. Tudi on je v znamenju črke T, sem skušal znanstveno zresniti pogovor. - Trije največji Hrvati so Tito, Ihta in Tata. - Tuta? Zakaj pa on? - Zato, ker je to hrvaški general, ki so ga poklicali v Haag, da bi povedal, kaj se je dogajalo med vojno na Hercegovini, kjer je bilo največ pobi- prepovedati vstop v novo tisočletje. To ' zapišite! tih Hrvatov, Srbov in Bosancev ... - Torej vse v znamenju črke T. - To je tudmanizem . o ,. - . izzivalnim scemecim soncem proti - Bi to lahko razložil bolj natančno? g zrelemu tisočletju, upajoč, da bom v - Ne bom. naslednjih sto dneh prišel do cilja. Z Juretom sva se zazrla v sobesednika, ki je rekel, kar je rekel, potem pa tega ni hotel komentirati. - Vsak dober, konstruktiven pogovor je vendar sestavljen iz teze, antiteze in sinteze. - Mi se ne pogovarjamo. Mi čvekamo. Ker smo se pač srečali po počitnicah in preskočili osnovna življenjska vprašanja, kako je bilo na morju, koliko je kdo shujšal ali se zredil, kakšno je zdravje, kako so otroci, ali mislimo na ozimnico, na zagrebški velesejem ... Vidva sta vse to preskočila in naravnost v politiko kot nogometaša brez žoge v nasprotnem, prepovedanem prostoru. Dovolj vaju imam. In je Drago vstal m odšel. Tudi Jure se je dvignil, pobral časopise m stopil za njim Bila sta pač državljana te države, kjer sem bil jaz samo na sezonskem delu. Prišel je natakar. Plačal sem. Rekel je enainštirideset kun, na listkih je bil račun za osemintrideset kun. - Pozabil sem blokirati kislo vodo, ki je tri kune. - In tako si boš dal tri kune v žep. Pobral je drobiž, se obrnil, ne da bi zardel, in stopil k drugi mizi. Računal sem; pri vsaki mizi po tri kune in do večera sto kun plus napitnina. Pač ni Franjo Tlidman - Tata bil odvisen od plače kot Jure in Drago ... Zazvonil mi je mobitel. Ženski glas, čeprav se mi je zdel znan, se ni predstavil. - Komaj sem vas našla. - Tu sem, pri Frku ... - Kaj pa mi vemo, kje ste, samo da ste dosegljivi. Bi hoteli dati kratko izjavo za naš časopis*^ Saj veste, na zadnji strani imamo anketo Kaj znani ljudje pričakujejo v tretjem tisočletju? - Kdo vam je dal mojo številko'^! - Vašo fotografijo imamo, potrebujemo samo izjavo. Recite! Pomolčal sem. Kdo ve, ali je bila tudi ona posonoena, izzivalnega pogleda, s premikajočimi se boki, da bi dobil bibavico ... Mislil sem in gledal nadobudnega natakarja, kako je tudi pri sosednji mizi zaračunal radensko, ni pa prinesel računa. Jure in Drago sta odhajala po ulici. Ostal sem sam kot potepuški pes. Kaj pričakujem v tretjem tisočletju? - Zapišite, da bi morali tistim, ki so 'Cn In sem ugasml mobitel in odšel pod 11 ,1 ■ september '99 Pen VESTNIK 10 I I . ‘999 Pa s/no preživeli sončni mrk. In nič oziroma nič posebnega se ni zgodilo. Pa smo preživeli dan s petimi devetičami. Pa spet nič. Vsa prerokovanja v zvezi s tem datumom, recimo takšno, da bodo računalniki ponoreli, pa do tistega, da bo konec sveta, bodo ostala v rezervi za prihodnje numerološko zanimive datume. Najbližji takšen Je zdaj 1. 1. 2000. Toda do takrat Je še daleč ali pa tudi ne (včasih Je dolgih deset minut J. Tokrat ostanimo pri devetkah. Pet devetk, ki imajo za marsikoga svoj pomen. Nekateri se jih bojijo, drugim spet prinašajo srečo. Devet je ljudsko število in ima veliko simbolnih pomenov. Različnim posameznikom pa lahko pomeni nekaj čisto svojega. Tako so o svojih izkušnjah s številko devet in o datumu, ki vsebuje štiri devetke, spregovorili: MATJAŽ HORVAT - Beltinci: Nekaj vsekakor dam na te stvari, ogromno stvari se mi je zgodilo v življenju, ki so povezane z datumi in določenimi številkami. Verjetno, da se mi je zgodilo tudi kaj v zvezi s številom devet in tako po občutku povedano več prijetnega kot neprijetnega. Vendar število 18, ki je večkratnik števila devet, v naši družini pri naša nesrečo. Na splošno verjamem v ljudska števila, ker prinašajo srečo. Imam tudi sina, ki se je rodil devetega, in ravno danes ob devetih smo se spomnili, da je na današnji dan star tri mesece. Čeprav pričakujem marsikaj, ne pričakujem ravno konec sveta, mogoče da se bo kaj zgodilo, kakšen potres, to pride nenadoma. V zraku, mislim, da ni ničesar, ker bi se verjetno videlo po živalih. -O ZINKA BERDEN - Filovci Devet je za mene simbolična številka, ker imam devetega rojstni dan. Devet, to je moja številka, vse, kar se mi je zgodilo, kaki pomembni dogodki, vse je bilo povezano s številom devet, vedno je bila nekje zraven. Potem tri devetke, ko je bilo leto ■ 1999, takrat se mi je življenje spremenilo za milijon odstotkov. Točno tako, kot S da bi me obrnili na glavo. Vedno se obračajo same devetke, ne vem, ali je to I vraževernost ali naključje, ampak mislim, da nekaj gotovo je. Tudi vnukinja je I rojena devetega, pravzaprav jutri, ampak september je deveti in ves dan I premišljujem, da ji moram kupiti darilo. Pričakovala ni.sem ničesar, dan pa I sem začela z lepimi občutki. i KATJA KUSTEC - Gornja Bistrica Včasih je bila devet moja srečna številka, zdaj pa ne več. Vraževerna nisem, samo v horoskop II 'I I PO SESTIH LETIH KRIZE VIDIM REŠITELJA... »Napovedovali so sodni dan, pa se ni zgodilo nič takega. Sodnega dneva ne bo. Bo pa trpljenje na Zemlji, veliko hudobije in klanja, pekel. ’ verjamem, prav tako verjamem, da ima devet neki simbolični pomen. Ne verjamem, da bi se danes zaradi štirih devetk lahko kaj zgodilo. Prej verjamem, da bodo prinesle srečo, saj je še veliko dneva pred mano. Dosti naravnih katastrof se je letos že zgodilo, morda ima to, da je letošnje leto v bistvu leto devetk, tudi kakšen vpliv, vendar ne prevelik, ker potem bi se moralo danes kaj zgoditi tudi pri nas. 'F I v J L‘^W* M r 5^ ■*- M 4^’ 'I I * 4. 