št. 9 (1196)	Leto	XXIV
NOVO MESTO, četrtek, 1. marca 1973
'1^:
-'31
J
r
o®®o
TREBNJE - Danes bo zasedala občinska skupščina. Med . drugim bodo obravnavali učne uspehe in vzgojno delo osnovnih šol v minulem letu, program razvoja občine in občinski proračun za letos.
SEVNICA - Danes gostujejo na povabilo Ljudske tehnike v gasi^kem domu ob 19,30. uri sodelavci znanega celjskega raketnega kluba. Prikazali bodo film o poletu APOLA 16 in odgovarjali na vprašanja o raketarstvu.
NOVO MESTO - Jutri ob 19.30. uri bo v Domu kulture vokalni koncert. Cisti dobiček od vstopnic je namenjen za dejavnost Dolenjskega društva za boj proti raku. Vstopnice lahko dobite še danes v pisarni Rde čega križa.
METLIKA - Jutri bo zasedala občinska skupščina in razpravljala o srednjeročnem programu razvoja stanovanjskega gospodarstva od 1972 do 1976 in sprejela nekaj odlokov.
SEVNICA - Jutri ob 19.30. uri bo v TVD Partizanu predstava iz seznama abonmajskih gledaliških predstav. Gostovalo bo Mestno gledališče ljubljansko s sodobnim domačim delom „2iv-Ijeme p^odeželskih plejbbjev“.
ŽUŽEMBERK - V prostorih i tovarne žužemberške Iskre bo I jutri ob 13. uri občni zbor tovar-i niškega sindikata.
NOVO MESTO - Jutri ob 18.
; uri bo v pisarni občinskega odbora Rdečega križa pogovor ob i letošnjem „Tednu boja proti I raku“, ki bo od 1. do 87 marca.
RIBNICA - Za sodnika ob-s činskega sodišča v Kočevju je tudi občinska skupščina Ribnica na torkovi seji izvolila Franca Kralja, s čimer je dokončno izvoren..
Za toplejši osmi marec starih in onemog^. Dve skupini krožka osnovne šole Ka^a Rupena iz Novega mesta pridno pleteta volnene kvadrate, iz katerih bodo na pobudo zagrebške revije ,3vijet“ sešili tople odeje ter jih za praznik izročili pomoči potrebnim ženicam. (Foto: Drago Pečar, foto krožek OŠ Ka^a Rupena)
med prvimi v resno bitko
Vrsto odločnih stabilizacijskih ukrepov znotraj kolektiva je predla^ poslovni odbor tovarne, čeprav so rezultati lanskega poslovanja naravnost odlični. Glavna smer: varčevanje in zamrznjeni osebni dohodki!
Poslovni odbor meni, da bi bili vsaj začasno potrebni nekateri ukrepi, dokler se ne bo pokazalo, kako in kje bodo novi predpisi v letu 1973 koga prizadeli. Zahtevajo skrajno varčevanie z materialom in
Marjan Dolenc (v sredini) v družbi javnega direktorja Novolesa Jožeta Kneza in drugih. (Foto: I. Zoran)
Izvoz-tutli »pelil^a
Novoles ima hlodovine komaj za sproti. Pomanjkanje surovin, ki je lesni kombinat pod Srobotnikom pretresalo vse minulo poslovno leto, najbojij pa v zadnjem četrtletju, se nadaljuje. Lani je imel povprečno le 19-dnevno zalogo, zgodilo pa se je, da so bila laljišča popolnoma prazna. Hlodovine ni bilo, poleg tega pa je letna poraba v zadnjih petih letih omejena dnevno na okoli 300 m3. Omejitev se Novolesu maščuje.
Ker se s hlodovino ne premakne, so prejšnji teden v Novoles povabili republiškega sekretarja za gospodM-stvo Marjana Dolenca in inž. Mitjo ^Černeta iz republiške gospodarske 'zbornice. Sekretar je obljubil, da bo v slovenskem merilu in v medrepu-bli^em komiteju, kjer je član, poskusil pospešiti razpravo o lesni industriji, ki je zašla v težave zaradi pomanjkanja surovin.
Gost se je strinjal s trditvami, da veliko surovin odje domači industriji izvoz lesa, ker je sedanji sistem takšen, da ta izvoz spodbuja.
Hkrati je opozoril, da bo treba zato iskati rešitve ne v lokalnem, marveč v zveznem merilu. Predstavnikom Novolesa je priporočil, naj odnos z gozdarji sami uredijo, vendar tako, da bodo pri tem sporazumevanju upoštevali obojestranski interesi.
KDO BO POSLANEC?
Namesto odpoklicanega poslanca gospodarskega zbora SRS Petra Vuj-čiča, zoi»r katerega je vložil tudi obtožbo javni tožilec, bodo štiri dolenjske občine razpisale nadomestne volitve, ki bodo 19. aprila. Doslej je bilo evidentiranih več predlogov za novega poslanca, politična vodstva občin Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj pa podpirajo kandidaturo Antona Pezdirca, obratnega tehnologa v metliškem obratu tovarne NOVOTEKS, kot nam je dejal Ivan Škof, sekietar občinskega komiteja ZK v/Metliki.
uvedbo boljše discipline, kar naj velja za delavce, uslu^ence in vodilne. Predlagajo celo zamrznitev osebnih dohoSov, dolder ne bodo znani re ■ zultati poslovanja v prvih mesecih leta 1973. Ukinili naj bi plačevanje telefonskih računov za vodilne v zasebnih stanovanjih.
Prerešetati mislijo vse nadure. Skušali jih bodo zmanjšati na minimum, če že ne povsem odpraviti. Samo v nujnih primerih in s poprejš njim dovoljenjem bo smel kdo delati
100.000 KNJIG V ŠK „MIRANA JARCA"
V torek dopoldne so v študijski knjižnici „Mirana Jarca“ v Novem mestu vpisaU v svoje redne sezname sto tisočo knjigo. Častna številka 100.000 je vpisana v vezani komplet Ljubljanskega dnevnika, letnik 1971, ki je prišel skupaj z drugimi knjigami te dni iz vezave. Konec 1972 je imela osrednja pokrajinska knjižnica vpisanih 99.506 knjig, v zadnjih dveh mesecih pa se je njeno knjižno bogastvo znova povečalo.
Vezani letnik Skupščinskega Dolenjskega lista za 1972, ki ga je naše uredništvo v torek podarilo kmižni-ci, je dobil številko 100.046. Še zanimiv podatek: konec 1972 je imela SK „Mirana Jarca“ vpisanih že 168.711 kosov bibliotečnega gradiva, kamor štejejo vse knjige, rokopisi, zemljevidi, grafični listi, muzikalije, tisk NOB, gramofonske plošče, droben tisk in fototeka.
nadure, „l^tevilo režijskih mest se ne sme povečati, temveč je treba iskati rezerve v kolektivu," je tudi ena izmed zahtev domačega stabilizacijskega programa.
Nadalje predlagajo, naj bi kolektiv žrtvoval dve prosti soboti za stabilizacijo, vendar v svojem kolektivu. S tem prispevkom bi še okrepili sklade „za vsak primer“. Tudi za letošnji 8. marec so predlagali varčevanje. Kolektiv bo sicer počastil svoje tovarišice s proslavo in jim izkazal
(LAŽNA) IDILA
V dvanajstih slovenskih občinah, med njimi sta iz naše širše pokrajine tudi novomeška in kočevska, kot da ne poznajo neupravičenega bogatenja in kot da je pri njih vse v najlepšem redu. Ta idila se ponuja iz zadnjih podatkov, ki pravijo, da v teh občinah do konca januarja, torej vrsto mesecev po ustanovitvi, komisije za ugotavljanje izvora premoženja niso dale v postopek niti enega primera neupravičenega bogatenja. Ker je težko verjeti, da bi to zlo, ki je bilo politično tako ostro obsojeno že na konferenci ZKS novembra 1971, obšlo prav te občine, se sprašujemo, zakaj brezbrižnost in nedejavnost? To vprašanje ne gre le komisijam, temveč vsem, ki so dolžni pomagati, da bi komisije opravljale svojo družbeno vlogo.
pozornost, vendar brez daril. Podjetje pa bo nekaj prispevalo za obd^-tev partizanskih mam.
Vse to, kar predlaga poslovni odbor BETI za svoj kolektiv, bi prav gotovo lahko postalo ^ed za marsikatero podjetje. In če bi tokrat „prepisovali**, najbrž ne bi nihče zameril.	R.	BACER
„BOJ ZA STARO PRAVDO"
Pri državni založbi Slovenije je te dni izšla knjiga prof. Staneta Škalerja z naslovom „Boj za staro pravdo**. Namenjena je predvsem mladini in šolnikom. Napisana je kot privlačno zgodovinsko branje in zelo neposredno podaja dogodke iz hrva-ško-slovenskega upora pred 400 leti.
PRVA NAGRADA STANETU ŠKRABCU
Stane Škrabec, direktor podjetja „Riko“ iz Ribnice, je te dni dobil prvo nagrado, ki jo'poslovno združenje obrti, komunale in male industrije podeljuje za posebne dosežke na tem delovnem področju. N^ada znaša 4.000 dinaijev in mu je bila podeljena za lep napredek podjetja, ki ga vodi že 15 let. Pod njegovim vodstvom je ,,Riko“ postal drugo največje podjetje v Evropi, ki se peča z izdelovanjem letališke opreme in snežnih plugov. '
Pravo mero
Spet j^ prišel čas, ko stikamo dave zaradi osmega marca. Človek ne ve, ali bi ženske v kolektivu na veliko počastil, jim dal skromno darilce ali sploh nič. Dobili smo pač stabilizacijski „paket“.
Že lani marsikje niso več tovarišicam v kolektivih namenjali ne paketov in dragih šopkov ne pojedin. Namesto tega so prispevali za gradnjo onkološkega centra, za vrtec ali morda za obrat družbene prehrane v podjetju.
„Letošnji 8. marec praznujemo v še večjih naporih za stabilizacijo gospodarstva, v boju za varčevanje, znižanje stroškov itd. Toliko bolj je pričakovati, da bodo organizacije združenega dela usmerile in namenile sicer predvidena sredstva za darila ženam za namene, ki bodo pospešili konkretno reševanje znanih in odprtih vprašanj zaposlene žene“, kot ki bodo pospešili konkretno reševanje znanih in odprtih vprašanj zaposlene žene, „kot pravi stališče Konference za družbeno aktivnost žensk Slovenije.
Ne bo pa veljal za razsipneža ali rušilca stabilizacijskih prizadevanj, če bo kdo v okviru sindikata, v občinskih in krajevnih organizacijah S21DL ah ZZB in še kje pripravil za tovarišice v svojih delovnih in družbenih sredinah proslavo na ravni, kot jo žene z^užijo. Od delavke do kmetijske proizvajalke in družbene delavke, zdravnice in uslužbenke — prav vse žene zaslužijo za svoj dan pozornost in upravičeno pričakujejo, da je bodo deležne.
Z občutkom za pravo mero, z iskreno mislijo in hvaležnostjo se bomo tudi letos lahko dostojno oddolžili svojim tovarišicam. Letošnji mednarodni dan žena naj bi pri nas minil v delovnem vzdušju, predvsem pa v zavesti, da je potrebno težave, ki prizadenejo zlasti zaposleno ženo, reševati vse leto, ne pa en sam dan.
RIA BAČER
Hladen zrak je v tem tednu preplavil Evropo in je zato mrzlo vreme tudi pri nas. Hkrati se nad srednjo > Evropo zadržuje še območje visokega zračnega pritiska, zato se bo do konca tedna zadrževalo suho in hladno vreme.
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
V petek je bila na Mimi svečana premiera barvnega filma „Krajevna skupnost v prvih dneh vojne“, fa ga je tam lani posnela ekipa Zastava filma iz Beograda. Generipodpolkovnik Al^sander Vukotić je podelil krajevni skupnosti Mirna plaketo JLA, ustvaijalci filma pa filmsko kopijo. Premiere sta » udeležila tudi Bojan Polak, poveljnik štaba za splošni ljudski odpor Slovenije, in polkovnik Ivan Skrk. (Foto: Železnik)
v CATESKIH TOPUC
V SOBOTO 3, IN TOREK 6. MARCA
SVEČANO ZASEDANJE PUSTNE VLADE KONGRES VESELIH MASK PLAVI IN DURDA PASARIČ PROGRAM BOSTA VODILA RADO ČASL IN MARJAN STARE
NAJDUHOVITEJŠE MASKE BODO NAGRADILI!
OD 3. DO 8. MARCA PLES VSAK VEČER
•mona
C
tedenski mozaik
Ce se morebiti odpravljate v Francijo z letalom in ste namenjeni v Pariz, se pripravite na različna možna neljuba presenečenja. Osebje na velikem letališču Orly namreč stavka, pa so oblasti namestile tam vojake, ki pa se očitno ne znajdejo dovolj
—	ali pa ne potrudijo. Kakorkoli že, na letališču je neverjetna zmeda... opozorilo svetovnim potnikom: ostanite raje doma...
Ce smo vas morebiti presenetili s tem kratkim poročilom, vas bomo nemara tudi z naslednjim: sovjetski znanstvenik V. M. Puškin je sporočil, da tudi cvetlice „živijo^ po svoje -namreč čutijo veselje, strah in bolečine. Sovjetski znanstvenik je prišel do tega odkritja po dolgoletnem raziskovanju ... pomislite na to, ko boste prihodnjič utrgali rožice ali pa preklinjali v njeni „prisotnosti"...
Medtem pa je prišla iz Združenih držav Amerike novica, da se je dvajsetletni Joseph Ken-nedy, najstarejši sin pokojnega senatorja Roberta Kennedyja, zaposlil kot socialni delavec v nekem kalifornijskem mestecu v bližini San Francisca. Plača: 748 dolarjev mesečno. Joe Ken-nedy, ki je znan po svojem vročekrvnem temperamentu, je prenehal hoditi v šolo potem ko je v enem letu zamenjal dve fakulteti brez najmanjšega učnega uspeha... očitno ne gre po očetovih stopinjah...
V	Kaliforniji pa deluje tudi še neka druga znana oseba na zanj nenavadnem področju: 40-letni kapetan Edgar Mi-tchell, eden izmed ameriških vesoljcev je sporočil, da bo odprl v Palo Altu poseben inštitut za proučevanje nekaterih psiholoških pojavov. Nekdanji vesoljec trdi, da mu je uspelo že med njegovim poletom v vesolje februarja 1971 poslati nekatera sporočila ljudem na Zemljo brez slehernih pripomočkov, zgolj z močjo svoje volje... tudi to se lahko zgodi - vesoljcem ...
Bližje nas, v sosednji Italiji, pa so odkrili (ali preprečili, kakor se vzame) prvovrsten škandal. Iz pisarne sodnika, ki je zbiral dokazno gradivo za preiskavo zoper prisluškovalce privatnih telefonskih pogovorov znanih italijanskih osebnosti, je izginilo več dragocenih listin, ki so spravljale nekatere znane Italijane v kočljiv položaj... nekdo je najbrž hotel nekaj preprečiti ...
Bistvo zadružnih enot
Organizacije Icmetov bodo lahico poslovala bolj uspešno, če se bodo njihova območja pokrivala s krajevnimi skupnostmi
Na mnogih sestankih opozaijajo, da je kmetijske organizacije treba čimprej urediti po novih predpisih. Ko se bodo začela po-mladan^a kmetijska dela, kmetje ne bodo imeli časa za razprave. Ne bi se pa smeli zadovoljiti le s formalnostmi, da bi bUo zadoščeno z^onu. Upoštevati bi morali upravičene želje in koristi kmetov. Tega pa navadno ni možno brez temdjitih pogovorov z njimi.
Večina kmetijskih organizacij je že predvidela, kakšne naj bi bile nove organizacije kmetov. Mnoge, predvsem kmetijske zadruge, pa zaradi strahu.
TELEGRAMI
KAIRO - Svetovalec egiptovskega predsednika za varnost Hafez Ismail, ki se mudi v ZDA, je izjavil, da Egipt ne namerava razpravljati s komerkoli o ponovni plovbi po Sueškem prekopu. ,,Namen Egipta je uresničiti resolucijo varnostnega sveta in doseči popoln umik izraelskih čet z našega ozemlja,** je dejal Sadatov svetovalec.
da bi bila v nevarr*osti njihova enotnost, niso upoštevale najustreznejših oblik. Zadruge nameravajo razdeliti na več obratov s samostojnim obračunom, npr. zadružno dejavnost ali kooperacijo, lastno proizvodnjo in trgovino. Premalo upoštevajo manjše zadružne enote, ki bi bile bh^e kmetom. Sicer ni povsod tako. A dobrih primerov je, žal, premalo.
