Za Ijudski sklad SLSI Sedem let traja naš boj! Boj za življenje Slovenije! Bijejo ga poslanci Slovenske ljudske stranke. Avtonomija Slovenije je njih neizprosna zahteva t imenu slovenskega naroda. Težek je ta boj, ki se -vrši na dve strani: s Pašičeyimi centralisti, ki niso slorenskega rodu, In z lastnimi slovenskimi rojaki, Žerjavovimi demokrati in Pucijevimi samostojneži. Težek boj, a ne brcz-uspešen! Leta 1921 je za Pašičevo centralistično ustavo glasovalo 223 poslancev, proti samo 35! Kdo bi tedaj mislil, da bo čez tri leta, 1924 Pašič s svojim skrajnimcentralizmom padel in da bo tedaj na krmilu Tlada poštenega sporazuma, ki hoče dati tudi Slovencem, kar jim gre. In vendar se je to zgodilo! V dobi kratkih. 3 let so postali odločni avtonomisti Spahovi Bošnjakr, ki so še leta 1921 glasovali za centralizem. Ločil so je od centrallstov pošteni Davidovič s Svojimi srbskimi demokrati in je že tri leta v Srbiji glasnik pravičnega sporazouna! In ker ve, da ni sporazuma brez artonomije, je njegor tovariš MariiLkovič izdelal za Davidoyi5evo stranko načrt najširše samouprave, ki se že močno približuje naši zahtevi avtonomije! Tudi medl radikali je pod vodstvom Jovanoviča močna struja, ki tbsoja Pašičev centralizem in je že zaradi ljubega miru v državi pripravljena dati Slovencem njihovo pravico. Ob lanskih volitvah v narodno skupščino se je v številkah pokazalo, kdo ima v državi več pristašeT: ali Pašičev centralizem ali Davidovičev sporazum in Koroščeva avtonomija. Za Davidovičer sporazum in artonomistično urediter naše države je 8. februarja lanskega leta padlo 300.000 kroglic več nego za PašičeT centralizem — kljub g€ljufijam in nasilju Pašič—^PriMčevič—Žerjavove Tlade. Le volilnemu ledu se je imel Pašič zahTaliti, da je dobil 11 poslancer več nego mi. Ce bi Radič 27. marca ne bil pokleknil predr Pašiča in zmolit centralistično moliter, bi danes Pašič gotovo izgubil yečino 11 poslancer in s tem tudi Tlado; kajti med radikali je bilo koj po volitvah močno gibanje, da se neikateri odoepijo od Pašiča in pridružijo nam. RaBi6ev ncsrečni korak je ta lepo napeljan načrt podrL Danes je s pomocjo Radiča c&ntralizem na yladi in segrozno izživcTa t strašnih bremenih. Saj je t razgoˇoru h nekim inozemskim politikom sam kralj izjaTil, Ua znašajo daTki t naši dTŽavi 37% Tsega narodnega premoženja, torej yeč ko tretjino! Tega ni v nobeni <iržavi! In pri tem seyeda mi Slovenci nosimo dvojno trojno breme! Toda kljub sedanjemu žalostnemu gospodarskemii »tamju, ki je posl«dica n«zmožnega in lakomnega cen- tralizma — kljub temu se je mišljenje v naši državi od leta 1921 do danes čudovito izpremenilo — v prilog naši aTtonomistični zahtevi! To je dokazalo 1. 1924. ko je krog 170 poslanceT bilo za našo politiko proti Pašiču. Primerjajte to število z I. 1921, ko je šlo za našo aytonomistično politiko same naših 35 poslancer, za Pašiča pa 223. Kako politika pravičnega sporazuma napreduje^ kaže tudi prej omenjena številka 300.000 kroglic naše večine pri yolitvah! Preobrat v mišljenju je tu. To se vidi pri srbskih poslancih in pri srbskem Ijudstvu. Odikod ta preobrat? Je-li prišel sam? Ne! Poslancem Jugoslovanskega kluba, zlasti našemu Toditelju dr. Korošcu gre predvsem zasluga, da so v toliko preobrazili mišljenje t južnih krajih naše države! Koliko razgovorov je bilo treba, koliko prigovarjanja, prepričevanja. dokazovanja, pripovedovanja, da so poštenejši srbski poslanci Davidovičevi in JovanoTičevi zač«li uvidevati potrebo avtonomistične ureditve naše države. Koliko naporor, trudof in bojev s starim zvitim Pašičem in njegovimi pomočniki! Koliko potrpežljivosti z Radičem, ki nam je še kot zaveznik redno streljal v hrbet. Naši poslanci so vse te nadčloveške napore junaško vzdržali. Visoko dtžijo zastavo slovenske