'S Mit.! IGOR PETROVIČ - Murska Sobota Devet mi ne pomeni nič posebnega, številka kot številka. Mislim, da nima nobenega simboličnega pomena. Vedel sem, da bo danes datum štirih it ! i I d i 'j I ' "'S I smrtjo le osebe. Karte so mi pokazale veliko nezadO' j ! V Sloveniji bo zelo kritično. Umrla bo ena od vodilnih političnih osebnosti Moška oseba, imena pa ne morem povedati. Nekaj takega se bo zgodilo, da se bo končalo s j i •ilfc 4 ZsJIk I, L .ji devetk, to pa zato, ker sem slišal, da ponekod pričakujejo probleme glede tega datuma s starimi računalniki. Problem naj bi bil v tem, da ti težko prepoznavajo toliko devetk in bi se zato programi lahko zbrisali. Veliko stvari se je že pričakovalo v letošnjem letu, ki naj bi bile povezane že z devetkami v letu 1999. Zaenkrat pa se ni pokazalo še nič tako nenavadnega. Jaz ne pričakujem nič, mogoče bi pričakoval, da se kaj zgodi, če bi bil mrk ravno na današnji dan, samo ta datum pa mi ne pomeni ničesar. j NANA RITUPER RODEŽ - M. Sobota Pa smo preživeti sončni mrk In nič oziroma nič posebnega se ni zgodilo. Pa smo preživeli dan s petimi deveticami. Pa spet nič. Vsa prerokovanja v zvezi s tem datumom, recimo takšno, da bodo računalniki ponoreli, pa do tistega, da bo konec sveta, bodo ostala v rezervi za prihodnje numerološko zanimive datume. Najbližji takšen je zdaj 1. 1. 2000. Toda do takrat je še daleč ali pa tudi ne (včasih je dolgih deset minut). Tokrat ostanimo pri devetkah. Murska Sobota: Že od nekdaj je 9. september zame nekaj posebnega, to pa zato, ker imam prav na ta dan rojstni dan. Najbolj me ob tem datumu razveseljuje, da se srečam s svojimi prijatelji in tistimi, ki mi veliko pomenijo. Nekaj posebnega je pravzaprav zato, ker se dobim tudi s tistimi prijatelji, s katerimi čez leto bolj redko najdemo čas, da bi se dobili, in je lahko prav rojstni dan izgovor za klepet. Prav zaradi teh srečanj, pa ne glede na leta, ki prehitro minevajo, se vsako leto veselim 9. septembra. Letos je bil prav poseben. Drugače pa zame kakšna številka ni bolj srečna kot druga, rečem edino lahko, da so ne glede na datum in številke zame kakšni dnevi bolj in kakšni malo manj veseli. voljstva, ki bo trajalo 5 do 6 let, potem pa se državi odpira ! lepša prihodnost Najbolj črno vidim dogajanje v t parlamentu in mogoče mi navadni smrtniki trpimo ravno zavoljo njihovih prepirov Dela bo še za manj ljudi, po kriminalu bo Slovenija v svetovnem vrhu Veliko bo naravnih nesreč - potresi in poplave velikih razsežnosti . bodo terjali številne žrtve. Kar stisnilo me je pri srcu, ko < so se mi začele kazati le stvari' ampak to bo šola, da bi potem znali drugače ravnati. Cez pet oziroma šest let se bo pojavila sposobna mlajša moška oseba, ki bo odločilno vplivala na spremembo razmer. Ta oseba je že navzoča, vendar zdaj ni pomembna Moški je inteligenten, simpatičen, visok, suh, rjavolas in sami se mi zdi čudno, da se mi je pokazala njegova podoba Z njim vidim razvoj, predvsem ekspanzijo trgovanja z drugimi državami in veliko novih možnosti za delo. Obeta se razcvet. Našega območja nisem videla pri glavi in v sredini, na repu bomo Slovenija tega območja še dolgo ne bfata morgana*, smo opazili eno edino drevo, ukrivljeno od stalnega vetra. Tudi v obeh mestih pa otoku lahko drevesa prešteješ - voda je predragocena za namakanje! Pred prihodom turistov je Sal živel od soli in po njej dobil tudi ime. Govori se, da namerava sedanji lastnik solin iz njih narediti terme. >Lebdenje< v slani vodi je vsekakor zanimivo, morda pa tudi zdravilno. Ribiči ob vrnitvi z morja ulov takoj očistijo na pomolu, ki je zato prepojen s krvjo. Naložijo ga v samokolnice in odpeljejo domov ali v gostilne. Običajen obrok je sestavljen iz sveže ribe, krompirja in riža. 3' T<* I I Zelene doline na otoku Santu Antau so dobrodošlo nasprotje puščavskemu Salu. V gorah kondenzira dovolj vlage, da se prebivalci ukvarjajo s poljedelstvom. Ne pozabijo povedati, da uspeva tukaj »najboljša kava na svetu«. Značilne kmečke hiše na Santu Antau so premajhne za zelo številčne družine. Vlago tukaj kar vidiš, toda pridelek je v sušnih letih vseeno preslab, zato se izseljevanje prebivalstva nadaljuje. ■ l* p •' Kilometre dolga peščena plaža je zbirališče redkih turistov. ki uživajo v turkiznem |j morju, in domačinov, ki ni-k majo drugega dela, kot da j pohajkujejo po obali. Čeprav i niso imeli počitnic, je bilo I veliko tudi otrok. k '[ Mešanje ras je na Kapverdskih otokih privedlo do najrazličnejših barv polti in las. Predvsem majhni otroci, kot sta ta dva iz umazanega barakarskega predmestja, so pogosto svetlolasi. tl rj Naselja se na Santu Antau stiskajo tudi na 1000 m nadmorske višine. Razmajan transporter nas je odložil nekaj kilometrov pred vasjo z obrazložitvijo, da zadnji del tlakovane poti večina potnikov slabo prenese. Pogled z nezavarovane »ceste* na sive pečine in butajoč Atlantik je res grozljiv. *dt.. ■>1^ - k il- in?! F^sr" Veliko kapverdskih deklet bi Inhko v Evrop’ naredilo manekensko kariero, K naravni lepo** prispeva tudi njihova sproščenost, saj se že o** majhnega rade fotografirajo. '■ f ’>■ 1^^ I I VESTNIK « po Pe" tepanje september '99 ZELENEGA 91^ d I 'a * '^7 ”,u. •: l M **r M EVROPEJCI ALI AFRIČANI^ : To vprašanje si zastavljajo tudi prebivalci j sami Skoraj vsi so potomci afriških sužnjev, ki so skupaj s portugalskimi gospodarji skrbeli za oskrbo ladij na poti v Ameriko. Cabo Verde je ostal portugalska kolonija do leta 1974, ko si je po mirni poti priboril leti. bilo nerodno vprašati, ali ima tudi kakšnega brez sladkorja. Saj je vendar prodajalka sladkariji Vsiljevala se mi je primerjava s Kubo in ne vem, kaj je hujše: da na tvojem otoku obstaja vse, samo denarja nimaš, ali da enostavno nimaš česa kupiti. Kapverdci