Da ne bomo le ugibali, kaj bi lahko storili ali kaj ni možno, goglejmo v kmetijski kombinat Žalec! Ta bo imel obrat za kooperacijo, ki bo temeljna organizacija združenega dela. Obrat za kooperacijo bo podoben nekaterim kmetijskim zadrugam, le da se ne bo tako imenoval in ne bo imel nič lastne proizvodnje. Razdeljen bo
PARIZ - Po^ed v konferenčno dvorano, v kateri sedijo za veliko okroglo mizo predstavniki trinajstih delegacij, ki jih vodi dvanajst zunanjih ministrov in generalni sekretar Združenih narodov dr. Kurt Waldheim. Konferenca o Vietnamu se je začela brez izjemnega ceremoniala, vendar pa v prijateljskem vzdu^'u, ki obeta uspešne in koristne razgovore. (Telefoto: UPI).
(Iz zadnjega PAVLIHE)
— Vam. tovMiii; Je pođeljen* gUvna yIof» v drnibll _ Zskal p® smo plačani kot statisti?
na 11 zadružnih enot. Tu ni zajet obrat v Šmaiju pri Jelšah, ki bo imel posebno organizacijo. Zadružne enote bodo imele samoupravne organe, ki bodo gospodarili na njihovih območjih, obračunvali dohodek in ga delili. Vsaka zadružna enota bo tudi odkupovala na svojem območju, imela trgovino, kmetijske stroje za delo na kmetijah, če jih bo potrebovala, in celo hranilno kreditno službo, ki bo odobravala kredite. Te zadružne enote bodo torej zadruge v malem.
Na občnem zboru zadružne zveze Slovenije smo slišali, da so kmetijske organizacije v vsej Sloveniji predvidele okrog 240 zadružnih enot. To je še vedno malo, saj je včasih bilo okrog 700 zadrug. Morda zdaj ni potrebno toliko zadružnih enot, le 240 pa bo gotovo premalo. Odločijo naj kmetje! Verjetno najbolj ustreza predlog, naj bi bilo zadružnih enot toliko, kot je krajevnih skupnosti po občinah.
Zak^ naj bi se kmetje organizirali v zadružne enote po krajevnih skupnostih? Če prebivalci krajevne skupnosti znajo skrbeti za napredek svojega kraja, bodo gotovo znali tudi kmetje za napredek svojega kmetijstva. Njihova osrednja kmetijska organizacija pa jim bo morala pustiti tudi dohodek od odkupa in prodaje reprodukcijskega materiala, ne le skrb za pospeševanje kmetgstva.
V	nekaterih kmetijskih zadrugah se menda bojijo prav
JOŽE PETEK
f~iedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolituni pregled [
V začetku minulega tedna je Slovenijo obiskal predsednik ZIS Džemal Bijedić. V nedeljo je obiskal Novo Gorico, kjer se je srečal s predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja sedm^ primorskih občin.
Ko je govoril o pomenu in vlogi tega slovenskega območja, ki je zadnje čase doseglo pomembne uspehe tako v industrijskem razvoju kot pri sodelovanju v republi^ih in vsedržavnih okvirih, je predsednik zvezne vlade še posebej poudaril, da je treba dosledno izvajati naše načelo odprtosti v svet. Sodelovanje na maloobmejni lavni, ki je bilo že doslej uspešno, nikakor ne sme zastati, temveč se mora še širiti, pri čemer pa moramo gledati seveda na naše koristi.
Džemal Bijedić je še poudaril pomembnost odločitev, ki prihajajo iz delavske množice, torej od spodaj navzgor, kar je zelo vplivalo na prve stabilizacijske uspehe. Najbolj pomembna pa je zavest, da od sprejetega stabilizacijskega programa ne bomo in ne moremo odstopiti, pri čemer moramo imeti pred očmi neločljivo povezanost med politično in ekonomsko stabilizacijo naše družbe.
V ponedeljek se je v veliki dvorani beograjskega Doma sindikatov začelo tridnevno posvetovanje o dosedanji praksi in izkušnjah pri izvajanju ustavnih dopolnil od številke 21 do 23, ki ga je pripravil center za delavsko samoupravljanje v Beogradu.
Roman Albreht je v uvodnih besedah dejal, da so v zmoti tisti, ki so prepričani, da jim bo kdo od strani določal pravila za orga-
nizacijo, ki jo zahtevajo tako imenovana delavska ustavna dopohiUa.
Samoupravna ofenziva nekatere moti, saj so sedaj začeli samoupravljavci spoznavati tiste, ki se upirajo izvajanju ustavnih dopolnil. To so predvsem predstavniki tehno-managerske strukture v podjetjih.
Najpomembnejši člen v izvajanju delavskih dopobU pa je po Albrehtovih besedah to, da morajo delavci upravljanje v delav-
Dosledno za stabilizacijo
skem imenu spremeniti v delavsko upravljanje, torej ne smejo ostati objekt samoupravljanja, temveč morajo svoje roke.
vzeti oblast v
Republiški izvršni svet se je sredi minulega tedna seznanil s prvimi ocenami učinka devalvacije. Sprejel je sklep; naj se na podl^ obstoječih delnih ocen pripravi celovitejši pregled in oblikujejo predlogi ukrepov za pospešeno dograjevanje zunanje-trgovinskega režima, ki pa naj bo v skladu s sprejeto stabilizacijsko in razvojno politiko.
Na petkovi redni seji republiške gospodarske zbornice so razprav^ali o temeljnih organizacijah združenega dela v gospodarskih organizacijah, združevanju v slovenskem gospodarstvu in poslovno-teh-ničnem sodelovanju s tujino ter o kadrovski politiki v našem gospodarstvu.
Leopold Krese, predsednik gospodarske zbornice, je v uvodnih besedah povedal, da je kritika CK ZK Slovenije, ki je novembra lani letela na republiško gospodarsko zbornico, povsem upravičena, pri čemer je pripomnil, da so učinkovitost te ustanove omejevale tudi skromne gmotne zmogljivosti kot pomanjkanje strokovnega kadra, kar je problem celotnega gospodarstva.
Zaradi zadnjih stabilizacijskih ukrepov je sanacijski obračun za gospodarstvo kot celoto zelo napet in bo obsegal precejšen del letošnje akumulacije. Vendar se moramo s tem sprijazniti, če bi radi slovensko gospodarstvo spet postavili na trdne in zdrave finančne temelje
Skupščina gospodarske zbornice je sprejela tudi Kresetovo zahtevo, naj ga razreši funkcije predsednika gospodarske zbornice
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije se je na svoji plenarni seji odločil, da bo 8. kongres zveze slovenskih sindikatov 17. in
18. maja v Ljubljani. Na njem bodo raz-	,	.	_	_
pravljali tudi o novi usmeritvi slovenskih sin- ter ga je pred iztekom njegove mandatne dikatov v sedanjem političnem trenutku. dobe tudi razrešila te dolžnosti
tedenski zuMnjepolitifhi pregled
Potem ko je svet pretresla novica, da so izrael^a lovska letala sestrelila potnici boeing 727 libijske let^ske družbe, se je pozornost preusmerila v Pariz, kjer se je začela konferenca o Vietnamu. Obe temi sta prevladovali na zunanjepolitičnih straneh časopisov po svetu.
KONFERENCA: V skladu s 27. januarjem letos podpisanim mirovnim sporazumom o Vietnamu se je v začetku tega tedna začela v Parizu konferenca, ki naj bi potrdila ta sporazum in zagoto^a njegovo izvajanje. Prisostvujejo predstavniki trinajstih delegacij, kijih vodijo (z izjemo ddegacije Združenih narodov — le-to vodi dr. Kurt VValdheim, generalni sderetar svetovne organizacije) zunanji ministri.
Začetdc obeta precej in sodeč po napovedih, se bo konferenca končala že ta petek — če se ne bi zgodilo kaj zares ne-{Hedvidenega.
(Mcrog okroglega stola sedijo delegacije vseh štirih neposredno prizadetih strani (Zdra-ženih d^v Amerike, Demdcra-tične republike Vietnam, saj-gonskega režima in začasne revolucionarne \1ade Južnega Vietnama), člani četverne komisije (Madžarska, Kanada, Poljska in Indonezija) ter velesile, ki so sodelovale tudi na ženevski konferenci (Velika Britanca, Francija, Sovjetska zveza in LR Kitajska).
Konferenca naj bi predvsem uzakonila že dosežen sporazum o Vietnamu in dala zagotovila, da se bo tudi v resnici izvajal. Hkrati naj bi služila kot možnost za izmenjavo mnenj tudi o sklenitvi miru v vsej Indokini, se pravi tudi v Laosu in Kambodži, kjer ta čas še vedno odmevajo eksplozije in to kljub temu, da so v Laosu sicer uradno razglasili [Hremiije.
Tačas, ko v Parizu zborujejo zunanji ministri za okro^im stolom, pa so se zapletle zadeve v Južnem, oziroma Severnem Vietnamu, odkoder so včeraj sporočili, da do nadaljnjega ne bodo izpustili več nobenega ameri^ega vojnega ujetnika. Za ta sklep so se v Hanoju odločfli zato, ker v Saigonu in Washing-tonu menda zavlačujejo z ispu-stitvijo ujetih borcev in aktivistov nasprotne strani.
DRAMA NAD SINAJEM: izrael^ fantomi so nad Sinajskim polotokom sestrelili libijsko potniško letalo, pri č^er je izgubilo j^vljenje 106 ljudi. Letalo je zašlo med hudim neurjem s svoje redne poti — letelo je namreč iz Bengazija v Kairo. Letalo je vodil francoski pilot. Medtem ko so v Benga-ziju in Kairu že pokopali žrtve tega izraeli^ega napada in je bil večinoma svet enoten v obsodbi tega dejanja, pa je slišati v arabskih dežalah vse več glasov, ki teijajo maščevanje.
Vsekakor je mogoče oceniti to dejanje kot eno izmed tistih zavor, ki od časa do časa 'onemogočijo spravljiv dialog med
nasprotujočima si stranema na ^žnjem vzhodu.
Čeprav je izrael^a vlada priznala napako in ponudila od-^odnino žrtvam, oziroma njihovim sorodnikom (kar so Egipčani odlonili) lahko pomeni ta sestrelitev, ki jo ni mogoče opravičiti, nad^jno poslabšanje položaja na tem področju in to ravno v trenutku, ko je Kairo očitno začel z novo di|4o-matsko pobudo za ureditev razmer.
Pariška konferenca
Po obisku posebnega odposlanca predsednika Sadata v Washingtonu in bivanju jordanskega l^ja Huseina, je tja dopotovala včeraj še predsednica izraelske \iade Golda Meir.
Vsa ta potovanja in razgovore spra^jajo v zvezo s t^im ali drugačnim upanjem, da se utegngo nasprotujoče si strani vendarle začeti pogovarjati o rešitvi krize. To^ to je zgoQ upanje in mnogo znamenj (kot že omenjena sestrelitev tibij-^eg? letala) kaže, da je do sprave vsekakor še daleč.
TELEGRAMI
NEW DELHI - Indija je v jugoslovanskih ladjedelnicah naročila tri tankerje po 24.000 ton. Jugoslovanske ladjedelnice so doslej izročile In-d^i že 21 ladij.
TOKIO - Inštitut za raziskavo državnega gospodarstva v Tokiu je {lapovedal, da bo japonsko gospodarstvo v letošnjem letu doseglo 10,8 odstotno stopnjo rasti, tudi če se bo vrednost jena povečala za 19,84 %.
MOSKVA - V Moskvi se ukvarjajo z načrti, da bi začeli na veliko graditi pod zemljo: restavracije, kinematografe, trgovine, razstavišča itd. Lokale naj bi povezovali podzemeljski predori, uredili pa bi tudi parkirišča. Tako bodo na površini dobili več prostora za mrke, športna in rekreacijska središča.
DAKA - Predsednik ljudske socialistične stranke Bangladeša Džalil je bil hudo ranjen v Garnadiju, kjer ^ je napadla skupina oboroženih yudi.
CANBERRA - Avstralski premier Whitlam je sporočil, da sta sc Avstralija in Demokratična republika Vietnam sporazumeli o navezavi diplomatskih odnosov. Avstralski premier je izjavil, da so sporazum o tem podpisali v Parizu.
LONDON - V britanskem glavnem mestu so se razširih povsem neuradni glasovi, da bi „So^^etska zveza z dobrodošlico sprejela kraljico Elizabeto, če bi obiskala Moskvo**. Ta senzacionalna novica je dobila delno potrditev v izjavi, da bodo moža britanske kra^jice princa Phi-lipa zelo verjetno povabili v Moskvo, če bo kot predsednik mednarodne zveze za konjeniSki šport prišel v Kyev na evropsko prvenstvo.
0
*
v prodajalni OKRAS v Novem mestu so dobili poleg raznih kuhinjskih sedaj še različne stenske ure s kukavico, dimnikarjem in drugiim figurami, izrezljanimi iz lesa. Povpraševanje zanje je veliko, samo cen še ni.
(Foto: Sandi Mikulan)
Tovarna nogavic ,31oboda“ iz Samobora je 20. in 21. februaija priredila v Čateških Toplicah modno revijo nogavic za prodajalce obutve „Borovo”. S tovarno obutve kolektiv Slobode že dlje časa sodeluje in letošnja modna revija je že četrta po vrsti. (Foto: M. Jaranović)
Takle je most čez Dobličico v Kanižarici pri Črnomlju, čez katerega bi morali prebivalci stanovanjskih blokov, ki jih vidimo v ozadju. Kljub številnim pismenim in osebnim prošnjam podrti most ostaja nespremenjen, ljudje pa hodijo daleč naokrog po njivi. (Foto: R. Bačer)
Znana pevka narodnih pesmi Silvana Armenulić je v četrtek gostovala v Brežicah. Imela je dva koncerta v domu JLA. Nastopala je s Predragom Gojkovičem, Mirjano Baijaktarevićevo in Jovom Barbulo. Na sliki: Silvana med nastopom v Brežicah. (Foto: M. Jaranović)
DUŠEVNI IN TELESNI BLAGOR
V	naši državi so se začeli zanimati za zdomce najprej svojci, potem cariniki, bankirji, prekupčevalci z devizami in avtomobili, končno pa tudi oblast, ki je priredila več pomembnih sestankov, na katerih je bilo kot v zboru ugotovljeno, za kako življenjsko važna vprašanja države gre.
Ni slišati, da bi v cerkvenih krogih toliko govorili o zdomstvu, zato pa prizadevneje skrbijo
-	za duševni blagor zdomcev. Po zadnjih podatkih dela na primer v Zahodni Nemčiji ob naših 90 socialnih delavcih že 200 duhovnikov, ki so jih na dušno pastirstvo med zdomce - poslali iz domovine.
Poštarjev ni (in jih tudi ne bo?)
Med stotino Gorenjcev je le še pet takih, ki jih poštar ne obišče vsak dan, marsikje na Dolenjskem pa ne prinese poštar tudi po ves teden. Največ protestov zaradi slabe dostave je že nekaj mesecev v trebanjski občini. V trebanjski kmetijski zadrugi pravijo, da je še najbolj zanesliivo. če p išeio kooperan-
Sejmišča
NOVO MESTO
Na ponedeljkovem prašičjem sejmu v Novem mestu so cene spet nekoliko poskočile. Naprodaj je bUo le 360 prašičev, od tega 322 starih do 3 mesece, prodanih pa je bilo 294. Mlajši pujski so bili po 330 do 390 din, nad 3 mesece stari prašiči pa po 400 do 600 din. Kupci so bih pretežno iz drugih občin.
BREŽICE
Rejci so na sobotni sejem pripeljali kar 516 prašičev, od tega le 23 starih nad 3 mesece. Kupčija je bila dokajšnja, saj je lastnike menjalo 454 živali. Do 3 mesece stari pujski so bili po 21 do 22 din, starejši pa po 14 do 14,5 din kilogram žive teže.
Eden redkih, ki še vztraja!
tom v okolici Trebnjega 14 dni pred sklicanim sestankom, sicer obvestila ne dobijo pravočasno. Še najstarejši ljudje komaj pomnijo tako slabo dostavo.
Direktor PTT Novo mesto Jakob Berič je na zadnji seji občinske skupščine v Trebnjem navedel, da delovne organizacije celo na nezakonit način snubijo pismonoše za kurirje in drugo, ker so pač znani po zanesljivosti in poštenosti. Marsikdaj se podjetjem celo tako ,,mudi“, da
Kmetijski nasveti
Iz domačih surovin
Brez poceni, doma pridelane krme ne more biti donosne govedoreje, nas je streznila grenka izkušnja s čezmernim krmljenjem goveda z močnimi krmili. Močna krmila so predraga za osnovno* krmo, so le koristen in nujen priboljšek živalim, ki veliko dajejo. To velja za govedo, drugače pa je v intenzivnem perutninarstvu, kjer so močna krmila edina oblika prehrane, ter v prašičereji, kjer so nepogrešljiv dodatek krmi.