avtonomije danes kakor pred 7 leti! Z isto borbenostjo in' odločnostjo in zavestjo, da zmagamo! Kaj je dajalo našim poslancem ta pogum, to odločnost? V prvi vrsti gotovo zavest dolžnosti, vršiti to, kar jim je sloyenski narod kot STOJim zastopnikom naložil. Obenem s t«m pa zavest, da stoji za njimi slovensko ljudstro, krepko, organizirano v Slovenski ljudski stranki! Po vsakih volitvab so naši poslanci v Beogradu lahko zaklicali centralistom: Glejte, ves slovenski narod stoji za nami, strumno organiziran v naši Slovenski ljudski stranki! Dobra organizacija je naši stranki zagotovila vedno sijajnejših zmag! Organizacija drži somišljenikc trdno skupaj ter jih šola in >zgaja! Kake odločilne yažnosti je za stranko organizacija, kažejo izja\e naših nasprotnikoy! žerjavovi demokratje so laru javno priznali, kako izvrstno j« Slovenska Ijudska stranka organizirana in da je r njeni organizaciji yelik del nje-" ne moči. Delavni poslanci v Beogradu in dobra organizacija doma — to je moč SLS. Pribičevič'je na svojem sliodu y Mariboru povdaril važnost organizacije tako: Najlepše ideje (misli, načrti) nič n« pomagajo, če ni za njih uresničenje črrste organizacije. Zato se je izvršilni odbor SLS v Mariboru lansko leto 1925 še s posebno vnemo yrgel na podrobno organizacijo SLS. Po y»em Štajerskem, Koroškem in Prekmurju smo preuredili krajeyn€ organizacije SLS in jim dali t pomoi poseben »Poslovnik«. Po zimi smo po ysek okrajfil ustanovili oziroma poživili okrajne organizaeije. fa tudi osrednja, organizacija SLS v Mariboru za yso m«-< riborsko volilno okrožje je preurejena po n&jrnode«-' nejših organizatoričnih načelih. Veseli smo lahiko naš« organizacij«. A dobra organizacija stane denarja. V »Sloy. G*« spodarju« z dBe 28. januarja smo vam podali račun o delovanju, a tudi o stroških, ki jih rabi organizaci|» SLS. Tajništva v Mariboru, Celju in Murski Sobotl nas ogromno stanejo. Tajništva morajo biti! Ne le za organizacijo, ampak tudi za to, da so somišljenikom SLS na razpolago s pojasnili, nasveti in posredovan^, ustnimi in pismenimi. Nad 20.000 pisam je šlo lansko leto iz naših tajništev, samo za poštne znamke se je izdalo nad 10.000 dinarjev. Kje pa so stroški za shode in plače tajnikov, ki so sicer majhne, a vendar skupno žnašajo okrog 80.000 dinarjev letno. Vse te strošike m»« ra kriti Slovenska ljudska stranka sama! Naši poslan-> ci so obvezani plačati polovico stroškov za organizacl-* jo, a drugo polovico moramo nabrati od naših somil-i ljenikov. Zrno do zrna pogača, kamen do kamena paladt! Dinar dinarju pomaga! Somišljeniki SLS! Mesec februar je izvršilni odboB SLS v Maribaru določil za pobiranje članarine. Krai jevni odbori SLS so dobili tozadevna navodila. Prosima vas, somišljeniki, žrtvujte radi malenkostno članarino 5 dinarjev za celo leto! če ne moreš dati 5 dinarjev —i gospodarske razmere so res težke! — pa žrlvuj n* oltM Slovenske ljudske stranke 4, 3, 2 ali vsaj 1 dinar! Za* vedaj se, da z najmanjšim darom okrepiš našo organizacijo in ojačiš zaslombo za katero se naši poslaacl opirajo y svojem hudem boju! Politični tok se razvija v smeri avton«mističneg» programa SLS. Nasprotniki bi radi, da bi naši somiš-< ljeiiiki postali malomarni za SLS, da bi popustili y sv«-i ji požrtvovalnosti za strankino organizacijo. Upajo, dk bo br?zhrižnost in malomarnost somišljenikov še nekt| časa obdržala Pašičev cenlralizem in zadržala aTton©mijo. Somišljeniki, ne privoščite jim tega veseljal N« popuščajte v požrtvovalnosti za Slovensko ljud^Ko stranko, za katero ste žrtvovali delo in napore in denarne žrtve skozi 7 let! Z yeseljem in ponosom darujte svojib. 5 dinarjev ali če tega ne morete Tsaj 4, 3, 8 tM 1 dinar za LJUDSKI SKLAD SLS! Premožnejše somišljenike pa prosimo, da po svch jih močeh darujejo še nekaj čez!