so celo razglednice dobili šele pred petimi neodvisnost. Petstoletno mešanje ras je privedlo do vseh možnih odtenkov rjave barve kože in do vprašanja identitete Vendar pa te tudi restavracija, do katere Sl najbolj skeptičen, preseneti z dobro in obilno hrano. Izbor svežih morskih jedi je Socialistična oblast si je sicer prizadevala sijajen. Opoldne, ko se ribiči z barkačami poudariti afriške korenine, toda Kapverdci vrnejo na polomljen pomol, naložijo s I SO tako unikatni, da bi jih težko kam uvrstil. ' Tudi najbolj površen turist bo opazil svet! lolase kodraste otroke ali vsaj lokalno j lepotico zelenomodrih oči. I Ljudje so prijazni, toda ne vsiljivi, ter pomočjo radovednežev metrske ribe in morske sadeže v samokolnice ter jih odpeljejo naravnost v gostilne. Zvečer si obljubiš, da ne boš nikoli več jedel tune iz konzerve, na poletno shujševalno kuro pa lahko nasmejani, čeprav pripadajo eni najrevnejših dokončno pozabiš, ko pridejo na vrsto I držav Tujci imajo pogosto občutek, da jim I domačini naklonjenosti ne vračajo. Avstrijec, ki že osem let živi na enem od otokov, nam je to razložil s plašnostjo. Kot da se ne bi še povsem otresli strahu pred nadvlado belcev Še celo potujočih kramarjev iz Senegala se znebiš lažje kot prodajalcev na drugih plažah po svetu So pa ti eni od redkih prebivalcev mesteca Santa Maria, ki govorijo polomljeno francoščino. Kapverdci znajo le uradno portugalščino in svoj kreolski jezik. S prihodom prvih turistov prevzema mladina tudi nemške in angleške fraze pa tudi slabe navade. kot so droge in prostitucija. Vsaka najstnica si gotovo želi pretihotapljenih sandalov z debelo peto, ki jih ponujajo na tržnici. Kreolščina je mešanica portugalščine in ' afriških narečij in jo govorijo tudi na Karibih. Kreolsko kuhinjo pa predstavljata predvsem fižol in koruza, ki edina bolj ali manj uspevata brez namakanja. Olupljena zrna koruze sestavljajo skupaj s sladkim krompirjem, značilno klobaso ali drugim mesom narodno jed »cachupa* Ta enolončnica je poleg groga (žganje iz sladkornega trsa) ali punča (grog z medom) še naj cenejša hrana. Cene v restavracijah in trgovinah so namreč precej visoke ne glede na to, da si večina lukenj komaj zasluži takšno ime. Toda skoraj vse morajo uvoziti; domače so le nasoljene ribe in neugledno pecivo v vrečah. Ko sem na vogalu od deklice, ki je tudi priložnostna »pletilja« kitk, kupovala žvečilni gumi, mi je pudingi in kolači. Razen če se pridružiš domačinom, ki ves čas tekajo po obali, delajo »sklece« in se na deskah zaganjajo v valove. No, vsaj kakšen večerni bosonogi sprehod po mirni obali se splača, kajti le kje na svetu Sl ga še lahko brez strahu privoščiš!? k ■ i ,17; .11 ■■ Sl ) P A; ■ •**■-■" '■J OSSS 'r^; •■-.ic: »'i(5i J *|ŠW 8 - . . J i i ■ Večina prebivalcev se je v Santo Mario preselila z odprtjem delovnih mest v turizmu. Peščici nadstropnih hiš iz portugalskih časov so se pridružile neprivlačne »kocke* brez streh vzdolž prašne glavne ulice. Navade ljudi pa so ostale enake - ženske tudi MORJE, PESEK, LAVA Otoki so vulkanskega izvora. Peščeni otok Sal, ki bi mu pogojno lahko rekli turistični, je dobil ime po soli. Premore le en pravi hotel, ki jim ga je zgradila »bratska« ZSSR in se še danes baha s pregrešno zelenim vrtom. Ob plaži Sante Marie so Še trije kompleksi bungalovov. Pogled na plažo veliko ljudi primerja s predstavami o Marsu. Kilometri belega peska, ki komaj opazno prehaja v nebo, motno od vročine. Na vsakih sto metrov' kakšen kopalec v turkiznem morju. Pravijo, da jih je pozimi, ko nas v Evropi pesti zima več. Takrat močno piha in valovi so še višji -pravi raj za deskarje! Podvodni svet paostane zanimiv tudi poleti, saj se tukaj srečujejo elementi zmerno toplih in tropskih morij, tudi okoli deset različnih vrst morskih psov. Sal prevoziš v pol dneva. Naložili smo se na »aluguer«, kjer smo sedeli zunaj na klopi in bili kmalu prekriti s peskom, ki ga veter nanese v vse pore. In čeprav se sonce pogosto skrije za oblake, je v bližini ekvatorja pametno uporabiti kremo za sončenje z visokim faktorjem. Peljali smo se po edini cesti na otoku, potem pa zavili v pesek, kjer so se tu in tam videli sledovi koles. Puščava je sicer preveč umazane barve, da bi bila lepa kot na primer Sahara, vendar pa lahko tudi tukaj opazuješ »fato morgano«. Premore . celo oazo - Terra Boa je osamljen košček hot je Marjan, so otoki zmeraj Prlvlbčn)!. Nr samo pod vodo, tudi na M* najdejo živalske in rastlms ki uspevajo samo tu. Drevo je sicer pogosto tudi na Kanarski otokih, ki so prav tako vulkanskega ^^ora. Ležijo slabih 1000 km severno od Kapverdskih otokov. P''lvljieaL Nr otoka, kjer skušajo gojiti zelenjavo in rediti nekaj živine. Edino bogastvo otoka so bile nekoč soline Pedra burne, ki so zelo hvaležen fotografski motiv. Najboljše pa je, da se da v njih kopati. Občutek breztežnosti v žS-odstotni raztopini soli je enak plavanju v Mrtvem morju in ... enostavno smešen. Ljudi, ki potujejo na Kapverdske otoke, bi lahko razdelili na tri tipe Prvi so Portugalci, ki so veseli, d a se tukaj lahko sporazumevajo in so običajni kopalci. Potem avanturiste, zahodne Evropejce, ki so pripravljeni tri dni sedeti na tleh v luki in čakati na trajekt, ki ga ni zaradi muhastega Atlantika ali kakšnega bolj banalnega vzroka. Obstajajo še naključni turisti, ki so se nekako po pomoti znašli tam. Morda so doma prebrali nerealen članek o »raju na zemlji«, potem pa vsi nališpani iščejo disko po zanemarjenem barakarskem predmestju Kot edina Slovenca se nisva uvrščala v nobeno skupino in sva bila čisto zadovoljna z lenarjenjem in pohajkovanjem, a vseeno sva si želela videti še kateri drugi otok. Vleklo me je na Sao Vicente, kjer je