To pomeni, da važnost močnih krmil narašča, tako kot se razvija perutninarstvo in živinoreja, oziroma kot se povečuje intenzivnost v reji živine nasploh. Vendar velja takoj pribiti, da so ekonomsko opravičljiva predvsem tista močna krmila, ki so narejena na osnovi doma pridelane krme ter so zaradi tega kar najmanj odvisna od uvoza iz drugih republik ali tujine. Ena od poglavitnih nalog v prihodnjih letih je zato: čimbolj povečati proizvodnjo surovin za močna krmila.
Srednjeročni načrt razvoja našega kmetijstva predvideva, da bomo v Sloveniji povečali letno proizvodnjo močnih krmil od sedanjih 250.000 na 400.000 ton. Pomeni, da bo treba hkrati s tem močno povečati tudi pridelovanje surovin, predvsem koruze, ki sestavlja 60 odstotkov vse močne krme. Prav koruza postaja za našo živinorejo odločilna, zato tudi velika „koruzna akcija“, ki jo vodi Kmetijski inštitut Slovenije in ki ima namen s povečanjem površin, z izboljšano agrotehniko in večjimi pridelki zmanjšati odvisnost Slovenije od uvoza koruze.
Akciji se pridružujejo tudi drugi. Tako uredništvo „Kmečkega glasu“ razpisuje celo nagradni natečaj, s katerim želi spodbuditi kmete, da bi sejali več koruze in da bi razmišljali, kako bi povečali pridelek te nadvse koristne poljščine. Nove hibridne sorte prinašajo (podobno kot so to inten;^ivne sorte pšenice pred leti) nove možnosti za pridelovanje koruze tudi pri nas na Dolenjskem.
Inž34.L.
poštarjem ne „dovolijo“ niti odslužiti odpovednega roka. To meji že na nemoralno speljava-nje delavcev.
Vsa težava pa ni le v tem: tudi pošta po ukrepu ZIS šteje med tiste, ki imajo zamrznjene osebne dohodke — kot negospodarstvo! Poštarji imajo za dostikrat prav težaško delo že sicer premajhno plačilo.
Gorenjski uspeh pri dostavi pošte, ki do leta 1975 napoveduje celo to, da bo vsak dan prejemalo pošto 96 odst. prebivalcev (!!) omenja oblike, ki jim po vsej verjetnosti pri nas nismo posvečali dovolj pozornosti: koliko imamo predalčnikov, kjer poštarji puščajo pošto za oddaljenejše laaje, da si jo prebivalci jemljejo sami, itd.
A.Ž.
Čudna so pota kmečkega življa.
Pospešek razsula
Od leta 1955 veljavni zakon o dedovanju je v novomeški občini pospeševal drobljenje kmečke zemlje. Prenekatera trdna domačija se je po smrti gospodarja sesula kot grad iz kart. Njive in druge rodovitne površine so običajno sicer prišle v roke potomcem, ne pa samo tistim, ki jim daje zemlja edini kos kruha. Zemljiški lastniki so torej često poštah delavci in tisti iz pisarn, torej ne-kmetje, medtem ko so ^ morali drugi dediči, ki ,jim je usojeno živeti na kmetijah”, zadovoljiti z nekaj zaplatami.
Tako je med drugim ugotavljal na zadnji seji občinske skupščine predsednik novomeškega občinskega sodišča Rudi Jereb, ko je odbornikom razlagal posamezne dela letnega poročila, ki ga je sodišče predložilo o svojem delu. Tovariš Jereb je poudaril, da se prenos zemljiške lastnine na nekmete pač najbolj opazi na sodišču, kjer je vsako leto po nekaj sto zapuščinskih razprav. Kako se kmečka zemlja drobi, pa je razvidno iz naslednjega podatka: v štirih letih (1962, 1969, 1970 in 1971) so je gospodarji zapustili 4360 dedičem nekaj manj kot 3.230 ha. Po zapu-ščindcih razpravah se je posestvo, ki je prej merilo povprečno 3,2 ha, zmanjšalo kar na 1,7 ha.
I.	Z.
Nezadovoljni
Zdravstveni dom Novo mesto, ki obsega tudi zdravstvene postaje v sosednjih občinah, ne izpolnjuje svojih obveznosti in ne skrbi za skladen razvoj te službe v pokrajini. Na Mirni na primer vrtajo zobe še s strojem na nožni pogon. Novih namestitev 'zdravstvenih delavcev ni, čeprav je bilo dogovorjeno, da bodo. Ob tem pa zobni terapevt v občini ne dobi službe. Bolnici stalež je nenormalno visok, saj znaša tudi 10 do 15 odstotkov, pa ni bilo nobene epidemije.
To so nekatere ugotovitve predsednika ObS Trebnje Cirila Pevca na zadnji seji sveta dolenjskih občin, ko so obravnavali neurejene razmere v tem zdravstvenem zavodu, ki je že dalj časa brez vodstva in katerega notranja nesoglasja so prišla do izraza ob volitvah direktorja.
Ko so bili seznanjeni s poslovanjem medobčinskega sklada za investicije v zdravstvo, je inž. Martin Janžekovič, predsednik ObS Črnomelj, ocenil, da je zbrana mihjarda starih dinarjev (od tega je bilo dobro naloženo v novomeško bolnišnico 673 starih milijonov in v zdravstveni dom 421 milijonov, kot je poudaril dr. Albin Pečaver) odtujena od tistih, ki ta denar zberejo. Predlagal je, in svet je to sprejel, da je treba v tem smislu narediti dodatek k sporazumu ter vanj pritegniti tudi Metliko, ki je doslej stala ob strani.
Presenetljivo uspešno prvo leto razšiijenega zdravstvenega varstva kmetov.
Trije na enega
Prijetno presenečenje je prineslo prvo leto razširjenih zdravstvenih pravic dolenjskega kmeta in prvo leto združenega sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov, ki obsega pet občin.
Lan^o zdravstveno zavarovanje kmetov, ki ga obračunsko vseeno vodijo ločeno, je pokazalo celo malenkosten presežek. Kmetje so sproti plačevali obveznosti (poravnali so kar 98 odst. namesto pričakovanih 85 odst. obveznosti), po nepotrebnem niso, v celoti gledano, obremenjevali zdravstvene službe. Na tri obiske delavca je prišel en obisk kmeta; to pa pove zelo veliko.
Ko je zdaj predvideno, da bo zdravstvneni prispevek (Jd katastrskega dohodka povečan od sedanjih 30 na 33 odstotkov - ob tem pa bi glavarina ostala enaka (80 din) - je treba to povečanje prav razumeti. Ne nastaja zaradi razširjenih kmetovih zdravstvenih pravic, ker zanje prispevajo delavci, temveč iz splošne dražitve zdravstvenih storitev in skoraj vsega, kar pri svojem delu potrebuje zdravstvo. Kmetje bodo to razumeli, saj rastejo tudi cene kmetijskih prideUcov in živine.
Da bo kmetova socialna in zdravstvena varnost večja, bodo tudi letos občine pomagale, da bodo vsi kmetje imeli pravočasno potrjene zdravstvene knjižice, četudi ne bodo mogli plačati še vseh svojih obveznosti do sklada iz minulega leta. Tako so občine naredile tudi lani, in prav je bilo.
M. L.
Nov blok! Bodo delavci v njem?
So že v njem delavci! Zidaiji, železokrivci, inštalateiji...
(Karikatura: Marjan Bregar)
credtM ie sapisntM
•••
Če se bo tako nadaljevalo, bo z dolenjskim gospodarstvom prej ali slej tako kot z mladostnikom, ki mu odpove življenjsko važen organ in mu vsa zdrava rast in lepa polt prav nič ne koristita. Za gospodarstvo in seveda tudi za gospodinjstva je tak „or-gan“ električna energija, ki je porabimo že toliko, da omrežje komajda še zmore. Z grdnjo novih vodov in transformatorjev ne smemo čakati tako rekoč niti trenutka več - čeprav ta hip ni na voljo še nobenega večjega denarja.
Razdeljevalci električne energije ugotavljajo, da se zadnja leta povečuje poraba elektrike za 10 odstotkov na leto, če pa v kakem kraju odpro večjo tovarno, ki potrebuje dosti elektrike, je povečanje bolj skokovito. Opazno se je začela večati poraba tudi v vaseh, kjer so pralni stroji in elektromotorji naredili pravo revolucijo in bi še večjo, če bi vasi imele ustrezno nizkonapetostno omrežje.
Ob vsem tem je visokona petostno omrežje ostalo ta ko kot prej, zadnjih sedem let pa ni bilo nobene podra
Ožilje peša
žitve elektrike v korist distribucije, vse le v korist pridobivanja električne energije. Da je težava še večja, je Elektro Ljubljana, kamor spada Dolenjsica, novembra 1971 zamudil zamrznitev cen in ni mogel tako, kot so naredila druga elektro podjetja, uvesti dokaj velikega prispevka za priključitev na električno omrežje, namenjeno glavnim vodom.
Investicije so zato v velikem zaostanku. 1100-kilo voltni daljnovod, s katerim se Dolenjska oskrbuje z elektriko iz Brestanice, je že preobremenjen, napetost že pada. Če nastopi okvara, je treba ustaviti industrijo, zato je potreben še daljnovod Kočevje - Ljubljana. Cim-prej je treba zgraditi daljno vod Novo mesto - Cmo melj, okrepiti vode proti Trebnjemu, Šentjerneju, Metliki, za vse to bo treba pritegniti gospodarstvo in kaj ukreniti. Čimprej.
M. LEGAN
St. 9 (1196)-1. marca 1973
Stran uredil: MARJAN LEGAN
DOLENJSKI LIST
Na kratko
TREBNJE - V torek so se na pobudo predsedstva občinske konference ZMS Trebnje sestali predstavniki občinskih organizacij ZMS Dolenjske in Posavja. Razpravljali so o skupnih akcijah in sodelovanju ob kadrovskih pripravah za volitve v ZMS in ZMJ. Potem so si ogledali obrat KOLINSKE na Mimi.
BREŽICE - V ponedeljek bo sestanek občinskega sindikalnega sveta s predstavniki političnih štabov za priprave na referendum v delovnih organizacijah. Na njem bodo ocenili dosedanja prizadevanja štabov v kolektivih.
RIBNICA - Predsednik radia kluba Ribnica Edvard Gribelj je v torek seznanH predsednika občinske skupščine Boga Abra-hamsberga, da je njihov klub prejel diplomo za zasedeno tretje mesto na slovenskem tekmovanju radioamaterjev v skupini „več operaterjev".
KRŠKO — Za štipendiranje nadarjenih dijakov iz manj premožnih delavskih in kmečkih družin je občinska skupščina v torek sklenila ustanoviti poseben sklad, v katerega bodo prispevali denar podpisniki samoupravnega sporazuma.
KOČEVJE — Razstava del slikarja Antona Repnika iz Mute ob Dravi je bila odprta v ponedeljek zvečer v Likovnem salonu. Pokrovitelj razstave je AMD
I^O^PVIP
NOVO MESTO - Včeraj je imela občinska konferenca ZMS Novo mesto v prostorih doma JLA 3. sejo OK ZMS. Razpravljali so o organiziranosti v OK ZMS, o kadrovskih spremembah, ocenili pa so tudi izhodišče in stanje za program dela občinske konference.
PALČJI VRH — V nedeljo ob 14. uri se bodo v gasilskem domu zbrali občani na krajevni konferenci SZDL, ki bo obravnavala delovni program za leto 1973, obenem pa izvolila novo vodstvo.
Stangrad v škripcih
Mladina in njeno vodstvo sta uspešno sodelovala z občinskim ko-nutejem ZK, s posameznimi komunisti pa bolj slabo, saj niso povsod
Prejšnji četrtek so se zbrali uredniki pokrajinskih tedenskih glasil SZDL in lokalnih radijddh postaj Slovenije na 5. redno letno skupščino svojega združenja, Id je bila v restavraciji motela Otočec ob Krki. Udeležili so se je tudi predstavniki komisije za informiranje republiške konference SZDL, sekretariata za informacije IS SRS in Društva novinarjev Slovenije. Na sUki; med potekom skupščine (Foto: S. Mikulan)
PRED JAVNO RAZPRAVO O OSNUTKU STATUTA OBČINE NOVO MESTO
Prehitevanje poti v socializem -vendar po dovoljeni strani!
Komisija za novi statut občine je krepko zaorala ledino, na kateri mora do konec leta zrasti docela nova vsebina „občinske ustave" — Novo mesto vnaša v organizacijo krajevne skupnosti nove pojme in delovne prijeme, ki naj bistveno poživijo delo v KS
NOV POPIS ŽE LETA 1975?
Namesto 1981. leta, kot je bilo predvideno, bo nov popis prebivalstva v Jugoslaviji najverjetneje že 1. 1975. To predvideva predlog sklepa o statističnih raziskavah od leta 1973 do 1977, o katerem bodo v kratkem razpravljali v zvezni skupščini. Novi popis prebivalstva naj bi potekal hkrati s predvidenimi popisom kmetijskih posestev, ker bi tako lahko zmanjšali stroške. Statistične organizacije menijo, da bi morali popisovati prebivalstvo vsakih pet let, ker so spremembe na tem področju vedno hitrejše in jih je zato vse težje spremljati. V načrtu je razen omenjenega še več statističnih raziskav: leta 1975 se nam obeta popis zasebnih obrtnih delavnic, leta 1974 popis šolskih prostorov, leta 1976 popis učnem osebja, leta 1977 pa popis cestnin in motornih vozil.
,4-e kako so lahko opravili (v Novem mestu) tako zahtevno nalogo že zdaj, ko širša javnost še ni seznanjena z novim besedilom ustavne ureditve komunalnega sistema? Naj mi bo dopuščena osebna sodba: to nalogo so začeli opra\djati že zdaj, ker so v sebi čutili dovolj moči, da sprejmejo vsako dobronamerno kritiko, dopolnilen in spreminjevalen predlog. V tezah je namreč še marsikaj nepopolne^ in nedorečenega. Potrebno bo opjraviti dopolnjevanje, spreminjanje in vsklajevanje z novim besedilom ustave SR Slovenije ..
Približno s temi besedami je opisal načrte in razmere glede uresničevanja ustavnih sprememb v občini Novo mesto tovariš Dušan Zupanc v imenu komisije za novi občinski statut na nedavnem enodnevnem seminarju delavcev izvršnih vodstev, ki so se zbrali na Otočcu.
Dejstvo je, da so teze za ta statut sestavljene, želja vseh družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine v Novem mestu pa je, da bi se z ustavnimi spremembami seznanilo kar največ ljudi, ki naj bi predvsem tudi ustvarjalno razpravljali o svoji „občinski ustavi“.
Namen celodnevnega delovnega p>osveta je bil: usposobiti jedro občinskih aktivistov za razlago in vodstvo javne razprave, ki naj bi tja do maja pomagala v krajevnih organiza-
Krško: ne strinjamo se!
Letos praznujemo 400-letnico hrvaško - slovenskega punta, ki ga je vodil Matija Gubec. Ta žlahten zgled bratstva in enotnosti potrebujemo tudi danes. Menimo, da bi morali enotno počastiti spomin na naše prednike.
Ce se kljub temu odločamo, da bomo praznovali Hrvatje posebej in Slovenci posebej, je -upamo - vsakomur jasno, da slovenska proslava ne more biti v Ljubljani, Mariboru ali kje drugje, ampak samo v Spodnjem Posavju. Mislimo, da ni sramota, če bi to proslavo pripravili v Krškem, Brežicah ali kje drugje na Krškem polju. Denar, namenjen za počastitev puntarjev, je last vse družbe, ne le nekaterih središč. Ce je že „pocukrana“ kmečka ohcet v Ljubljani, je to
predvsem stvar Ljubljančanov, nedopustno in žaljivo pa je, če se praznovanje spomina na kmečki punt prenese v kraj, kamor je kmečka noga stopila le po sili razmer.
Da nismo na to mislili šele zdaj, dokazujejo zapisniki naših sej v zadnjih šestih letih. Akademski kipar Tone Kralj je izdelal lesen kip Matije Gubca. Ker žeUmo imeti v Krškem dostojen spomenik, sodimo, naj Kra Ijev ^omenik, odlit v bronu, stoji v neposredni bližini krškega stadiona „Matija Gubec": na prostoru torej, ki je bil pred 400 leti resnično prizorišče dogajanj!
Žalostno bi bilo, da bi kraj, ki je bil pred štirimi stoletji napojen s puntarsko krvjo, ostal brez spomenika!
DPD SVOBODA KRSKO
cijah SZDL in v vseh sindikalnih podružnicah razčistiti številna vprašanja; zakaj in kakšen občinski statut. Ne smemo namreč pozabiti: ustavne spremembe v skupščinskem in komunalnem sistemu globoko posegajo v vsa temeljna družbena razmerja v občini. O tem že govorijo obsežne teze (osnutki) članov za novi občinski statut. Občani naj bi jih dopolnili in pomagali vsebinsko izboljšati. Cez poletje jih bodo vodstva organizacij (SZDL, sindikati), občinska skupščina in njena komisija za statut dodelali in uskladili z besedili zveznih kot republiških ustavnih tez, v jeseni pa bi osnutek občinskega statuta lahko šel v dokončno javno razpravo. Sprejeli naj bi ga konec leta ali najkasneje januarja 1974.