mesto Mindelo kulturno središče in zbirališče slikarjev, glasbenikov in umetnikov življenja. Po drugi tukaj prenašajo sadeže manga na glavi. strani pa si najkasneje po enem tednu na Salu zaželiš malo zelenja in najbolj poraščen otok je Santo Antao. Tja naj bi odletela z majhno cesno, vendar je belgijski pilot hotel zbrati enajst ljudi. Tistih nekaj vodnikov po Cabo Verde, ki obstajajo, opozarja, da moraš vzeti s sabo zvrhano mero potrpljenja in se prilagoditi njihovemu tempu življenja. Tudi najin polet so prestavljali iz dneva v dan, kar pa se je izkazalo za dobro rešitev. Bližala se je deževna dobaletain letalo državne družbe, ki je dva tedna kasneje med neurjem letelo na »zeleni« otok, je treščilo v gore. Prvi prelet Santa Antaa naju je razočaral. Zaznamujejo ga vulkanske kamnine, dvatisočaki in pečine, ki se spuščajo v razburkano morje. Vse ena sama sivina. Že pogled na kratko pristajalno stezo je bil strah zbujajoč, toda nevarno potovanje se je šele začenjalo. Transporter je poskakoval po ozkih serpentinastih in tlakovanih - ne asfaltiranih - cestah. Češ da je nekdo na otoku poskusil z izposojo osebnih avtomobilov, a je propadel v enem mesecu! V Ribeira Grande kmalu spoznaš, zakaj otočani pravijo, da so rojaki na Salu siti. Brezposelnost je 20-odstotna in upanja na službo sobarice ali natakajta ni. V mestu je nekaj mizarskih delavnic, ki se prebijajo z ročnim delom in razvojno pomočjo iz tujine. Glavni spodbuj evalki drobnega gospodarstva sta Nemčija in Avstrija Ustavilo naj bi se stoletja dolgo izseljevanje, ki je pripeljalo do tega, da dve tretjini na otokih rojenih ljudi živita v tujini, predvsem v ZDA, na Portugalskem, v Franciji in Švici. Emigranti se redno vračajo (ravno naše letalo iz Munchna je bilo polno družin z otroki, ki so začeli šolske počitnice), pošiljajo denar, zidajo lepe hiše Središče kapverdske družine ostaja mati, ki s priložnostnimi deli in nam nepojmljivo iznajdljivostjo vzdržuje družino, ki šteje povprečno 5 do 7 otrok. Ženske začnejo namreč rojevati pri petnajstih, se običajno tudi poročijo, vendar možje prej ali slej odidejo v tujino. Otroci danes obiskujejo obvezno osnovno šolo, redki pa si pridobijo kaj več izobrazbe. Na poti proti vrhu otoka se odpirajo razgledi, ob katerih hitro pozabiš začetno razpoloženje. Na Salu pridobivajo pitno vodo z reverzno osmozo iz morske, tukaj zgoraj pa so noči dovolj hladne, da vlaga kondenzira tudi v sušnem obdobju, kapljice pa padajo v zbiralnike Iz njih nosijo vodo kilometre daleč ali pa je speljana po kanalih v bazene, ki ležijo v ozkih zelenih dolinah med strmini pobočji. Borov gozdiček me je s svojim svežim vonjem spomnil, kaj najbolj pogrešam na plažah zunaj Sredozemlja. Koliko kilometrov prepotuješ, da se za trenutek počutiš kot doma! Razliko med domačo pokrajino in tamkajšnjim zelenjem odkriješ najkasneje takrat, ' ko se odpraviš na pot peš Obkrožale so nas same nepoznane rastline. Hribovje spominja na Ande, prav tako terase, ki so si jih pridni domačini ogradili s kamenjem. Do najvišje , imajo od vasic vsaj uro hoda. Moški delajo . na polju, transport pa je žensko delo. Na glavi J prenašajo v košarah tudi do 30 kg in ( bogsigavedi. kaj je v majhnih pipah, ki jih j vlečejo, da vzdržijo napor Po tlakovani stezi : smo se v uri in pol spustili za 700 m višinske * razlike. Ko smo se približevali vasi, smo srečevali kmete na plantažah kave, manga in banan Ženske so v vodnih kanalih prale perilo m ga razobešle po skalah. Otroci so žvečili sladkorni trs in se razigrano nastavljali fotoaparatom. V zameno niso pri-čakovah ničesar, ne tako kot fantiči na plaži Sante Marie, ki že začenjajo prosjačiti Ja, težko bi se odločila, ali je res vredno zamenjati to »idilo« za malo več civihzacije na Salu. CESARICA CESARIA Ne poznam nikogar, ki bi slišal peti Česano Evora in mu ne bi bila všeč. Najbolj znan izvozni artikel Cabo Ve rde je njena tipična kapverdska glasba. Spoznaš jo po me- lodičnem petju, ki se ga sliši na vsakem koraku, in spremljavi, ki te pripravi do gibanja. »Morne« so otožne pesmi, katerih tema je hrepenenje, predvsem po domači zemlji. Hitrejše, lambadi podobne ritme sva poslušala na festivalu kapverdskih violinistov, ki se je zgodiJ v Santa Marii. Najina prijatelja, violinista Dunajske opere, sta bila nad večino samoukov prav tako navdušena kot domačini, ki so poplesavali na tribuni. V restavraciji ob morju pa je za lastno zabavo prepeval Nicolau, ki je čez dan posedal ob grogu z ostarelim borcem za svobodo. Verjetno sta preklinjala novo demokratično oblast, pod katero je še dosti težje živeti. Še imam v ušesih njegov napev »Ocha pi pi«, za katerega mi ni uspelo izvedeti kaj, oe kaj, pomeni. Spominja me na to nenavadno deželo, njeno drugačnost, ki je - se bojim ~ ob ponovnem obisku ne bom več našla Fotografije: Marjan Vaupotič H ‘ 1^ Družabno središče mesteca Sante Marie je lesen pomol, kjer se nalezeš kapverdske ležernosti. Ure in ure opazuješ tune, mečarice, morske polže, ki imajo poleg tega, da so prava poslastica, tudi zelo lepe hišice... ali pa samo dobrovoljne domačine. september '99 P©n VESTNIK 60 voščimo svojim najdražjim vse najlepše, so polne ljubkovalnic: moj najdražja, moje zlato, ti si sonce moje, vse kar imam, si ti... z Seveda so ljubkovalnice - mislimo predvsem na Ijubezensko-erotične poklone - dobesedno sol poetične plati jezika. Tako v Prešernovih' Magistralah preberemo: »Ti si življenja moj'ga l Buči, buči, buc Tokrat smo malce razočarani: na uredništvo 1.. kavici skrušeno dejal: J I Novi ( je prispelo le troje pisem z ljubkovalnicami. Kot da nam, vrlim in poštenim Pomurcem, gredo lepe besede težje z jezika. Morda pa se motim. A če pogledamo drugo plat medalje, namreč ko poslušamo nedeljska radijska voščila, se mi pritakne, da smo Pomurci vseeno še romantični. Kajti radijske viže ali popevke, s katerimi romantičnega.