Z zastavljenim delom v občini Novo mesto ne prehitevajo zveznih in republiških tez o drugem delu uresničevanja ustavnih sprememb! Sestavljavci tez so uporabljali samo gradivo, ki je že na razpolago. Čeprav glede nove^ statuta marsikaj še ni dokončno jasno, so teze zanj pisane tako, da jih je mogoče vsak hip dopolnjevati. Volitve v nove skupščine bodo čez leto dni, v tem času pa je treba pripraviti obsežno delo: sprejeti dobro predelan občinski statut, na osnovi njegovih določb 20 statutov krajevnih skupnosti, ki bodo v svojem nastajanju spet „prehitevale" občinski statut itd. Politične organizacije v krajevni skupnosti Novo mesto pogumno zastavljajo novo organiziranost krajevne skupnosti in svojega dela: predvidevajo soseske kot nove oblike, svet sosede in skupščino občanov kot nova organa itd. Z vsem tem tudi „prehitevajo", svet sosesk in skupščino občanov kot nova organa itd. Z vsem tem tudi „prehitevajo", toda - po dovoljeni strani poti v socializem, kot so poudarili na seminarju.
Skupina delavcev iz občinskih vodstev je za boljše delo in poglobljeno javno razpravo o „statutu 73“ v občini pripravila priročnik, za katerega so prispevali zelo uporabno gradivo Marjana Pavasovič, Maneta Smolej, Jože Florjančič, Franci Sali,
Franc Beg, Dušan Zupanc in skupina avtorjev, ki je še posebej pripravila očrt statutov krajevnih skupnosti.
Zastavljeno je pomembno in obsežno, delo, ki naj v prihodnjih tednih široko zajame člane SZDL v krajevnih organizacijah kot delavce v vseh sindikalnih podružnicah. Teze in v njih objavljeno gradivo pa več kot le vabijo k sodelovanju, ce naj bo novi statut občine res veren odraz vsega novega, ustavnih sprememb in iz njih izvirajočih novih kvalitet za samo upravljavski socializem.
TONE GOŠNIK
JURGLIČ NE SODI V ZK
Minuli petek je častno razsodišče ZKS razpravljalo o pritožbi Pavla Jurgliča na sklep komiteja občinske konference ZK Trebnje o izključitvi iz ZK. Pavle Jurglič je kot direktor INKOT grobo kršil samoupravne pravice delavcev in s tem statut ZKJ, med drugim je samovoljno pognal na cesto predsednika delavskega sveta Cirila Janežiča, ki je bil zaradi tega 14 dni doma, dokler ga niso šele na posredovanje komiteja ZK ponovno poklicali na delo. Častno razsodišče ZKS je po vsestranski razpravi ' zavrnilo Jur-gličevo pritožbo in potrdil sklep komiteja o njegovi izključitvi iz ZK.
TONE GOLE V. D. DIREKTOR
Delavski svet podjetja INKOT Trebnje je na ponedeljkovi seji sprejel ostavko dosedanjega direktoija Pavleta Jurgliča, ki se bo zaposlil drugje, ter imenoval za vršilca dolžnosti Toneta Go-leta iz Trebnjega. Novo vodstvo čaka obilo zahtevnega dela, saj je podjele pred večjimi investicijami, za katere je denar že odobren, pripravlja pa se tudi na integracijo s tovarno TRIMO Trebnje.
dovolj pomagali mladim. To je bila ena izmed ugotovitev predstavnikov mladine na skupni seji občinske konference ZK Ribnica in predsedstva občinske konference ZM Ribnica.
Do maja lani je bila občinska mladinska organizacija zelo prizadevna in je uspešno izpolnjevala svoj program, kasneje pa je popustila. Vendar zaradi tega delo aktivov ni zamrlo, ampak je postalo celo zelo živahno. Posebno velja ta ugotovitev za aktive na podeželju, manj pa za tiste v delovnih organizacijah.
V občinskem merilu kljub vsemu mladina enakopravno sodeluje v vseh družbenih dogajanjih, dogovorih in pri delu. Ta praksa pa se še ni -dovolj uveljavila v podjetjih in krajevnih skupnostih, vendar so tudi v nekaterih krajevnih skupnostih na tem področju že dosegli lep napredek.
Zelo živahna je bila tudi razprava o nezavidljivem položaju v STAN-GRADU. SkleniU so, da je treba obvestiti ves kolektiv o dejanskem položaju v ^djetju. Občinsko skupščino, občinski sindikalni svet in delavski svet STANGRADA so zadolžili, da razpravljajo o odgovornosti vodilnih v tem podjetju (vsi so nekomunisti) in jim izrečejo najostrejši ukrep, če je potrebno, pride v poštev tudi odstranitev z delovnega mesta. To naj bo v pomoč novemu združenemu podjetju za kadrovsko zasedbo mest in za boljše samoupravljanje.
Na seji so sprejeli še delovni program oziroma pregled nalog po 29. seji in pismu, pregledali so izpohije-vanje sklepov zadnje seje konference ZK in razpravljali o ne^terih drugih zadevah. ^	j.	primc
PRIZNANJA ZA ABSTINENCO
Center za zdravljenje in preprečevanje alkoholizma v Škofljici in Združenje klubov zdravljenih alkoholikov SRS sta pripravila prejšnji petek proslavo ob drugi obletnici dela centra. Na proslavi je dr. Janez Rugelj podal kratek povzetek dosedanjega dela, nato so nekaterim podelili priznanja za abstinenco, sl^U pa je še kulturno-zabavni program.
V Ljubljani vojaška akademija
Komisija CK ZKS za politično propagando in informativno dejavnost je prejšnji petek v Ljubljani pripravila tiskovno konferenco, na kateri so novinarje seznanili z vključevanjem mladine, zlasti slovenske, v vojaške šole.
ski mladinci, ker so pogoji šolanja
resnično izredni.
J. PEZEU
Novinarje so opozorili na razpisani natečaj za sprejem civilnih oseb-ačencev v vrsto srednjih vojaških šol ter na razpisani natečaj za dodelitev vojaških štipendij za šolanje na srednjih šolah v šolskem letu 1973-1974.
Nato so se vsi seznanili še s težavami vojaškega internata „Franc Rozman-Stane‘‘ in poudarili, da težav kmalu ne bo več, ker v Ljubljani že gradijo nov internat. Največji problem je bil v tem, ker je /u gojencev hodilo na 8 različnih šol na območju Ljubljane. To je močno škodovalo šolskemu pouku. Zato so na tiskovni konferenci sporočili, da so se odločili za ustanovitev posebne vojaške gimnazije, ki bi kdaj kasneje sprejemala še ostale slovenske dijake, med njimi tudi dekleta.
Ob koncu konference so predstavniki republiškega sekretariata za narodno obrambo opozorili na to, da se mladina veliko raje vpisuje v letalske in mornariške srednje tehniške šole, manj pa se odloča za vojaške šole kopenske vojske. Ob vseh novih ugodnostih se bo odslej prav gotovo tehtnica pri izbiri šole nagni-
REFERENDUM USPEL
Referendum o združitvi podjetij MEGRAD Ljubljana, KIP Ljubljana in STANGRAD Ribnica, ki je bil 20. februarja, je uspel, saj je večina članov kolektivov vseh treh podjetij prišla na referendum in glasovala za združitev.
la tudi na stran .^copenskih" šol, kot pravijo, pa se bodo odslej v vojaške šole vpisovali raje tudi sloven-
REFERENDUM:
IZREDNO!
24. februarja sta metliška kolektiva Obrtnega komunalnega podjetja in podjetja Metlikatrans na referendumih odločala o združitvi. V obeh podjetjih se je kar 86,5 odstotkov ljudi izreklo za združitev, kar je doslej rekord pri tovrstnem glasovanju v občini. Gotovo pa bi bil odstotek še boljši, če ne bi bilo precej članov kolektiva Metlikatrans odsotnih oziroma na službenem potovanju v drugih republikah.
JE KRSKO -NI NEVARNA!
Vodja skupine za pripravo izgradnje jedrske elektrarne v Krškem iz Hrvaške, dr. Danilo Feretić, je, kot poroča DELO, z odločnim „Ne!" zanikal vse govorice hrv^kih časnikov in razpravo nekaterih poslancev, češ da bo krška jedrska elektrarna, ki naj bi jo zgadili do 1978. leta, nevarna za bUžnjo in širšo okolico. Strokovnjaki trdijo, da jim ni jasno, od kje take neutemljene govorice o prvi jedrski elektrarni pri nas. Ni res, da so v nekaterih državah že začeU zapirati take objekte, prav tako tudi ni res, da bi bilo ogrevanje Save lahko nevarno za življenje v tej reki.
Spet največ gradbinec
Neposredna demokracija in pot do nje
Pri davčni upravi v Kočevju je bilo do roka vloženih 1640 napovedi za odmero davka iz skupnega dohodka občanov, po preteku roka še 15 napovedi, pričakujejo jih pa še okoli 40.
Najvišje dohodke so prijavili: zdravnik 101.000 din, upokojeni komercialist 90.900 din, u^kojeni tehnik 83.300 din, nato štirje zdravniki po 76,500 din, 75.700, 73.000 in 69.500 din, direktor 68.600 din, inženir gozdarstva 68.200 din, profesor 64.300 din in tajnik društva 61.800 din.
Pri zasebnih obrtnikih pa so bile po strokah naslednje najvišje prijve: kovinska stroka 91.000 din, gradbeništvo 115.000 din, avtoprevoznik 104.000 din, gostilničar 87.000 din,
izdelava plastičnih mas 96.000 din in intelektualne storitve 82.000 din.
Za primerjavo naj navedemo nekatere lanske najvišje napovedi: zdravnik 87.200 din, avtoprevoznik 80.000 din, trgovski potnik 78.900 din, upokojeni tehnik 75.200 din, zdravnik 71.200 din, zdravnik 67.800 din, gradbeni tehnik 67.300 din, inženir rudarstva 65.070 din, direktor	64.300 din,	profesor
62.150 din, profesor 61.600 din in inženir gozdarstva 61.200 din.
Posebej opozarjamo bralce, da v objavljenih številkah niso vedno zajeti le osebni dohodki (plače), ampak tudi honorarni in drugi zaslužki, da je to torej „skupni dohodek občana".
J. P.
Sleherni občan in delovni človek naj ima preko različnih oblik neposredne demokracije in neposrednega samoupravnega vplivanja in odločanja možnost dati svoj delež pri krojenju pomembnih družbenih odločitev. To naj ne zveni kot geslo, temveč kot učinkovito sredstvo proti odtujevanju političnega odločanja od občanov in delovnih ljudi v združenem delu, krajevnih, interesnih in drugih samoupravnih skupnostih. To je temeljna pravica vseh občanov in delovnih ljudi, kot je njihova pravica tudi pravica do samoorganiziranja, to je, da sami določijo oblike in metode, kdaj, kako in kje bodo odločali.
Očitno je, da so bili v dosedanji politični praksi sklepi in stališča občanov in delovnih ljudi vse premalo upoštevani. Seveda je to vplivalo na ljudi negativno, slabilo je njihovo pripravljenost, da bi pokazali svojo samoupravno in politično aktivnost. Ce hočemo takšno stanje popraviti, moramo poleg odločanja in vplivanja poiskati še druge oblUce neposredne demokracije in jih razviti, predvsem mislim tukaj na konUolo uresničevanja sklepov in priporočil, poleg tega pa tudi na možnost dajanja stalne pobude, na iniciativnost, sa-
moupravno dogovarjanje in druge. Neposredna demokracija naj bo torej osnova, iz katere naj vse družbene zadeve izhajajo, naj se identificirajo in zopet vrnejo, seveda rešene. Naj bo torej v sebi zaključena celota, cilj, za katerega se zavzema, pa naj bo človek, občan in delavec, še bolje reševanje njegovih neposrednih interesov in potreb.
Najpogostnejše in zato najbolj znane oblike neposredne demokracije so zbori občanov, zbori delovnih ljudi in zbori glasovalcev.
Na zboru občanov se zberejo pre-
bivalci enega naselja, dela naselja ali več naselij, torej tisti, ki imajo skupne potrebe ali interese in imajo seveda tudi interes, da jih skupno rešijo oziroma zadovoljijo. Poleg čisto neposrednih zadev pa občani na tem zboru razpravlj^o in sprejemajo konkretne odločitve o vprašanjih skupnega pomena, to je o vpraša njih, ki se rešujejo na ravni krajevne skupnosti ali občine. Tukaj moram poudariti, da je ustreznejši tisti zbor občanov, ki je sklican za manjše območje, za eno naselje ali nekoliko manjših naselij.
Podoben zboru občanov je zbor delovnih ljudi. Ta se skliče za delovne ljudi v združenem delu, in to v katerikoli institucionalni obliki, v kateri so združeni. Zbor delovnih ljudi omogoča delavcem sodelovati pri neposrednem odločanju o svojih lastnih zadevah, poleg tega pa tudi pri oblikovanju odločitev in politike v občini in širših skupnostih. Z njim prevzamejo delavci večjo odgovornost za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov na vseh področjih
družbenega življenja.
Bolj specifičen od prejšnjih dveh zborov je zbor glasovalcev. Ta se sklicuje, kadar sc izbirajo ali potrjujejo kandidati za delegate v zbor delegatov občanov občinske skupščine ali ustrezne zbore republiške in zvezne skupščine, pa tudi, kadar se v krajevni skupnosti, interesni skupnosti ali temeljni organizaciji združenega dela volijo delegacije za občinsko skupščino. Marsikdo se bo vprašal, zakaj sedanjemu zboru volil-cev le spreminjamo ime. Odgovor je takle: volilec je vsak občan, star nad 18 let, H ima volilno pravico. Zbore volilcev pa smo sklicevali tudi pred razpisi ali ob razpisih referendumov, kadar je šlo za samoprispevek. Tukaj se je odločalo tudi o odstotku osebnega dohodka tistih delavcev, ki niso še dopolnili 18 let, torej še niso bili volilci. Ti so na referendumu sicer glasovali, formalnega zadoščenja pa vseeno niso imeli, zato smo jih skupaj z volilci združili v skupnem imenu - gla.sovalci.
J02E FLORJANČIČ
Janko Vidic, referent za odmero davka od skupnega dohodka občanov pri davčni upravi Kočevje daje nasvet stranki. (Foto: J. Primc)
BOJ S SMRTJO
Prav gotovo se vsakemu človeku porajajo vprašaja o življenju in snirti. Kaj je pravzaprav to naše življenje? In smrt? Neznanka je, kot življenje. Take in podobne rnisli so mi rojile po glavi, ko sem opazovala boj med življenjem in smrtjo.
Zbrani smo bili ob postelji umirajočega soseda. Bilje zelo bolan. Pravili so, da nima nič več pljuč. Bolezen sije nakopal v rudnikih na Nizozemskem in v Franciji. Že večkrat gaje zagrabilo, toda tokrat je bilo zares.
Ležal je na postelji podprt z več blazinami. Suhe roke so trudno ležale na odeji. Obraz je imel izmučen, lase razmršene. Kar strah me je bilo, ko sem ga gledala. „Vode!“ je zahropel. Vsi smo se premaknili. Starejši sin mu je ponudil skodelico s čajem. Dvignil ga je in mu počasi nagibal skodelico. Tako lepo je ravnal z njim.
V vaški cerkvi je zazvonilo. Starka v kotu, ob peči se je oglasila:
„Slišiš zvonove! Nekdo je umrl!“
Dih mi je zastal. Take besede ob umirajočem človeku! Sosed se je dvignil:
„Ne maram da zvoni^. Saj ne bom še umrl. Mi je že bolje. Še bom šel v vinograd. Se marsikaj moram napraviti, samo ta kašelj naj malo pusti! “
Preveč je govoril. Vzelo mu je sapo. Pomislila sem: Koliko življenjske sile je še v njem! Kako velika je njegova vera v življenje, kljub tako hudi bolezni. Kakšen junak je bil v primeru z menoj. Sram me je bilo moje strahopetnosti in mehkužnosti.
Zopet je zakašljal. Po sobi je votlo odmevalo. Starka v kotu je zahlipala. Pristopila je s steklenico :
„Franc, ali ga boš kozarček? “
Pogledal jo je z žalostnim pogledom. Počasi je spregovoril:
„Menda bom res umrl. Sedaj me siliš z njim, včasih mi ga pa nisi privoščila.
Zopet je preveč govoril. Omahnil je na blazine. Zakašljd je. Dvignili so ga, toda kašelj je postal še silovitejši. Ves se je tresel, rosne kaplje so mu stopile na čelo. Kašelj ni popustil. Starec je bil že kar^ bel. Med hropenjem je izgovarjal nerazumljive besede. V prsih mu je bobnelo. Le še nekakšno grgranje mu je prihajalo iz ust. Mišice na obrazu so bile napete kot struna, oči so mu izstopile, v prsih je votlo grmelo. Minuto ah dve je trajal ta boj. Meni pa se je zdelo, da traja celo večnost. Starcu je v prsih nekaj počilo, mišice na obrazu so se mu sprostile in obrnil je oči.
Groza me je obšla. Taka je torej smrt? Gledala sem tja na posteljo. Premočena srajca se je oprijela telesa, lasje so bili razmršeni, obraz voščeno bled in nedoločen, samo oči so osteklenele strmele nekam mimo nas.
Tako se je končalo življenje. Naš sosed bo živel le še v spominu. Toda življenje teče dalje. Teča kakor reka. Voda vedno znova teče. Nikoli ne odteče. Samo včasih udari kaj vmes ih preseka ta enoUčni tok. Potem pa gre zopet vse dalie, kot da se ni nič zgodilo.
ANJA
OJ, PREDPUST, TI ČAS PRESNETI! — Stare šege še niso povsem izumiie; razen pustnih šem in kurentov prihajajo v predpustnem času na račun tudi fantje, ki postavljajo šrange. Fantje iz Zabukovja pri Sevnici so /.aslužih* 5.000 dinarjev, ko se je Budnova Marija omo^a z Mrzle pianine v Sromlje. Veseli so bili vsi: fantje, svatje in vsi, ki so ga popili kozarec na ta račun. Koliko takega veselja bo še v teh zadnjih dneh pred pustom? (Foto: Staiika Pajk)
Vnovič: samski davek - da ali ne?
Na kakšne reveže se bodo posamezniki še spravili, se sprašujem ob predlogu Jožeta Padovana in Ivana Božiča, da bi uve^ samski davek. Samota, ki jo je življenje naklonilo nekaterim ljudem na svetu, ni ravno blagodejna, nasprotno, polna je trpkosti. Poznam žene, ki so porabile veliko denarja, ko so iskale zdravniško pomoč, da bi rodile otroke, vendar jim te želje niso bile izpolnjene. Ali je zdaj treba take Iju^ z vsem nerazumevanjem udariti še s: ,JPlačuj, ker nimaš otrok!“?
Moja mati je imela več otrok. Vsi smo ji lajšali njene stare dni z obiski in darili, razen najstarejšega sina, ki je 30-leten padel za svobodo v Suhi krajini. Vsa družina je med vojno deMa za uresničitev naprednih idej, za pravičnejši družbeni red. Ni pričakovala niti ni prejemala nobenih gmotnih dobrin zaradi tega. In ponosna je na to.
Tov. Ivan Božič, ko predlagate samski davek, vedite, da vsakdo
KOLPA ISirSMETISCE
Danes, ko toliko govorimo o onesnaževanju zraka in človekovega okolja zlasti v industrijskih središčih, se ljudje v prostem času (sobota, nedelja) radi odločimo za obisk krajev z neoskrunjeno naravo in čistim, svežim zrakom. V poletnih mesecih, pa tudi spomladi gremo prebivalci Kočevja v dolino Kolpe, saj je brez industrije, reka pa menda edina v Sloveniji brez industrijskih odplak.
Vsak obiskovalec oziroma izletnik pa je razočaran ali togoten, ko na sprehodu na primer od Broda na Kolpi ob bregu Kolpe navzdol vidi številne naplavljene predmete, od stekleničk z zdravili, plastičnih cevčic, vrečk, čevljev do starih posod, in celo kakšen star štedilnik se najde vmes. Prebivalcem ob Kolpi prav gotovo ni vsa ta nesnaga v ponos, pač pa ravno nasprotno. Zavedati bi se morali, da Kolpa ni smetišče niti ne greznica, da bi vanjo lahko metali vse, česar več ne potrebujejo ali ne marajo. Krajevne skupnosti obkolp-skih vasi bi morale skrbeti tudi za čistost okolja.
VILKO ILC KOCEVJE
spravlja na jvet otroke v lastno zadovoljstvo in veselje. Mar ni t^o? Nihče ga ne sili. Vedite tudi, da samsko življenje ni poceni. Z eno plačo je treba poravnati stanarino, elektriko, kurjavo. Podpiramo nečake, ki so pomoči potrebni, vendar
ZAKAJ V SLOVENIJI NAJSLABŠE?
Akcija za dograditev doma borcev NOV in mladine poteka uspešno po vseh republikah, le v Sloveniji nekako šepa. Kaj delajo torej v Sloveniji družbenopolitične in gospodarske organizacije? Kje je njihova politična aktivnost? Videti je, da tudi borčevske organizacije v Sloveniji niso najaktivnejše. Morale boi se povezati z mladino in akcijo za zbiranje prispevkov poživitr.
V krajih, v katerih je organizacija Zveze združenj borcev NOV aktivna, se vidi lep uspeh. Tako so na primer zelo aktivni v Rogaški Slatini, kjer so v osnovni organizaciji ZB zbraii za dom v Kumrovcu že 1500 dinarjev.
Prepričan sem, da so tudi po drugih krajih v Sloveniji v organizacijah borci, ki so delavni in se zavedajo, kaj nam bb pomenil tak dom. Torej, tovariši, na delo!
PAVEL JORDAN Rogaška Slatina
nam davkarija pri odmeri davka tega ne upošteva. Lahko smo brez skrbi: samci ne bodo neupravičeno obogateli. So pa ob fem prikrajšani za otroke, ki so, vsaj običajno je tako, sreča za družino. Ko že iščemo možnosti za učvrstitev gospodarstva, nehajmo že vendar z zajedanjem v malega človeka. Poglejmo raje tiste družine, ki stanujejo v vilah, obdanih s cvetjem in zelenjem, ki se vozijo v luksuznih avtomobilih, ki se čez poletje selijo v počitniške hišice. Na ta kričeča nesldadja je treba pokazati - kot nas je oi»zorilo tudi Titovo pismo. Ti ljudje prejemajo pretirano visoke dohodke, zagotovili so si poceni dolgoročna posojila, in vendar nihče ne zahteva, da bi zdaj, ko so se z njimi okoristili, morali družbi kaj vrniti. Iz leta v leto ustvarjajo inflacijske dobičke in socialne razlike se večajo, namesto da bi se polagoma zmanjševale.
ANGELCA ZUPANCiC
Kidričeva 3, KOCEVJE
Kje je 3.000 din?
Neki ribniški občan nas je pozval, naj preverimo trditve, da je neka uslužbenka obrata DONIT iz Sodražice res poneverila 3,000 din. To naj bi bila ena izmed dveh uslužbenk, o katerih je Delo z dne 6. decembra lani pisko, da sta obsojeni pred okrožnim sodiščem v Ljubljani zaradi poneverbe pri občinski upravi. Po odfcritju zadeve je morala na zahtevo kolektiva obrata DONIT ta uslužbenka sama odpovedati službo, trdi pisec in dodaja, da je preiskava menda v teku.
Pri javnem tožilcu Alojzu Petku smo zvedeli, da je bila sodba obema uslužbenkama res izrečena, da pa ne ve, če je že pravnomočna. On ni prejel do 10. februarja še nobene prijave o morebitnem kriminalu te uslužbenke, zatu tudi ni uv&del prelive.
Pozanimali smo se še pri vodstvu obrata DONIT v Sodražici in zvedeli, da je ta uslužbenka prevzela
3.000 din od nekega zasebnika. Trdi, da je denar oddala podjetju, vendu ni mogla pokazati potrdila o oddaji deanija. Uslužbenka je nato sama založila podjetju manjkajočih
3.000 din s pogojem, da ji ta denar vrnejo, ko bo denar, ki ga iščejo, najden. Uslužbenka je res sama dala odpoved, vendar ne na zahtevo kolektiva, ampak potem, ko ji je bilo na njeno vprašaiije odgovoijeno, da bo morala pred tovarniško disciplinsko komisijo, ki bo verjetno z^te-vala njen odpust, če se ugotovi njena krivda. Obrat zadeve res ni prijavil javnemu tožilstvu, pač pa postaji milice Ribnica, ki zadevo raziskuje.
BOJAZEN ZAVOLJO RISOV
Veliko bi jih bilo, če bi prešteli vse sovražnike našega kmetijstva in podeželskega prebivalstva. Vprašujemo se; ali je potrebno uvažati še rise in jih spuščati v naše gozdove? Boje se jih tako kmetje kot gozdni delavci. Zadosti imamo oblegovalcev in sovražnikov že brez risov! Kaj bo z otroki, šolarji, ki se v mraku, posebno pozimi, prebijajo do avtobusa in domov tudi po gozdnih poteh.
Lovske družine oziroma lovci zelo črtijo koristne domače živali, kot so psi in mačke, čeprav te živali ne napravijo niti toliko škode kot en sam zajec na polju in v sadovnjaku.
JOŽE KRIŽ
Jožeta Teraža m vec
Vse, ki smo poznali Jožeta Teraža, je vest, da je umrl, pretresla. Z^btna bolezen ga je napadla zaradi prestanega trpljenja v taborišču v Nemčiji, v narodnoosvobodilnem boju in v povojni graditvi socialistične domovine.
Rodil se je na Vrhu pri Boštanju ob Savi. Njegov oče je bil rudar, njegova mati pa je vse dneve delala na skopi zemlji.
Komaj osemnajstleten je moral Jože s starši in sestrama v jeseni 1941 doživeti usodo slovenskih izgnancev. Zbrali so se v zbirnem ta-
»Kot da sem kriminalec«
Smo vaščani Imeni enakovredni?
Vas Imenje je manjša hribovska vas, oddaljena od Šentjerneja pri-bliiio 2 km. Do leta 1972 smo bili brez pitne vode, kljub temu da imamo kapnice. Ob vsaki suši so bili vodnjaki prazni, ob dežju pa polni, tako da je bila voda umazana. Po
SLABA SKRB ZA OKOLJE
Okolju posvečamo vedno več pozornosti. Ustanovljen je bil celo medobčinski odbor za ribniško in kočevsko občino za te zadeve. To je prav ih priznanja vredno. Odboru bo treba ^magati z vsemi močmi. Toda večino skrbi posvečamo okolju človeka in zraka v bodočnosti!
Nujna pa je trajna in dosledna skrb in odgovornost za okolje, v katerem živimo sedaj. Kar poglejmo, kako nas o^oža nesnaga^ cestah, ulicah, parkih in počivali^ih ob cestah na robu gozdov. Preveč neusmiljeno uničujemo parke in delamo po njih neštete bližnjice. Nekateri avtomobilisti si domišljajo, da jim je vse dovoljeno, pa četudi bi se pripeljali tik pred točUno mizo. Takim rastom orjemo celo sneg kar preko parkovnih zelenic, ker je tako naročil neki ugledni član kolektiva. Da bi pa poskrbeli vsaj enlaat za park, jim ne pride na misel, ker njihovim gostom verjetno ni potreben, saj bi ga sicer ne uničevali tako neusmiljeno. Tudi to spada v varstvo človekovega okolja, razen tega pa je to laže izvedljivo in zahteva manj denarja.
A. ARKO
dveletnem dogovarjanju z Vodovodom iz Novega mesta smo si le priborili pitno vodo - napeljali smo vodovod.
Pred kratkim pa smo imeli priložnost slišati direktorja, da mu je strašno žal, da, je naša vas dobila vodovod, Sptašujemo se, ali nismo prebivalci hribovite vasi enakovredni drugim, ki imajo boljše možnosti za živHenje, Mislimo, da se v socialistični družbi ne bi smelo kaj takega zgoditi. Nekateri še zapostavljajo '»re-dele, ki so manj primerni za življenje, namesto'da bi storili kaj za njihov hitrejši razvoj.
Iz vs^a tega sklepamo, da je podjetja Vodovod Novo mesto ne-
JE TO POŠTNA DOSTAVA?
Sprašujemo se, ali novomeška pošta res ne more dobiti zanesljivejšega pismonoše za dostavo postnih pošiljk v Regerčo vas. Pred novim letom nismo dobili hčerkine pošte, ki je z možem začasno zaposlena v Nemčiji. Z ženo imava v varstvu vnučka, za katerega je v novoletni čestitki priložila denar, vendar ga nismo dobili. Dogaja se tudi, da ne dobimo redno denarja za hranarino, ki jo pošilja vsak mesec po položnici, tako dfa smo morali že dvaluat sami izterjati na pošti. Tudi pokojnino nosijo 2 do 3 dni, pa tudi Dolenjskega iMta ne dostavljajo pravočasno ali pa sptoh ne.
STANE ZUPANCiC Regerčavas91
resna organizacija. Tudi prebivalci sosednje vasi se pritožujejo nad njegovim početjem.
Upamo, da se kaj podobnega ne bo več zgodilo.
VASCANI IMENJ
BOLJŠE ŽIVLJENJE NA VASI
Priznati je treba, da se tudi kmetom iz dneva v dan bolje radi. Tako je prav. Čeprav sem upokojenec in izhajam iz delavskih vrst, sem tega iskreno vesel.
Moti pa me, ko vidim, da nekateri kmetje niso zadovoljni, čeprav se ^ ni še nikoli tako dobro godilo, raznam kmeta, ki ima dosti zem][je, v hlevu polno živine, povrhu pa še lepe dohodke iz gozda, a vendarle godrnja, kot bi bil največji revež. Prenekateri delavec živi slabše, pa je bolli zadovoljen z našim soci^di-zmom. . .
Ko pridejo pobirat članarino iz Socialistične zveze, je značilno, da najprej plačajo tisti, ki imajo najmanj. Na sestanke in zbore prihajajo običajno delavci, upokojenci in mali kmetje. Tistega, ki se mu dobro godi, največkrat ni blizu. Mislim,da bi morali poživiti delo Socialistične zveze na vasi, saj se zdaj največkrat ne moremo pogovoriti niti o tem, kako bi popravili vaške ceste in poti. Pri tem morajo vsi sodelovati, tudi močnejši kmetje.
I.B,
DVOR pri Žužemberku
Že veliko sem bral in slišal, kako bi pritegnili naše delavce iz tujine, Sam sem že dalj časa zaposlen v ZR Nemčiji in večkrat razmišljam o tem. Toda kar se mi je zgodilo ob zadnjem dopustu v Jugoslaviji, se mi zdi, da meče kaj čudno luč na ta prizadevanja.
Lansko leto sem prišel domov na dopust z avtomobilom. Pripetila se mi je prometna nesreča, ker pa sem moral nazaj v tujino, sem vozilo zaupal prijatelju, da ga bo odpeljal v delavnico v popravilo. Kmalu potem, ko sem odšel, so prišli miličniki in cariniki ter avto odpeljali, ne da bi me obvestili, čeprav sem njegov lastnik,
st prišel v domovino z avtom vrnem v
Nemčijo, so me že prvi dan prijeli kot naihujšega krunmalca. Prisodili so mi kar 5.000 novih dinarjev kazni. Ker nisem bil seznanjen s carinskimi predpisi, sem mislil, da bo zalegla kakšna prošnja, toda ni.
Sprašujem se, ali je to odnos do naših ljudi, ki so na delu v tujini?
M.B.
ZAVRATEC pri Sevnici
borišču v Brestanici, od tam pa so jih poslali v Nemčijo. Na vsak način je želel priti v domovino. Uspelo mu je v začetku leta 1944. Zaprosil je za dopust, vendar se ni več vrnil, ampak se ie priključil borcem IX. korpusa nekje na Gorenjskem.
1947 je vstopil h gozdni milici v Kostanjevici na Krki, ob združitvi obeh milic pa je postal delavec splošne ljudske milice v Kostanjevici. Od tam je bil prestavljen v Bohinjsko Bistrico. Maja 1952 seje poročil. V zakonu sta se mu rodili hčerki Jana in Jožica. Prva bo letos postala predmetna učiteljica, Jožica pa trgovska pomočnica.
Zadnjih šest let pred upokojitvijo je bil Teraž komandir postaje milice. Zaradi svoje pravičnosti v službi je bil priljubljen pri nadrejenih, podrejenih in pri prebivalcih.
Poslednja želja se mu žal ni izpolnila: njegove kosti ne bodo počivale ob kosteh njegovega očeta. Kljub temu naj mu bo l^ka zemlja pod Triglavom, kjer je preživel polovico svojega življenja, W ga je posvetil ideji socializma in revoluciji.
KAREL ZORKO Zavratec 32
Opomin iz »Planice«
Dvomim, če boste verjeli, da imamo tudi v Ribnici „Planico", Sedmo - in osmošolčki ribnišice osemletke so z nekaterimi dijaki srednjih šol na lastno odgovornost v Lepovčah, v
Tole skakalnico so zgradili mladinci sami. Na njej uspešno skačejo 20 m daleč. Vendar je nevarna, ker ni zgrajena strokovno. (Foto: D. Mohar)
bližini prvega ostrejšega ovinka nove gozdne ceste, zgradili skakalnico, ki „nosi“ do 20 m, in jo imenovali kar ,4*lanica“. Sicer je to ime do nedavnega tajnost i^^ zanj vedeli samo ^aditelji, toda glasen živžav je privabil ostale občane, med drugim tudi fotografe, in skrivnosti zdaj ni več.