« »Veš kaj, včeraj sem bil z njo v parku, pa mi hotela dati!« »Ja, ti osel stari,« sem ga pobaral, »vse skupaj se vendar začne z nežnimi besedami. Moral bi ji reči, da je lepa kot gorska vila, sladka muckica, bolj sijoča kot zvezda ... skratka nekaj razpis! Prestreljeno se je zagledal vame in se zamislil. Čez nekaj dni sva spet srkala kavico z vinjakom. »No, kako je bilo,« sem začel. »Kot namazano,« se je potrkal po prsih. »Šla sva po parku, bila je zvezdnata noč, pa sem ji dejal: A vidiš ti tisto zvezdo tam gori? Ja. mi je odvrnila. No, potem pa hlačke dol.« Taka je torej ta njegova romantika. No, na naše uredništvo pa so prišli tile pokloni, te kar sočne ljubkovalnice. Prva, ki jo je poslal Jože Huber iz G. Slaveč 83; Ona: »Ti moj zlati konžar! On; »Ti moja zlata čoka!« magistrale« seveda v smislu ti si mi vse poti tega Krplivnrka 46: sveta ... S takimi besedami seveda več ne dvorimo, a morda bi prav te vžgale. Poskušajte! A ne recite: Ti si življenja moj’ga avtocesta! In še in še. Vzemite v roko kdaj kakšno pesem, pa ne boste nikoli prišli v zadrego ob dvorjenju, kot je prišel moj prijatelj, ki mi je ob neki jutranji Druga, ki jo je poslala Darinka Smodiš iz Dragi moj, želim si, da bi tvoje golo priletelo v moje kosmato! Tretja, ki jo je poslal Alojz Krpic iz G, Slaveč 71: Ti moja tičkica, buc, buc, buc, če te tak kiišnem, ka v nezavest spadneš!« Vsi trije bodo za svoje hudomušne poklone seveda prejeli nagrado, bralcem, predvsem mladim ali takim, ki jim je še do poželenja, pa opozorilo, naj ne pozabijo narediti prvega koraka s kako lepo, sočno ljubkovalnico, ki se ji ne bi mogla upreti tudi dosmrtna mišica. MV ti moj si čokoladast muc! ! 1 Morska deklica Lizika in gusar Bruno sta bila presrečna, da sta se srečala na valovih mediterana. V Gornji Radgoni, kjer sta to Elizabeta Nekrep in Bruno Švagan, se zagotovo nikoli nista tako objela in tako iz srca zapela. J C >«5 O 1 F' MURSKI VAL PLJUSKNIL CEZ MORSKEGA Mediteransko sonce in septembrsko toplo morje sta ogrela dušo in srce Obrala sem jo do kosti, vam pa naj se slina cedi, se vam Cvetka Melin smeji. septembra, ko menda vabi v goste makarska riviera. Foto: Flavio Dotto Kjer je bila Anica Doma, tam se je salo in pelo, Samo enkrat je omaga*^ pred drugimi in na ladji zaspala. sreča, da je bil na ladji en sam gusar ' I Poglejte me, kako čvrste mišice imam predzadnji dan dopusta. Če me Krožani niste prepoznali, sem VVeindorferjev Franček. Plaval sem ure in ure, kondicijo sem si nabral za vse napore... O tem, kako dobro so se imeti z agencijo Relax v Srednji Dalmaciji poslušalci ' oddaje Radia Murski val Mursko-morski val, se še ni nehalo govoriti. Če . besedam navdušenih dopustnikov ne verjamete, poglejte fotografije, iztrgane iz debelega albuma, v katerem je vse natančno dokumentirano. Bogomil Činč, : Frida Lovenjak, dalmatinski harmonikar, Marija Lautar za njim in v ozadju Teo Dominko so ob pomoči vseh drugih potnikov vožnjo z ladjo do prelepih slapov Krke spremenili v »fešto«, kot to znajo družno narediti samo Prekmurci, ' Prleki in Štajerci. Spočili so se prvi dan, potem pa je energija vsak dan bolj kipela čez rob... izlet na Kornate, v Zadar, Split in v druga dalmatinska mesta, nepozabno kopanje na primoštenskih plažah, z ladjo do slapov Krke, zvečer in čez polnoč nadaljevanje s plesom, družabnimi igrami, izborom miss, čakanjem ' na konec sveta v četrtek, 9. 9. 1999, in nočna vožnja z ladjo v Šibenik. Po vseh ' »naporih« so se domov vrnili spočiti in nabiti z energijo ... do naslednjega j V novem natečaju, ki ga sedaj razpisujemo, , drage bralke in bralci, vas pozivamo, da nam pošljete svoje izvirne voščilnice! Najboljše, najbolj [ odštckane bomo seveda nagradili! Na delo torej. 1 Vaše voščilnice,; nam pošljite na dopisnicah ali v pismu najkasneje do 18. oktobra na naslov: . Vestnik, uredništvo Pena, Ulica arh. Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom Voščilnica. ll |V Tildi veter je bil, da je slabe mlall podil. Ampak samo, ko smo bili na odprtem morju, a je tudi za to vsak našel rešitev. Manekenka je Sobo-čanka Frida Peček. r . "i 11 11 Glavna zvezda, ki bo nosila laskav* naslov miss Šibenika do prihodnjega . septembra, je lepotica Liza. Žirijo I® navdušila z gracioznostjo, pravi«** merami in inteligentnostjo... p ? VESTNIK 01 Pen september ’99 i Dan razgaljenih organov 4« na nogomet med Slovenijo in Potovanje v Ljubljano Albanijo. Na zbirališču v Fazaneriji izjemno razpoloženje, največ po zaslugi alkohola in Zlatka Zahoviča. Voznik avtobusa zamrmra, da so zvočniki menda pokvarjeni, a laž ima kratke noge Kmalu zadoni We are the Champions, Zdravljica, Ole, ole .. Na prvi postaji (Sp. ------- Kt-»r\trfi)-ti In vzamejosvojostvarvrokeinuriniraiokarnacesti. Razleže i ' L __1 - 1 i. T-irt t-zi dTuK^i m 11« 11 se krohot, fotoaparat pa še komaj zmore spremljati Ščavnica) jih je že ogromno s potrebo po mali potrebi. In že se začne: prva naga rit pa druga in vse naslednje Razpoloženje vse bolj divje, tečeta pivo in vino, prižigajo se cigarete in vmes tudi, no, saj veste kaj. Postanek na avtocesti nekateri od petdesetih izkoristijo za raz- kazovanje riti in lulčkov. Neverjetno: avti s hitrostjo I3O km/h šibajo mimo navijača, on pa le kakšen meter vstran razkazuje svoje orodje. V okolici Trojan se zgodi neverjetno: navijači ustavijo promet na eni strani ceste. dogajanje. Vozniki na nasprotnem voznem pasu pa počasi vozijo mimo in buljijo - ne v obraze, pač pa v genitalije. Neponovljivo, ampak spontano, saj tega nihče ni načrtoval. Kasneje pozira