Ko smo si ogledali začasno skakalnico, pa smo prav hitro ugotovili, da zaradi nestrokovne oradnje lahko pride do nesreče in pogodbe, še posebno zaradi gostega drevja, ki raste na skakališču, in zaradi neprimerne-
fa vvdora zemljišča na pristajališču. lato naj starši svojim otrokom povedo, do kakšne nesreče bi lahko prišlo. Hkrati naj bo to tudi klic vsem odgovornim telesnokulturnim delavcem, da poskrbijo za mladino in ji uredijo ali pomagajo urediti bolj varno skakalnico. Saj smo videli, da je mladine dovolj, da pa kadri v telesni kulturi ne dohitevajo zahtev današnjega časa. Poleg 30-metr-^e skakalnice pri Frančišku, ki ni uporabljiva, nimamo v Ribnici ničesar, kar bi lahko nudili mladini. Dobro bi bUo, da bi premislili tudi o pionirski skakalnici v bližini, ker mladina, kot vidite, hoče in želi pokazati svojo hrabrost in znanje.
F. LEVSTEK
POZIV DRUŠTVA SRS ZA BOJ PROTI RAKU
OB LETOSHJEM TEDMU BOJA PROTI RAKU IN MEDNARODNEM DNEVU ŽENSK
Sekretariat Konference za družbeno aktivnost žensk Slovenije je glede obeleževanja letošnjega mednarodnega praznika žensk sprejel med drugimi tudi naslednje stališče;
-Letošnji 8. marec praznujemo tudi v razmeraii velikih naporov za stabilizacijo gospodarstva, v boju za varčevanje, znižanje stroškov itd. Toliko bolj pričakujemo. da bodo organizacije združenega dela ob letošnjem proslavljanju 8. marca usmerile in namenile sicer predvidena sredstva za darila za namene, ki bodo pospešili konkretno reševanje vseh znanih odprtih vprašanj, ki najbolj prizadevajo zaposleno žensko.«
Od lanskega dneva žena smo zbrali 14 milijonov S-din, poseben rentgentski aparat je že naročen, sodelavci in prostori so že zagotovljeni* na Onkološkem* inštitutu v Ljubljani in upamo, da bomo z letošnjimi prispevki Center za bolezni dojk lahko kmalu odprli.
Zato vas pozivamo, da del sredstev, namenjenih počastitvi ženskega praznika, namenite Centru za'bolezni dojk, ki se bo zlasti bavil z zgodnjim odkrivanjem raka na dojki, ene izmed najbolj nevarnih bolezni naših žensk.
O poteku naše akcije bomo sproti obveščali javnost.
Nakazila no žiro račun DRUŠTVA SRS ZA BOJ PROTI RAKU ST.: 50101-678-49189 s pripisom
hza center«.
VSEM DAROVALCEM NAJLEPŠA HVALA!
DRUŠTVO SRS ZA BOJ PROTI RAKU 6im UUBUAttA, p. p. 25 Komenskegd 4 - tel.: 322-862
v soboto, 24. februaija, se je v prostorih osnovne šole Kočevje pričel ciklus predavanj v okviru družbeno-političnega izobraževanja prosvetnih delavcev. Poleg 200 prosvetnih delavcev iz kočevske občine so se predavanja udeležili tudi nekateri drugi. Vlado Vodopivec je predaval o marksizmu kot teoriji in pralci socialistične samoupravne družbe, Milan Ručan pa o temeljnih družbenih dokumentih o vzgoji in izobraževanju. Predavanje je organizirala DU „Jože Šeško“ iz Kočevja. Do novega leta se bo zvrstilo še 5 predavanj za prosvetne delavce. (Foto: F. Brus)
Malo denarja, veliko potreb
Na drugem rednem zboru Ljubljanske banke-podružnice Kočevje, ki je bil 22. februarja v Kočevju, so razpravljali o poslovanju podružnice lani, o zaključnem računu in predlogu za delitev lani doseženega dohodka, o predvideni poslovni in kreditni politiki banke letos, o predlogu združevanja sredstev, o višini obrestnih mer in tarifi plačil, sprejeli so pravila podružnice, finančni načrt za letos in pogodbo med delovno skupnostjo podružnice in izvršilnim organom podružnice. Za direktoija podružnice so ponovno izvolili Rudija Zbačnika, za delegata za 12. zbor banke pa Jožeta Koširja, inž. Staneta Remžgaija, Lojzeta Eržena, Staneta Škrabca in Radeta Borovca.
V razpravi so ugotovili, da razpolaga banka z 18 milijoni dinarjev za investicije in za dolgoročna obratna sredstva. Vendar je v tem znesku vštetih 7 milijonov pogodbenih obveznosti iz preteklih let,- Razen tega
»Iz kanalov pa bo prišla kuga«
Starejši prebivalci Novega mesta, ki se še vedno tako kot v starih časih radi sprehajajo ob Krki, zaskrbljeni opazujejo vodomere. Enako zaskrbljeni so ribiči. Obojni ugotavljajo, da vodomeri ob Krki že dolgo štriijo iznad vode. Gladina Krke se je lani znižala za toliko, daje na vodomerih 20 do 30 cm pod ničlo. Iztočni kanali mestne kanalizacije, ki se izlivajo v Krko, štriijo za dobro mero nad Krkino gladino. Odpadna voda iz kanalizacije se neprestano s svojim zavratnim klokotom izliva v Krko. Nad obema jezovoma, nad tistim pri nekdanjem mlinu in nad tistim pri nekdanji žagi, se na Krkini gladini nabira smetana vsakovrstne nesnage. Suhi del Kridnih bregov, ki je bil nekdaj pod vodo, je poln razne nesnage in umazanije, ki jo je prinesla s sebSj voda. Včasih jo je Krica od časa do časa odplavila, lam pa se njena gladina ni nikoli dvignila za toliko, da bi počistila n^nago.
morajo 7,33 milijonov dinarjev združiti pri centrali, zato ostane dejansko na razpolago le 3,67 milijona. Prisotni so se v razpravi teŠco odločili za obvezno združevanje sredstev pri centrali, čeprav bo v občini (Kočevje in Ribnici) prišlo predvidoma več denarja, kot znaša vezava, čeprav občini ne sodita med nerazviti. ITAS namreč potrebuje še vedno precej denarja za investicije in obratna sredstva. Ta investicija pa ni le stvar tega območja, ampak je republiškega značaja, saj gre za preusmerjanje Rudnika in prekvalifikacijo rudarjev v kovinarje. To bo terjalo še precej denarja, predvsem
Takšen je malce dramatiziran opis /Stanja ob Krki. Z njim vam bodo postregli mnogi meščani in ribiči. Zeleno Krko, ki objema njihovo mesto, imajo radi, spominjajo se je takšne, kot je bila nekdaj, in žal jim je, ko vidijo, da reka presiha. Še posebno jih skrbijo kanali, ki so nad vodno gladino, in nesnaga, ki se po-valjuje po bregovih Krke in se tu in tam nabira v nagnusno smetano.
Opazujejo „umiranje" svoje ljube Krke in v resničnem strahu za blagor mesta možujejo: Zdaj pozimi že še, toda kaj bo poleti, ko bo pritisnila vročina? Kakšen smrad bo takrat ob bregu, ko se bo začela razkrajati vsa ta nesnaga! Kako bo smrdelo zaradi iztočnih kanalov, ki so nad vodo! In vsega tega so krivi jezovi, ker jih nihče ne popravlja in _ vzdržuje. Oba jeza sta razdrta in ne moreta zadrževati vode. In vprašujejo: kje so občina, komunala in vodna skupnost, da ne vidijo tega? Paleti bodo izbruhnile epidemije in kužne bolezni, če ne bo nihče popravil jezov!
Vsa čast meščanom, ki jih noge še zanesejo na sprehod ob Krki! Za svojo skrb in za ljubezen do Krke zaslužijo priznanje. Pred dvema desetletjema smo po vsem mestu razgreto razpravljali o tem, kako potrebno je Ragov log preurediti v mestni park in po mestu urediti ^rehajaUšča. Vse to smo naredili: Ragov log je zdaj park, od mosta do Novoteksa vodi ob Krki lepo sprehajališče. Starejši meščani in redke mamice z malčki še zaidejo v R^ov log in na sprehajaUšče ob Krki (in mkdina v spomladanskem obdobju .. .). Da, le redki se odločijo za to, čeprav je tam na pretek čistega zraka, sonca in sence in tudi klopce so na voljo. Dandanes se poganjamo na sprehode v pločevini z bencinom in merimo svoje moči v konjskih silah. Idila Krke, obsajene z vrbami žalujkami, topoli in platanami, osamljena umira.
In kaj je s strahom tistih, ki se boje poleti okužb zaradi nizke Krke, ker so kanali nad vodo in jezovi razdrti? Kaj pravi k temu strokovnjak? Prisluhnimo, kako odgovarja na zaskrbljena vprašanja:
Krka je lena reka in ima zelo majhen padec za odtok redne in poplavne vode. Jezovi so umetne pregrade, z vodnogospodarskega stališča pa so oa leni reki, kakršna je Krka, nezaželeni, ker zadržujejo običajni, še zlasti pa poplavni val reke. Tudi vsakoletne poplave, ki so bo Krki od Otočca do Hrvaškega broda, bi bile veliko manjše, če bi imela Krka večji padec in če ne bi bilo na njej
jezov.. Zadnje popravilo jezu pri Seidlovem mlinu v Novem me$tu (opravljeno je bilo pred nekaj leti) je povzročilo poplave ob Krki do Srebrnič. Teh poplav prej vrsto let ni bilo, nastale pa so spet po omenjenem popravilu jezu, ker je bil ta ob popravilu spet zvišan za 60 cm.
Vodna skupnost torej ni dolžna vzdrževati jezov na Krki, saj niso vodnogospodarski objekti. Zgradili m jih v starih časih zaradi mlinov in žag. Dokler so mlini in žage imeli lastnike, so jezove vzdrževali ti. Mlini in žage so zdaj zapuščeni, jezovi pa propadajo. Samo iz turističnih in spomeniškovarstvenih vzrokov jezov ne rušimo.
Ce jih ne rušimo, bi jih kdo pač moral vzdrževati. Razdejani, kot so, niso mestu v okras in tudi kaj malo vabljiv spomenik preteklosti so. Kdo jih naj torej vzdržuje?
Vzdržuje naj jih tisti, kdor jih uporablja. Ce sta oba novomeška jezova za mesto zanimiva, ju naj vzdržuje komunalno podjetje, občina pa bi za to morala zagotoviti denar. Tudi turistično društvo bi lahko pri tem sodelovalo glede na turistični pomen obeh jezov.
Meščani (kopalci, otroci, ribiči) bi morah to turistično posebnost mesta bolj spoštovati in čuvati. Kamen, ki ga v nizki vodi izruješ iz jezu in si iz njega tako narediš sedež za sončenje v poletni vročini, je začetek smrti jezu! Skozi majhno vdolbino ali odprtino, ki si jo s tem naredil v jezu, bo voda začela iskati svojo razdiralno pot.
In kanalizacija, nesnaga ob bregu, nevarnost kužnih bolezni? V okras mestu nesnaga na vodi in ob njej prav gotovo ni. Lanska jesen je bila izrazito sušna, zato je bilo tega več. Kljub temu pa zaradi nalivov Krka včasih le precej naraste in vsaj za nekaj časa odplavi umazanijo, ki jo je nanesla predtem. Res je tudi do, da Krkini dotoki prinašajo vanjo manj vode, kot so je včasih. Se pred 40 leti so predstavljali mnogt hudourniki na podgorskem območju ob nalivih in večjem deževju resno nevarnost. Danes ni pod Gorjanci nobenega hudournika več. Voda si je poiskala nove poti. \
Iztočni kanali so nad vodo. To je res, vendar jih prihodnje leto ne bo več. Takrat bo vsa mestna kanalizacija že priključena na novo čistilno napravo, ki jo gradijo pri tovarni zdravil „Krka“ v Locni. Vsa odpadna voda iz mesta na levem in desnem bregu Krke bo speljana tja. Za manjše popravilo jezu pri Seidlovem mlinu bi bilo treba odšteti vsaj 150.000 din, vprašanje pa je, če bi
se gladina Krke nato dvignila za toliko, da bi bili iztočni kanali pokriti. Večje popravilo jezu pa bi stalo vsaj 1 milijon dinarjev. Ob skorajšnji rešitvi vprašanja kanalizacije s priključitvijo na čistilno napravo je naložba v popravilo jezov kaj malo vabljiva.
Tako je v odprtem, preprostem pomenku povedal strokovnjak. So tisti, ki imajo Krko radi, s takšnim odgovorom zadovoljni? Razum ga lahko sprejme, srce pa prisluškuje žuborenju in šepetu Krke, ki prosi: „Mlela sem vam žito v moko za kruh, žagala sem vam les v deske, plohe in trame za vaše potrebe, namakam vam polja, pomagajte mi, da bom še naprej v okras vašemu mestu! “ Uslišimo njeno tiho prošnjo in
ji pomagajmo!
MILOS JAKOPEC
BREZ STRAHU ZA DEVIZE
„Ni nikakršnih razlogov za napovedi in domneve, ki so se pojavile v tisku, češ da utegnejo spremembe tečajev dinarja in drugih vrst denarja poVzročili bojazen in vznemirjenost deviznih va rčevalcev, trdi Narodna banka Jugoslavije. Na prošnjo agencije Tanjug je, ta banka dala uradno sporočilo, v katerem pravi, da lahko občani svobodno in neomejeno dvigajo s svojih deviznih računov tisto valuto, ki so jo vložili, prav tako pa tudi vsako drugo vrsto valute, ki jo potrebujejo. Ce prodajajo devize domačim bankam s svojih deviznih računov, dobijo dinarsko protivrednost po tečaju, ki velja v trenutku, ko devize prodajajo. To ppmeni, da so povsem zaščiteni pred tečajnimi razlikami.
obratnDi sredstev, kar podružnica banke ne bo mogla sama financirati. Razen tega so večje potrebe še v kmetijstvu, drugod pa manjše.
Letos bo imela podružnica predvidoma 20,425.000 din dohodkov in 13,580.000 din izdatkov. Dohodek bo večji zaradi predvidenih nakazovanj osebnih dohodkov na hranilne knjižice in zaradi 'prevzema deviznega poslovanja za zunanjo trgovino, kar je doslej opravljala osrednja poslovna enota.
Lani je podružnica zabeležila 4,560.000 din ostanka dohodka. Od tega je ostalo delovni skupnosti za sklade in drugo 3,096.000 din, drugo pa je bilo razdeljeno ustanovi-te^ljem banke.
J. PRIMC
Pogumno napisana beseda je orožje delovnih ljudi!
Kaj kažejo računi
Prvo leto združenega zdravstvenega zavarovanja in izenačenih pravic je za nami, računi o poslovanju skupnega sklada pa na dlani. Naj na kratko ponovimo, s čimer se je pred kratkim seznanil tudi svet dolenjskih občin: sklad je „prigospodaril" nekaj nad 5,7 milijona din primanjkljaja s tem, da je njegov „kmečki“ del sklenil minulo poslovno leto celo z znatnim prebitkom.
Na torkovi seji skupščine dolenjske skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov so pouda-riU, da je primanjkljaj nastal zaradi neskladja med denarnim načrtom in porastom cen, delno pa sta ga povečala tudi še vedno velik odliv in bolniški stalež, ki ga je imel na ramenih sklad (nad 30 dni). Kmetje so pripomnili, da presežek njihovega dela sklada kaže na to, da so se manj posluževali pravic, kot so napovedovali pred združitvijo zavarovanj.
Skupščina je po daljši razpravi sprejela besedilo samoupravnega sporazuma o merilih za prispevne stopnje v tem letu in ki naj bi ga sklenili delavci, zbor delegatov zdravstvenih organizacij in skupščina zdravstvenega zavarovanja, podpisala pa predsednik zbora delegatov in predsednik skupščine.
L Z.
BETI: OCENA ZAČENJA
Delavski svet tovarne BETI v Metliki je že imenoval 5-člansko komisijo za ocene ljudi na vodilnih delovnih mestih, kar je v skladu s priporočili in smernicami Zveze komunistov. Komisijo vodi Viktor Kozjan in je že začela delati.
SOBAR NOVI PREDSEDNIK
Koordinacijski (usklajevalni) odbor za SLO pri občinski konferenci SZDL Kočevje je 23. februarja pregledal svoje dosedanje delo in delo SZDL, ki se nanaša na SLO. Ugotovil je, da so v vseh krajevnili skupnostih osnovani odbori za SLO. SZDL je organizirala tudi seminar za vse člane odborov SLO, na katerem so se udeleženci seznanili z nalogami krajevnih skupnosti, krajevnih organizacij SZDL in odborov za SLO pri krajevnih skupnostih.
Tajnik občinske konference SZDL Nace Karničnik in predsednik občinske organizacije ZRVS Drago Gril pa sta udelečence sestanka seznanila z nalogami odborov SLO in jim prenesla s posveta ^krajinskega vodstva SLO za Dolenjsko program nalog, ki jih imajo koordinacijski odbori za SLO in SZDL.
Za novega predsednika koordinacijskega odbora za SLO je bil izvoljen Peter Sobar mlajši, za njegovega namestnika pa Drago Podreberšek.
takole Solijo
noge zvečer tuđi vašega
pismonošo
NAHODIL SE JE DO SITEGA, ŠEL ČEZ TISOČE STOPNIC IN OKOLI STOTIH VOGALOV - IN ČE MU NAMERAVATE OB IZTERJAVI NAROČNINE ZA DOLENJSKI LIST POVEDATI ŠE NEPRIJETNO NOVICO, DA BOSTE „PLAČALI KASNEJE" -POTEM VAS, VERJEMITE NAM, NE BO VESELI
IN VENDAR JE VAŠ PRIJATELJ V DOBREM IN SLABEM, PRAVZAPRAV NAJLJUBŠI GOST V HIŠI - SAJ GA VEDNO PRIČAKUJETE Z VESELJEM IN NESTRPNOSTJO! PRIPRAVITE MU ZATO DENAR, KO SE BO PRIHODNJE DNI OGLASIL PRI VAS -TUDI ZA VAŠ DOLENJSKI LIST IMA IZPOLNJENO POLOŽNICO!
OLAJŠAJTE MU NAPOR-,N0 IN ODGOVORNO DE-O - PRIHODNJE DNI BODO SLOVENSKI PISMONOŠE OBISKALI VEČ KOT 27.000 STALNIH NAROČNIKOV NAŠEGA TEDNIKA!
UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
v- • H -vV- v,/ i.	.♦‘t
Začelo se je takole: načet jez pri Seidlovem mlinu.
Ura se je bližala 20. Zunaj so v prosojno meglo tipale svetilke ob cesti. Pred kratkim je februarski večerni zrak preparal pisk lokomotive, redki avtomobili so švignili proti mestu ali iz njega. Utrujen sem se vrgel na inventarno številko 11573 — na posteljo v kirurškem oddelku novomeške bolnišnice. Za mano je bilo šest ur poskusov sodelovanja z dežurno ekipo tega oddelka.
Ob 14., ko so se na preozkem mostu čez Krko zagozdili avtomobili, ko so se delavci razšli na svoje domove, ko se je končal normalni delovni čas, se je za dežurno ekipo delo šele začelo. Po običajnem delovnem dnevu so ostali na straži živ^enja v vseh oddelkih bolnišnice tisti, ki bodo skrbeli za bolnike do naslednjegar jutra. Od 14. ure danes do 7. naslednjega dne.
Kirurgija novomeške bolnišnice. Dežurna ekipa: dva dežurna zdravnika, medicinska sestra, dežurni mavčar, sestra instru--\mentaika za večje operacije, druga dežurna sestra za poškodbe in ambulantno službo. Kirurški oddelek ima poškodbeni, aseptični, septični ter šok prostor.
■
„DOKAJ NAPOREN DAN ..
Okrog 20. ure zavrtim po telefonu številko 375 in ^avni dežurni sporoči: ,J)okaj napo-. ren dan je za nami. Opravili smo 16 pregledov, na oddelek smo sprejeli tri poškodovance ...“
Za dežurno ekipo je to domala poprečen dan z običajnimi pregledi, z običajnimi, čeprav najrazličnejšimi poškodbami, z običajno popoldansko vizito med 16. in 17. uro (vizita je zdravniški pregled).’
Kakšna je pravzaprav naloga dežurne ekipe na kirurgiji? Dva zdravnika obvladujeta nujne kirurške intervencije, opazujeta postoperativni potek pri pacientih, opazujeta bolnike na oddelkih in skrbita za normalno siužbo. Razen tega skrbita za ambulanto in sta pri roki za konzultacije (posvete zdravnikov ob bohiiku) na drugih oddelkih ter tudi za nujne posege na drugih oddelkih.
Na novomeški kirurgiji je zaposlenih 12 zdravnikov, kar je dovolj, da normalno skrbe za 175 bolnikov, kolikor jih lahko sprejme kirurški oddelek. Toli» ko imajo namreč postelj na kirurgiji, čeprav se je že tudi zgodilo, da so morali usposobiti še zasilna ležišča. Ta ponedeljek, ko sem bil sedmi dežurni (mimo vsakdanje šesterice), je bilo 11 postelj praznih. Na oddelkih je ležalo 156 bolnikov, v šok sobi pa jih je bilo 8. V tem prostoru, kjer se zdravijo bolniki neposredno po težjih poškodbah, po operacijah in bolniki, ki so v nezavesti, imajo sicer 12 postelj.
zni): sum, da krvavi iz želodca.
Ob 14.35 je prišlo sporočilo iz šok prostora. Moški, star približno 45 let, je v gozdu padel na štor. Stanje se mu je nenadoma poslabšalo. Prvi ukrep dežurnega zdravnika: „Takoj na rentgen, slikati trebuh. Potem bomo pogledali film, postavili diagnozo in hitro ukrepali!"
Tako se je nadaljev^o popoldne. Za oddih ni bilo pravzaprav niti minute časa. Ob 16. se je začela vizita, potrebno je bilo pogledati vseh 164 bolnikov. Starejši dežurni je ta dan pregledal bolnike na septiki (grška beseda septikos pomeni gnitje, septični oddelek je okužbeni), aseptiki in v šok sobi. Mlajši dežurni je ta čas obšel pritličje — poškodbeni oddelek. Ko sta po viziti spet prišla skupaj, sta ugotovila: „Nič posebnega! “
Poškodovancu, ki je padel na štor in ki se mu je stanje v šok sobi naglo poslabšalo, bodo odprli trebuh. Taka je bUa odločitev po pregledu rentgenskega posnetka.
Operacija je trajala 90 minut. Rezultat: popoln uspeh, bolnik se po operaciji dobro počuti. Kaj je bilo? Padec na štor je bil tako hud, da je poškodovancu počil mehur in se mu je voda izlila v trebuh. Poškodba je bila tako nevarna, da bi brez hitre zdravniške pomoči poškodovani gotovo umrl. Bolniku so zašili mehur — 90 minut dela mu je rešilo življenje.
Ze prej je bilo rečeno: dokaj naporen dan je bilo to ponedeljkovo dežurstvo. Med kratko večerjo — zares kratko, saj so imeli dežurni komaj toliko časa, da so hitro pojedli obrok, pripravljen v lastni kuhinji - in potem po 20. uri smo ugotovili, kaj je dežurna ekipa novomeške kirurgije naredila v osmih urah.
ZAČELO , i aSEJE I y z NOHTOM
Bilo je 5 minut po začetku dežurstva, ko je dežurna ekipa začela delati. V ambulanto so pripeljali kmetico, ki se ji je pri delu zabodel velik trn pod noht. Zdravnik je moral noht odstraniti. Njegovo mnenje; „Manjši poseg, ambulantna rešitev, 15 minut dela za tri ljudi ...“
Ob 14.15, takrat torej, ko odstranjevalce nohta še ni bilo končano, so na oddelek sprejeli prvega pacienta: žensko sred-njili let. Sprejeiuna diagnoza (spoznava in označitev bole-
m
m^mm
mm
17
Dva poškodovanca so na kirurgiji le pregledali. Eden je tožil zaradi bolečin v trebuhu, drugega je bolel križ. Oba sta prišla z napotnico splošnega zdravnika, vendar so na kirurgiji ugotovili, da ni nič hujšega.
Noč je bila po običaju bolj mirna. Od 20. zvečer pa do torka do 7. zjutraj, ko se je na kirurgiji spet začel normalen dan, so prišli v ambulanto štirje poškodovanci. Dva sta imela rane na rokah, eden izmed njiju še poškodovano kito. Ta je dobil mavec. Mavec so obuU tudi poškodovancu, ki si je izpahnil nogo v gležnju, razen tega pa so oslabeli še četrtega poškodovanca, ki je imel večjo rano na roki.
Najtežji nočni primer: pripeljali so pacienta, ki je čutil izredno hude bolečine v žlički. Sumili so, da ima počeno rano na želodcu. Bolnik je sredi popoldneva začutil bolečine, ki so proti večeru postale vse hujše, razen tega je začel še bruhati. Na kirurgiji so hitro pripravili vse potrebno za operacijo. Pacientu so dali želodčno sondo (to je preiskovalna igla, palčica di cevka za preiskovanje ran ali telesnih votlin) in infuzijo. Nato pa se je pacientovo stanje popravilo in ga zato niso operirali. SprejeU so ga na oddelek s sumom, da ima vnetje želodčne sluznice.
ur
StUlll..
z lulienia
21
PREGLEDOV
Od 14. do 20. ure sta zdravnika opravila 16 pregledov, torej povprečno dva na uro. Tri bolnike so sprejeli. Od tega sta bila dva poškodovanca, ki ju je zasul pesek, pa so ju drugi delavci izvlekli in re6šili gotove smrti. Prvi pregled je pri obeh pokazal hude poškodbe: pri prvem, ki je ostd v šok sobi, so ugotovili zlom reber, medenice, rano na licu, poškodovano desno lično kost in odrgnine; drugi, ki so ga odpeljali na poškodbeni oddelek, pa je imel zlomljeno medenico.
Tretji sprejeti pacient je bila ženska, ki so jo pripeljali v bolnišnico, ker je čutila hudo bolečino v žlički. Bruhala je, od- • peljali so jo v šok sobo in ji dajali vsa zdravila z infuzijo (to je z vbrizgavanjem ali vlivanjem slanice ali druge tekočine v žile, črevo ali pod kožo).
V prvih osmih urah dežurstva je v knjigali ostalo zapisanih še devet ambulantnih posegov. Mimo že omenjene ženske, ki so ji odstranili noht, so mordi enemu pacientu dati injekcijo zaradi hudih bolečin v rami, oskrbeli pa so še sedem poškodovancev, ki so si poškodovali ali zlomili roke ali noge in ki so imeli poškodbe po glavi in telesu. Med to sedmerico naj omenimo dva preloma kosti.
Prof. dr. Oton Bajc, direktor novomeške boliiišnice, je ob občinskem prazniku 1971, leta poudaril, da z dograditvijo druge faze izgradnja novome^e bolnišnice še ni končana. ,J'ievzdržno je, tako s strokovnega kot s finančnega stališča, da je bolnišnica razmeščena na obeh bregovih Krke“, je dejal in sodil, da bo potrebno opustiti objekte na levem bregu. Ob 747 posteljah, kolikor jih ima bolnišnica po končani drugi fazi, postajata kuhinja in pralnica premajhni, misliti bo potrebno tudi na novo topijo in še na nov zdravstveni dom, ki naj bi bil blizu bolnišnice.
Vse to naj bi pomagalo k boljši strokovni povezanosti
in hkrati k še bolj sodobnim prijemom zdravstvene službe. Novomeška bolnišnica je že zdavnaj prerasla lokalne okvire, kar pričajo tudi številke: zadnje leto pred vojno se je zdravilo v takratnih dveh bolnišnicah manj kot 5.000 bolnikov, leta 1970 pa že več kot 16.000. Bolnišnica je imela 195.924 oskrbnih dni.
Kje so zdaj že tisti časi, ko so usmiljeni bratje v Vol-manovem gradu v Kandiji ustanovili bolnico! Od takrat bo prihodnje leto poteklo že 80 let. Takrat so imeli na voljo le 20 postelj — danes jih ima samo kirurški oddelek 175. 1949. leta je bilo komaj 5 zdravnikov — danes jih je samo na kirurgiji
Vse to dovolj zgovorno prička o izjemnem napredku zdravstva v Novem mestu in na Dolenjskem sploh.
Ta izjemen napredek pa najbolje občutijo prav občani, ki se morajo zatekati po pomoč v bolnišnico. Ljudje smo v bolezni še posebno občutljivi — in zato še kako veseli napredka. Sposobna kirurška ekipa, moderno opremljena bolnišnica, svetlejše in bolj zračne sobe — vse to je kajpak izredno razveseljivo.
Reportaža o 17-umem vsakodnevnem dežurstvu na enem izmed oddelkov novomeške bolnišnice je zato le izsek iz dela strokovnjakov, ki so na tem področju na Dolenjskem dosegli tako pomembne uspehe.
Obakrat so morali kosti naravnati. Pri mlajšem pacientu so to naredili v splošni narkozi,
pri starejšem ob lokalni (narkoza je umetno povzročena začasna neobčutljivost organa ali
pa globoko spanje s popolno neobčutljivostjo). Obe zlomljeni roki so potem dali v mavec.
KDAJ
JE
NORIŠNICA?
Dežurna ekipa je v meglenem ponedeljkovem večeru po prijetnem februarskem popoldan skem soncu in v mrzli noči na torek oskrbela 21 občanov, ki so bili tako bolni ali poškodovani, da so nemudoma potrebovali zdravniško pomoč. Dežurni zdravnik je ob koncu dežurstva sodil: „To dežurstvo je bilo po številu pacientov dokaj težko, saj je sicer običajno povprečje 16 poškodovanih ali bolnih, ki pridejo v 17 urah do dežurnega. Takoj pa naj povem, da iz izkušenj vemo, da sta ponedeljek in petek ob normalnem vremenu najbolj izpostavljena dneva. Sicer pa je ,norišnica‘ poleti, ko smo imeli v 17-urnem dežurstvu že tudi po 36 pacientov.“
Zdravniki se najbolj boje avtomobilske ceste: takrat so poškodbe navadno hude, poškodovancev pa je več. V tem ponedeljkovem dežurstvu, ko !sem sprei^jal kirurško ekipo, na srečo niti enkrat niso zavijale sirene rešilnih avtomobilov, na cestah ni bilo niti ene hujše nesreče. Sicer pa v bolnišnici iz izkušenj povedo še za druge kritične čase, ko se obisk v bolnišnici naglo poveča. To je višek poletne turistične sezone, prve poledice, prazniki (zlasti tisti, ko so na naših cestah tudi zdomci) in v smučarski sezoni sobote in nedelje. Nasploh pa so poletni meseci bolj naporni še zategadelj, ker gredo tudi kirurgi na dopust in ker so takrat nesreče z razmeroma hujšimi poškodbami.
To je bil sprehod v zdravniški halji. Torej je bilo hkrati spremljanje dela dveh zdravnikov. S četverico drugih dežurnih smo prišli v stik le ob skupnem delu. Za njihovo siceršnje dežurno delo ni bilo časa, da bi ga spremljal. Kljub temu naj zapišem: sestre in mavčar so mimo tega, kar je bilo opisano, delali še vse drugo, kar delajo sicer v dežurni službi. To je vrsta večjih in manjših opravil — od priprave perila za naslednji dan do sterilizacije instrumentov — o katerih navadni smrtniki ne vemo nič, so pa za naše zdravje neprecenljivega pomena, kadar smo v bolnišnici...
J. SPLICHAL
Obračun Dolenjske banke in hranilnice
Včeraj dopoldne je bil v restavraciji hotela Grad Otočec 9. redni zbor DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE. V času, ko je zbor trajal, je bila današnja številka Dolenjskega lista vsebinsko že zaključena, zaradi česar bonfio o poteku zbora lahko poročali šele prihodnji četrtek. Iz gradiva, ki so ga ustanovitelji DBH prejeli za tokratni letni obračun domače banke, pa objavljamo nekaj zanimivosti o lanskem poslovanju DBH.
. Med najpomembnejše naloge,
■ ■ ki jih je 8. zbor Dolenjske banke in hranilnice 25. februarja 1972 sprejel poleg poslovne politike za 1972, šteje prav gotovo obveznost, po kateri je morala banka v enem letu uskladiti oz. prilagoditi svoje poslovanje novemu zakonu o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju. Po sprejetem sklepu se smatra akt o ustanovitvi banke, ki je bil sklenjen ob pogojih in na način, kot je bilo predpisano do uveljavitve tega zakona, za pogodbo o ustanovitvi banke, sklenjeno po novem zakonu. Organi banke so bili hkrati zadolženi, da prilagodijo organizacijo in poslovanje banke določbam novega zakona in da skličejo izredni zbor DBH, o katerem smo medtem 1. februarja letos v našem tedniku že obširneje poročali.
NOVO:
IZPOSTAVA NA MIRNI
Organizacija DBH se lani ni spremenila. Banka je poslovala preko osrednje bančne enote v Novem mestu, podružnice v Krškem ter ekspozitur v Novem mestu, Metliki in v Trebnjem.