še nekaj kranjskih riti, resda so umite, ampak naše so našfe (primerjajte!). Petje, pitje, Slovenija, Zahovič, ta trenutek ni nič pomembnejšega. Dolga kolona se vije proti prebujeni Ljubljani do stadiona. Prižigajo se prve bakle. Tekma mine kot mine - pretep na tribunah, bakle, šali, skakaknje, policija, mega koreografija, mehiški val, ZZ-top, urgenca, reflektorji, raarica. In 2:0 za naše. Norišnica. m 'S-*' * ii' H in r* s .1.. r' C >.X» Zaradi vsega naštetega v nočnih urah ob odhodu pogrešamo dva navijača. Še danes ne vem, kako sta (če sta) prišla domov. Mladost je norost. Kot da smo bili na RAZVRAT MED POMURSKIMI NAVIJAČI drugem planetu, glavni akterji so se požvižgali na vse: ljudi, policijo, moralo, prav na vse. Odlična zabava za tiste z dobrim želodcem, močnim srcem in smislom za drugačnost. p 4^ 1 Od 30. septembra do 28. oktobra V 'i L ''•''"te. , , ACI pl 1 1'1 HOROSKOPfiTV I Pripravlja: Agencija Ho^od 1 za mlade od 6. do 96 leta, ki priznavajo ljubezdft OVEN (21. ni. - 20. IV.) neki zadevi bo potreben kompromis, zato ne vztrajajte. Sicer pa boste imeli v tem obdobju kar precej p LEV (23. VIL-22. VIII.) red vami je kar lepo obdobje. Veliko energije in šarm s J' STRELEC (22.XL - 21. XII-) VZH etjctjuc. cuvvi ---------- moči in že prvi teden v oktobru lahko začnete reševati pomelidiLLi' zadeve ali načrtovati večje podvige. Ob tem obvezno ostanite samokritični in predvsem previdni, kajti okolje z vami ne namerava delati v rokavicah. Dobro za tiste, ki se ukvarjajo s trgovino ali hočejo zamenjati službo. pomeirihni' bosta pomagala, da boste v neki družbi blesteli. V družini mogoče prepir zaradi denarja. Ničesar ne delajte na silo in bodite strpni. Če želite napredovati, zdaj pritisnite. Kljub temu pa to ni obdobje za radikalne spremembe Malo več časa posvetite prijateljem in zabavi, željo po potovanju pa prenesite v prihodnje obdobje. S partnerjem previdno. tvari se bodo začele spreminjati v drugi polovici drugega tedna. Odnose s sodelavci imejte strogo prolesi-onalne. Ne poslušajte njihovih tegob in ne zaupajte jim svojih problemov. Prihaja ugodno obdobje za ljubezen in čustveno življenje, to pa ne velja za tiste, ki so poročeni. Energija se vam bo povrnila konec meseca, zato boste takrat lahko dokončali kar nekaj začetih zadev. Upoštevajte namig. I BIK DEVICA (21. IV - 21. V.) ustveno niste ravno v najboljši form, poleg tega M KOZOROG sveta ležijo na vaših pa mislite, da vsa bremena tega____________ ramenih. Pri sebi naredite red in tudi kakšen pogovor v hiši ne bi škodil. Ne obremenjujte se po nepotrebnem in se raje posvetite pomembnejšim zadevam. Na delu in v šoli se zadeve razvijajo v pozitivni smeri, ne glede na rezultat. Tako je tudi v prijateljskem krogu. V meseca lahko pričakujete denar. ** trenutni drugi polovici E / ____I (23. vin. - 22. IX.) ogoča blaga depresija in nezadovoljstvo, ker stvari ne potekajo tako, kot ste si zamislili. Ne dramatizirajte. V sredini meseca se bodo stvari začele popravljati. V tem času vam bo rasla energija, z njo pa tudi samozavest in odločnost. Spoprimite se s težavami. Zdaj ne morete izgubiti. Obdobje burnih čustev in strasti je za vami, zato je potrebna umiritev in kakšnih pomembnejših potez v tem času ne vlecite. (22. XII. - 20.1.) ^Uredvsem za mlajše kozoroge velja, da je to dokaj zap leteno obdobje. Pomagajte prijateljem, kar bo pozneje dvojno povrnjeno. Precej energije porabite za stvari, ki niso najpomembnejše v vašem življenju. Obkroženi ste z nasprotnim spolom in bi se lahko zgodilo marsikaj, vendar ste premalo odločni. Leta niso toliko pomembna. Do izraza bo prišla vaša kreativnost. Vse slabo prinaša nekaj dobrega. DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) najst dni da neko pomembno zadevo z Pozneje boste za enako delo porabili lahkoto uredite. Pozneje ------- ogromno energije. Pričakujte zaplete v odnosih z ljudmi. Če potrebujete pomoč, se posvetujte z nekom, ki je bil rojen v znaku strelca. Tokrat bo pomembna iskrenost tudi, če ’i--i:i>^ 1 itA tAlAfnn škodilo. Uporabljajte telefon boste menili, da vam bo to Mogoče bodo težave z zdravjenmimTespemms^ P RAK __ (^. VI. -WVIL) ko bo vaša odpornost zmanjšana, zato Ho co •Prihaja obdobje, ko bo vaša oapuj -------- posvetite zdravju posebno pozornost. Recept, da se ’2ognete številnim problemom, jo, da več delate in se obenem izogibate konfliktov s kolegi, kajti v primeru spora Oe pričakujte, da se bo kdo postavil na vašo stran. Dobra W je. da se bo finančna situacija "burila. ne ■koliko umirila. 4 TEHTNICA (23. IX. - 22. X.) S očutite se precej zdelano in morda še vas je začela lotevati melanholija. V sredini druge dekade se bodo stvari začele umirjati. Več časa posvetite druženju s prijatelji in obiščite kakšno kulturno prireditev ali si vsaj oglejte kakšen film (ne na TV). To obdobje je pomembno za vaše zdravje, predvsem za prebavo, kožo in grlo. ŠKORPIJON (23. X. - 21. XI.) ,skali boste možnosti za odstranitev ovir. Stvari bodo težke vendar ne nerešljive. Tudi dejstvo, da vas bodo zapustili tisti, na katere ste najbolj računali, naj vas ne omaja. Po dvanajstem se bodo stvari obrnile na bolje, viden bo napredek, občutili boste dodatno energijo. Sami veste, da imate srečo, vendar je ne izkoriščajte preveč. Obveze izpolnite v roku. Pokazala se bo priložnost, da zgladite nesporazum. VODNAR (21.1. - 19. II.) ami občutite, da imate kar precej energije in tudi izkoriščate jo v pravi smeri. Na različnih področjih se vam kažejo priložnosti. S pridnim delom, preudarnostjo in previdnostjo jih boste lahko dobro izkoristili. Manjši izlet izkoristite, da potrdite dobre odnose z neko za vas pomembno osebo, V odnosih v družini bodite strpni in razumevajoči. O seba, s 1 RIBI (20. II. - 20. III.) kaFero ste v šparu, gleda na problem povsem drugače. Verjetno gre za nesporazum, zato zadevo še enkrat dobro premislite. Pred vami je obdobje, ko boste spoznali kar nekaj novih ljudi, vendar se v tem času izogibajte škorpijonov in ovnov. Vašo prijaznost si včasih kdo napačno razlaga in jo celo poskuša izkoristiti. V neki situaciji boste prepričani, da imate prav. Bodite previdni, ker ne bo vseeno, kako boste takrat ravnali. [P^ r«! Ir. p . r»-— • ni kova mesetna priloga In Ima tudi sicer zvezo z Uglanovllen |e bil, da hi, v skladu z Imenom In -»»fieOnilM las. * 'ŽV'-'"* 1 p * videospota, ki je že posnet. Kakšna je njegova ■ vsebina, je za zdaj še skrivnost. Sicer je to že njihov tretji videospot, saj tudi pred svojim sedanjim uspehom niso zanemarjale tega dela glasbenega posla. Za jesen pripravljajo še snemanje četrtega, ki pa bo predstavljen v sklopu njihovega novega, zelo zanimivega projekta. V bližnji prihodnosti lahko torej pričakujemo drugo CD-ploščo mladih lisičk. •< - a ■ f v ,1 '4 I •. L. 2/ M "Ki Minil je še en naš najbolj opaženi festival -Melodije morja in sonca '99 - in prinesel nove zmagovalce, ki pa, presenetljivo, ne prihajajo s Primorske, kot je bila navada vsa leta nazaj. Skupina Panda je presenetila vse sojene in nesojene favorite ter dobila s pesmijo Sive ceste najimenitnejšo nagrado tega festivala. Vidno pa je presenetila tudi vse zbrane na odru, saj kar nekaj časa niso mogli verjeti, da so dobili v roke pravi listek z napisanim zmagovalcem. Festival je še enkrat pokazal, da popevke, ki so bile tipično morsko obarvane oz. so bile bolj ah manj poslušljive, nimajo več takih možnosti za zmago kot nekoč. Sicer pa so pande že navajene stati na zmagovalnih stopničkah. Trenutno so v zadnjih pripravah snemanja videospota nagrajene skladbe. Sive ceste jih bodo menda odpeljale vse do novega izdelka - plošče in kasete, ki bosta nastajali prav po pandovsko, počasi in preudarno. 'arDamjane Golavšek I utečen par; Blažka Muller in voditeljica režiser Slavko Hren, ki je pravzaprav oče te oddaje, nas pl <*.* — bosta popeljala tudi to sezona do Slovenske popevke zooo. večernem nebu ga boste z ’“S'p7;dznania lahko zazrli. Če pa ste bolj »udobne « zazrli, v naslonjač in si ga ogledali kar na narave, se bo _ ORION so začele svoio sezono. V televiziji, Mes ^actavili vsi nagrajenci zaključnega dela prvi oddaji so se POPEVKE ’99. Tako ste lahko leta ’99, torej bb Karmen Stavec, mladim lisičkam prisluhnili Kalam pg^enda ter si ogledali najnovejši Foxy teens pa ivnai Ujemi moj nasmeh. Seveda se Rocrinezas oziroma natečaj za Slovensko -------------------------- H-pdlašnim m pošljite svoj predlog popevko 2000. Zato avtorji, pozor, rw na naslov-------RTV Slovenija, za natečaj ORION Kolodvoinkii 2 4 videospot Regine za vjcieu;:>pui , ie s prvo oddajo začel tudi tekniova 1550 Ljubljana To ni nova Damjanina skladba, pač pa strast, ki se je znova prebudila. Govorimo o ponovnem delovanju Damjane Golavšek na radijskih valovih, točneje na valovih Vala 202. Vsi, ki jo radi poslušate, jo boste odslej lahko vsak dan slišali predvsem ob jutranjih urah te h W Damjana je kot voditeljica pred leti že delala, a se je za nekaj k časa umaknila, ker je v ospredje uvrstila predvsem svojo glasbeno kariero ter poučevanje petja. Nekaj časa se je preizkušala tudi kot lastnica gostinskega lokala v Kamniku in tako enostavno ni imela več časa za radio. Poučevanje ji je postalo prenaporno, v vlogi gostinke se ni počutila dobro, zato se je odločila vse to opustiti in se ponovno posvetiti samo svoji glasbi in delu na Valu 202. Čeprav je Damjana že -stara« radijska mačka, je priznala, da jo je sprva dajala kar velika trema. No, treme ni več, Damjana pa sicer po stari navadi pridno nastopa s svojo prijateljico Ireno Vrčkovnik. Marta Zore - samska? Na naši estradi je postala zadnje čase zelo modna lo- čitev. Tako se je za to potezo odločilo kar nekaj znanih Slovencev Naj omenimo Barbaro Jerman in prejšnjega Agro po p o ve ga basista Urbana Centa, potem so tukaj govorice o skrhanem zakonu Dese Muck pa preverjena ločitev Irene Vrčkovnik. Nazadnje smo slišali novico o ločitvi Saše Einsiedler, sedaj še Šlrumbelj, Tudi Marta Zore noče zaostajati za drugimi in je takoj po Saši obvestila novinarje, da je njen zakon v razdoru Z možem Milanom sta se zaljubila že v srednji šoli, tako da se sedaj ločujeta po 18 letih skupne poli. Med Marto in Miranom se je začelo krhati po sinovem rojstvu, ki je letos julija dopolnil eno leto ar 1 Novi odgovornosti ter seveda starševski vlogi nista bila kos. Otrok je prinesel v njun zakon razdor, ko je začel dobivati prve zobke. Neprespane noči so njunemu prepiru o delitvi vlog pri starševski odgovornosti dodale še piko na i. Predvsem Marta si ni želela le materinske vloge, Miran pa, ker je moral služiti kruh z igranjem pozno v noč, očetovstva tudi ni zmogel. Marta in Miran spita v ločenih posteljah že šest mesecev, Marta se namerava kmalu odseliti k svoji sestri. Kako bo z otrokom, otroci v teh situacijah najbolj trpijo, se še ne ve Negotova je tudi Martina glasbena pot, saj ji je njen mož do sedaj pri tem zelo pomagal. Bil je njen producent, aranžer pa tudi skladbe ji je pisal in igral klavir ter jo spremljal na nastopih. Lahko se pa zgodi tudi nekaj popolnoma nepričakovanega, na primer, da se Marta in Miran pobotata. V tem primeru se bo spel pisalo o njuni najdeni ljubezni in Marta bo morda potem izdala še kakšno knjigo naslovom Kako rešiti zakon v krizi. z Pen n 1 Bralci Pena se predstav^aj^ Marija Žulj e vi č i V otroštvu sem rada plezala Ko sem bila še čisto majhna in sem živela v rojstnem kraju Renkovci, sem strašno rada plezala po drevju. Spominjam se, da je bil v bližini velik hrast. Rada bi videla, kaj je najvišje. Splezata sem torej gor in tam obsedela. Domači so me iskali. Bili so že zaskrbljeni, kje sem. Čez čas sem se le oglasila. Oče mi je rekel, naj pridem dol, da mi nihče ne bo ničesar storil. Pa me je vseeno »napokal«. Ampak to mi ni bilo zadosti. Splezala sem tudi na jablano, da bi videla, kaj je v gnezdu. In spet sem jih dobila. Spominjam se tudi kač, ki so se rade približevale naši domačiji. Stoji namreč blizu gozda. Ko sem šla nekega dne v drvarnico po drva, sem se vrnila brez njih, kajti med poleni je bila tudi kača. Vse sem stresla dol in stekla v hišo. Kasneje sva s sestro ^1* TJS s- ■C.ifJ If jl J ,1 4 f fi ?>.■ i \ .« f / ' j i-j.. j*«*- * Ej-' ’ s.l 'i 1 K 'if- ' našli v bližnji grapi okrog I deset črnih zasukanih kač, I Vzeli sva šibe in vanje dre-I zali, da bi jih prepodili, To |j nama je tudi uspelo. Ko je J oče ugotovil, kaj delava, naju j e, zopet našeškal. Bojim se krav in konj Na splošno imam rada vse živali. Tudi kače, če niso blizu mene. Zdaj imam najraje psičko Mimi, ki je moj naj večja prijateljica, Z njo se lahko pogovarjam, igram... Na Rožičkem Vrhu redim zajčke in se veliko »družim« tudi s ptičkami. Pripravljam jim mesne pogače, nastavljam semena in drugo hrano, One pa mi veselo pojejo, kot da bi se mi zahvaljevale. Lansko zimo sem jim nastavila veliko pogačo kar v mrežasti vreči. Zelo rada sem imela tudi mucka, ki je hodil za mano kot psiček. Žal ga ni več. Ne vem, ali je • Kadar me kdo vpraša, kje sem doma, sem nekoliko v zadregi, kaj naj mu odgovorim, kajti razpeta sem med dvema krajema. Od spomladi do pozne jeseni živim v vinogradu na Rožičkem Vrhu, pozimi pa stanujem v Murski Soboti. • Čeprav jih imam že dez šestdeset, se počutim kot dekle srednjih let. Skoraj vse še delam, zdrava sem, poletela bi na Luno ... Igralka ne, ampak trgovka Nekateri so mi govorili, da bom postala igralka, ko bom velika. Jaz pa nisem imela te želje. Fotograf Kološa me je nagovarjal, da bi bila njegov model. Obljubil mi je plačilo in fotografije zastonj. To me je sicer mikalo, vendar nisem upala spustiti naramnic, čeprav je bila poleg njegova žena, V otroštvu sem se veliko igrala »za trgovino« in vedno sem govorila, da bom trgovka, ko bom velika. Tako se je tudi zgodilo. Po osnovni šoli sem v Lendavi končala poklicno trgovsko šolo. V službi sem bila malo v Turnišču, potem pet let v Filovcih, nato sem odšla na Bled, kjer sem spoznala moža in se čez čas z njim vrnila v Prekmurje. Dobila sem službo pri Potrošniku. Zadnjih osem let sem bila poslovodkinja oddelka s perilom v blagovnici. Nekaj časa sem imela 18 pomočnic in 6 vajenk. Nisem bila veliko za pultom, saj sem imela druge skrbi. Bila sem veliko na poti zaradi nabave blaga, potem pa sem kam odšel ali ga je kdo morala poskrbeti za cene in drugo. Če se ■4- s /z O I I 11’- ' ■ l 'h S I I t i SIf-’ V nekoliko mlajših letih sem se rada kopala Ko sem bila na morju, sem najrf^e plavala hrbtno. | 1 "N Paradižnik v paru. Lani sta imela 172 kosov. Morajo biti v parih, potem obilno rodijo. Letos jih je več kot sto. Sorta se imenuje pUati. Odporna je, dobra. pokončal. Bojim pa se konj in krav, Nikoli nisem hotela pasti krav in ne bi jih upala molsti. Niti blizu ne grem. je katero blago težko dobilo, sem včasih skuhala bujto repo ali kakšno drugo domačo dobroto in na ta način mi je uspelo dobiti, kar sem potrebovala. 63 J A 1'* I :'ll J I b- S-S S MAJA KOSTRIC, dijakinja 4. letnika Dvojezične srednje Šole I Lendava I Marsikoga je očarala s svojim nastopom.ob občinskem prazniku v lendavskem gradu, kajti zelo rada recitira, bere, se lepo oblači, potuje, nasmiha... Izdata nam je še, da obožuje vrtnice, zato Imam vinograd, kuham žganje, a ne pijem . Imam vinograd na Rožičkem Vrhu, Svojčas, ko je živel še mož, je dal okrog 2.000 litrov vina. Zdaj je manjši. Vse vino razdelim, podarim. Ne pijem ga. Rada pa jem grozdje. Piva pa sploh še nisem »probala«. Zakaj ne maram alkohola? Dostikrat sem bila v različnih družbah. Nekateri so se napili. Meni so se zdeli čudni. Dejala sem si, da še meni kaj takega ne sme zgoditi, zato nisem hotela piti alkohola. Edino za novo leto spijem malo šampanjca, ki ga pomešam s sokom. Imam pa vinograd, kuham žganje in pripravljam več vrst likerjev. Tudi domači viski ' znam delati. Kdor ga poskusi, pravi, da je boljši kot kupljen. Poletela bi na Luno Na potovanja me ne mika več. Rada pa berem časopise, revije in knjige. Včasih vso noč, Rada imam ljubezenske zgodbe in kriminalke. Seveda ne bi mogla biti brez Vestnika in Pena. Tudi glasbo rada poslušam. Vse imam rada. Ne maram pa, če je preveč glasno. Vso noč imam prižgan radio - do polnoči poslušam Murski val, potem pa vse mogoče. Vmes tudi berem, če ne morem zaspati Želim si še ... Avto sem si kupila. To mi je v veliko zadovoljstvo. Otroci naj bodo srečni! Če bi bilo mogoče, pa bi z veseljem poletela na Luno, Pripoved je zapisal: JOŽEF G, BISTRIŠKI t- :v I tega nikakor ne bi smeli pozabiti fantje, ki bi si radi pridobili njeno naklonjenost. Foto: JOG Miki ~ pogovarjam se z njo, smejem K'- ■><'.? y Bled, 12.9.1954. To |e datum, ki je napisan r’* zadnji strani te fotografije. Jaz sem v temi’* obleki. Ne vem, ali je bilo ravno tistega let* še dobro pa se spomnim, k*' ko sem se s prijateljico vož^^ v čolnu po jezeru. Ko sva s* približali pomolu pred nek*’ vilo, sva dobili namig, naj približava. In glej čudo: k P* ma je stopil nekdanji prč“' sednik Jugoslavije Josip Tito in mi segel v roko. RahJJ me je tudi objel in želel, da prisedel v čoln. No, varoo^ niki mu te^ niso dovolili- Tale fotografija je nastala okrog leta 1960. Z mano j^ prva hčerka Zdenka.