^ Po sklepu izvršilnega odbora je banka lani začela urejati in
pravo vseh predlogov, o katerih je odločal zbor banke. Njegova skrb je bila, kot navadno, tudi priprava raznih pravilnikov, skrb za nemoteno poslovanje bančne mreže in prizadevanje za nemoteno medsebojno poslovno sodelovanje. Zato je odbor pripfavil več posvetovanj z ustanovitelji banke kot s predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občinah ih pokrajini.
KREDITNI ODBOR:
LANI 41 SEJ
Pretežni del pomembnih bančnih poslov ima na skrbi v vsaki banki predvsem njen kreditni odbor. V kreditnem odboru DBH je 7 članov (ki imajo 4 namestnike); vsem so na 8. rednem zboru banke podaljšali mandat. Vloge komitentov je treba vedno čim hitreje rešiti. Zato se je kreditni odbor banke lani sestal na 33 rednih in 8 iz^ rednih sejah, kjer je obravnaval:
— 686 zahtevkov za odobritev kratkoročnih kreditov v znesku 1,377.330 tisoč din, izmed katerih je ugodno rešil 671 zahte\dcov za 1,330.184 tisoč din. Zavrnil je 15 zahtevkov.
Odbor je obravnaval razen tega še:
— 32 zahtevkov za odobritev
ke je štel lani 11 članov, ki so imeli 9 sej; tu so obravnavali vsa vprašanja, ki terjajo njihovo angažiranost, prizadevnost v delu samoupravnih komisij in pri uresničevanju vseh drugih sprotnih kot dolgoročnih nalog. Svet delovne skupnosti banke je obravnaval tudi predloge in gradivo, o katerem so sklepali organi upravljanja v banki. Brez takega tesnega sodelovanja ni mogoče zagotoviti uspešnega dela v banki. Svet je spreminjal in dopolnjeval sistematizacijo delovnih mest v banki, skrbel za pravilnik o delitvi OD, reševal je stanovanjska vprašanja delavcev banke, zlasti pa si je prizadeval skupaj s člani komisije za kadre in splošne zadeve za kadrovska vprašanja. Konec 1971 je bilo v DBH zaposlenih 72 delavcev; lani sta 2 delavki prekinili delovno razmerje, 10 delavcev pa je bilo sprejetih na delo, tako da je delalo v banki konec minulega leta 80 delavcev. Med njimi imajo	^
4 visokošolsko izobrazbo,
— 12 višjo šolsko izobrazbo,
— 50 srednjo šolsko izobrazbo,
— 10 nepopolno SŠ izobrazbo in
— 4 delavci osnovnošolsko izobrazbo.
Izredno Študira na višjih šolah še 6, na srednjih šolah pa 3 bančni delavci. Banka štipendira tudi nekaj dijakov, čeprav na razpise štipendij ni pravega odziva.
Obseg poslovanja v DBH na-
v STANJE SREDSTEV IN ŠTEVILO DEVIZNIH RAČUNOV 1969-1972				
leto	stanje	indeks	štev. rač.	indeks
1969	3,659.000. -	100	1.465	100
1970	8,944.000. -	244	1.808	123
1971	18,470.000. -	505	3.152	215
1972	23,402.000. -	640	3.651	249
opremljati poslovne prostore za poslovanje nove izpostave na Mimi. Za delo v novi izpostavi je medtem tudi že usposobila potrebne kadre, marca 1973 pa bo nova izpostava DBH na Mirni že začela delati. Skrbela bo predvsem za stike s prebivalstvom tega območja.
Po določilih statuta in registraciji opravlja DBH predvsem naslednje bančne posle;
— zbira prosta denarna sredstva delovnih in drugih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti in občanov;
— daje kratkoročne kot tudi investicijske kredite za osnovna in obratna sredstva;
— daje kredite za stanovanjsko in komunalno graditev;
— daje potrošniške kredite;
— daje bančne garancije;
— vo^ žiro in devizne račune občanov;
— opravlja plačilni promet za občane;
— opravlja menjalne in devizno valutne posle v državi, seveda pa
— opravlja tudi vse druge bančne posle.
DELO IZVRŠILNEGA ODBORA BANKE
Iz poslovnega poročila DBH za 1972 je razvidno, da je izvršilni odbor banke nadaljeval svoje delo v nespremenjeni sestavi: njegovim članom je bila podaljšana mandantna doba do 9. zbora. Lani se je izvršilni odbor sestal na 6 sejah, na katerih je obravnaval splošna vprašanja poslovanja ter upravljanja banke.
Posebej pa je izvršilni odbor banke obravnaval in sprejemal potrebne sklepe za sklic in pri-
investicijskih kreditov za osnovna in trajna obratna sredstva (za 48.284 tisoč din);
— 17 zahtevkov za spremembo kreditnih pogojev (podaljšanje roka vračila);
— 40 zahtevkov za odobritev garancijskih izjav (za 94.183 tisoč din);
— 38 zahtevkov za odobritev garancijskih izjav za pravočasno vračanje kreditov, najetih pri drugih bankah in delovnih orga-nizacijali (za 100.762 tisoč din).
V BANKI DELA ZDAJ 80 DELAVCEV
Glavna odgovornost za nemoteno in redno delo vseh služb v banki leži na ramenih njenih uslužbencev, poklicnih bančnih delavcev. Združeni so v delovni skupnosti, ki je z banko v posebnem pogodbenem razmerju.
Svet delovne skupnosti ban-
rašča iz leta v leto, to pa terja dodatne delovne moči. Več delavcev terjajo predvsem delovna mesta za poslovanje s prebivalstvom; to so zlasti hranilne in devizne službe.
POVEČANJE BILANČNE VSOTE ZA 21 ODST
Poslovno poročilo DBH za 1972 nam pove, da se je bilančna vsota banke lani v primerjavi z letom 1971 povečala za 167.676 tisoč din ali za 21 odstotkov.
Ob koncu 1972 je imela DBH 499.457 tisoč dinarjev za kradcoročno kreditiranje; v primerjavi s koncem 1971 so se ta sredstva povečala za 175.897 tisoč din ali za 54 odst. Sredstva so narasla:
— pri deviznih računih za 34 odst.,
— depozitni denar se je povečal za 71 odst.,
— drugi depoziti na vpogled
za 45 odst. (od tega hranilne vloge na vpo^ed, last prebivalstva, za 25 odst.!),
— omejeni depoziti za 132 odst. in
— kratkoročni krediti pri bankah za 1.946 odst.
Hkrati je DBH kratkoročne kredite pri Narodni banki (rees-kontne kredite) znižala za 15 odst.
Pri deviznih računih je bil dosežen večji porast iz povečanih vlog na računih državljanov. Narasli so tudi žiro računi gospodarstva, zlasti pri nekrediti-ranih gospodarskih organizacijah. Na povečan promet in stanje sredstev na žiro računih je vplivala predvsem povečana realizacija in dosledna izterjava kupcev. Poznajo se tudi prvi vidnejši učinki stabilizacijskih ukrepov.
Narodna banka je tudi lani podvzemala ostre ukrepe v prid gospodarske stabilizacije. Dolenjca banka in hranilnica je vse take ukrepe kot druge predpise, ki so krepili stabilizacijo, disciplinirano izpolnjevala, čeprav celo v svojo škodo, saj kljub svoji visoki likvidnosti ni plasirala razpoložljivih sredstev,
ŠE O DOLGOROČNIH SREDSTVIH BANKE
DBH je lani razpolagala z viri dolgoročnih sredstev za vlaganja v osnovna in trajna obratna sredstva, skupaj s sredstvi stanovanjsko komunalnega poslovanja, v znesku 416.479 tisoč din, kar je 5 odst. manj kot leto dni prej. Novih sredstev za dolgoročno kreditiranje, razen prejetih anuitet in nekaj primerov namenskih oročitev, banka ni pridobila. Nekolikanj so se povečala le vezana sredstva prebivalstva. — Povečala pa so se devizna sredstva za dolgoročne naložbe: za 1.101 tisoč din ali za 38 odst., vezane hranilne vloge pa za 2.759 tisoč din ali za 23 odst.
RAZDELJENA SREDSTVA SO DOBILI USTANOVITELJI
K pravkar povedanemu je treba dodati še informacijo, da predstavljajo porast kreditov pri družbenopolitičnih skupnostih za 16.122 tisoč din, idočena sredstva ukinjenih družbenih investicijskih skladov, ki so bila v kreditnem skladu banke in ki se zdaj prenašajo na kreditne odnose s posameznimi občinami. Ta sredstva ne morejo preiti v sklad ustanoviteljev banke, kar seveda pomeni zmanjšanje sredstev v skladu ustanoviteljev; v primerjavi z letom 1971 je to zmanjšanje za 22 odst.
Po novem zakonu o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju banka nima več kreditnega sklada. Del sredstev tega sklada (anonimni del), ustvarjen do 31.12.1971, je bil razdeljen ustanoviteljem banke, sorazmerno z vplačanimi deleži v kreditni sklad ali pa na podlagi prejšnjih „vezanih depozitov“, ki so 31.12.1971 še predstavlja-h ustanoviteljski delež v banki, za nov „ustanoviteljski sklad“.
REZERVNI SKLAD BANKE je povečan za 3.211 tisoč din ali za 69 odst. Povečanje je nastalo pri delitvi dohodkov po zaključnem računu za 1971.
Bilanca Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto na dan 31.12.1972
AKTIVA
Bilančna skupina
A. POSLOVNA SREDSTVA L Kratkoročno kreditiranje
1. devizno kratkoročno poslovanje
2. kratkoročno kreditiranje
3. žiro račun za kratkor. kred.
4. obvezna rezerva pri NB
5. Druga sredstva in terjatve
II. Investicijsko poslovanje
1. Devizni krediti
2. kratk. krediti gosp. in negosji.
3. krediti družb, polit, skupnostim
4. krediti bankam
5. druga sredstva in terjatve
6. krediti za stanovanjsko izgrad.
7. sredst. posebnega rez. sklada
III.Pošlo vanje za družb, polit, skup. in družbene sklade
B. INTERNO POSLOVANJE
1. obratna sredstva
2. osnovna sredstva
Stanje 31.12.1972
4.133.376
409.591:307
13.102.484
85.179.599
21.070.313 533.077.079
6.871.233 222.084.354 3.848.030 '	<
7.043.117 18.629.377
142.160.749 400.636.860 7.862^71.
28.078^39-
10.840.351
6.018.948 16.859.299
C. SREDSTVA REZERV IN OSTALIH SKLADOV 1. sredstva rezerv
530.122
D. SREDSTVA SKUPNE PORABE
1. denarna sredstva skupne porabe
2. plasmani iz sred. skupne porabe
3. objekti in stvari skupne porabe
skupna AKTIVA
Izvenbilančni aktivni računi
PASIVA
Bilančna skupina
A. VIRI POSLOVNIH SREDSTEV I. Viri sredstev za kratkor. poslovanje
1. devizno poslovanje
2. depozitni denar
3. krediti pri bankah
4. drugi viri in obveznosti
II. Viri sred. za investic. poslov.
1. kreditni sklad banke
2. vezani depoziti z rokom
3. hranilne vloge z rokom
4. krediti za kreditir. investic.
5. viri sred. za komisij, posle
6. ostali viri za kredit, investic.
,7. kr. sklad za stanov, izgrad.
8. prejeti kred. za stanov, izgr.
9. ostali viri sred. stanov, izgr.
10. posebni rezervni sklad
131.094
1.450.936
225	1.582.255
988.627.125
307.042.648
Stanje
31.12.1972
29.952.634 376.033.963 164.873.142 4.759.350 575.619.089
58.244.362
65.459.217
14.665.845
54.947.652
31.465.262
5.868.035
40.082.174
10.848.645
68.727.323 350.308.515 11.694.339
Ill.Viri sred. družb, polit, skupn. in družb, skladov 28.079.277
B. VIRI SREDSTEV ZA INTERNO POSLOVANJE L: kratkoročne obveznosti	10.959.512 2. trajni viri sredstev za interno
poslovanje	8.818.929	19.778.441
C. SREDSTVA REZERVNIH IN DRUGIH
SKLADOV	757.859
D. VIRI SREDSTEV SKLADA SKUPNE PORABE 2.389.605
Skupna PASIVA
Izvenbilančni pasivni račun
988.627.125
307.042.648
j
H
Tako kot kreditni sklad, je tudi ta sklad enako razdeljen ustanoviteljem banke.
13 NAMESTO PREDPISANE 4 ODSTOTKE LIKVIDNOSTI
Dobra „osebna izkaznica” gospodarjenja področne banke je vsekakor pregled njene primarne likvidnosti. Le-ta se izraža v odstotku poprečnih sredstev na žiro računu banke, povečanih za vplačane obveznice federacije iz sredstev posebnega rezervnega sklada, od lanskega poletja dalje pa tudi še od sredstev v blagajni in v valutali, vse v odnosu iia osnovo za obračun obvezne rezerve.
Poprečna likvidnost banke je bila lani nad predpisano stop-
V ZADNJEM LETU: ŠE VEČ VARČEVALCEV IN NOVIH HRANILNIH VLOG!
njo, saj je znašala 13 odstotkov, predpisana mera pa je bila 4 odst.
Kljub tako visoki likvidnosti pa je imela DBH v prvih mesecih 1972 tudi nekaj dni, koje imela na žiro računu le minimalna sredstva. Ti primeri so bili vedno pokriti s koriščenjem posebnega rezervnega sklada. V njem je bilo 6.437 tisoč din, trikrat pa so ga uporabili za likvidnost banke, poprečno za 2 dni.
Likvidnostnega kredita pri Narodni banki, ki je znašal do konca septembra 670.000 din, potem pa 340,000 din, DBH ni koristila. Lani domača banka tudi ni najemala likvidnostnili kreditov pri drugih bankah, sama pa je odobrila dvema poslovnima bankama dva likvidnostna kredita v skupnem znesku 13.000/m din.
(Nadaljevanje prihodnjič)
				
				
1968	38,595.835.	-	100
1969	51,913.744.	-	135
1970	. 67,297.035.	-	174
1971	80,593.988.	-	209
1972	100,700.342.	-	261
22.1 24.2 30.01 34.370 40.266
2.345. -	135
2.501. -	144
NOVO MESTI
[C3
KONFEKCIJA „LISCA" SEVNICA
PRODAJA NA JAVNI LICITACIJI
KAMION
Tovorni avtomobil mercedes, tip 406D, letnik 1970, s kesonom (4 m) in ponjavo. Avto je v voznem stanju.
Izklicna cena je 55.000 din.
Licitacija bo dne 5. marca 1973 ob 10. uri v prostorih Konfekcije „LISCA"v Sevnici, Prešernova 4, kjer se nahaja tudi tovornjak, ki si ga lahko interesenti ogledajo vsak dan od 7. do 14. ure, razen sobote, nedelje in praznika.
Udeleženci licitacije so dolžni pred začetkom licitacije predložiti komisiji pooblastilo o zastopanju svoje delovne organizacije in položiti 5-odst. varščino od izklicne cene v obliki bariranega čeka ali v gotovini.
Na zahtevo interesentov dostavljamo podroben popis avtomobila. Za vse nadaljnje informacije se obrnite na Konfekcijo „LISCA", 68290 Sevnica, Prešernova 4, telefon 74-170, interno 34.
STANOVANJSKO PODJETJE RIBNICA - Kolodvorska 7
daje k oglasu „Javne licitacije" v št. 8 z dne 22. t.m. naslednji popravek:
„Prodaja se lokal 'v Šeškovi ulici 34".
VABIMO NOVE SODELAVCE!
gradbeno
podjetje
NOVOGRAD
novo mesto
vabi k sodelovanju
- VEC KVALIFICIRANIH MIZARJEV ZA STROJNO IN ROČNO DELO,
- VEČ NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV ZA DELO V ZIDARSKEM OBRATU,
- VEČ VAJENCEV ZA ZIDARSKO, MIZARSKO, KOVINARSKO IN KLEPARSKO STROKO.
Prijave sprejema uprava podjetja, Germova 4, Novo mesto. Nastop dela je možen takoj.
Ob 8. marcu darilo za vse leto, naročnina na revijo '
rasa^ro
Za 50 din vse številke letošnjega letnika, za 41 din od marčne naprej. NAROČILNICA
Našo ženo začnite pošiljati s 1.—3. številko (ustrezno obkrožite) na naslov:
priimek in ime.............................
ulica in hišna števili« . ^................
poštna št in kraj.............. ...........
Plačnik:
Priimek in ime  ...........................
ulica in hišna številka....................
poštna številka in kraj ...................
Podpis
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov:
Naša žena, 61105 Ljubljana, poštni predal 20-
V		"
KOLINSKA TOVARNA HRANIL	^
LJUBLJANA
tovarna za predelavo krompirja
Mirna na Dolenjskem
zaposli:
1. VODJO IZMENE
VK delavec elektro ali strojne stroke in 3 leta prakse
2. KURJAČA VISOKOTLAČNEGA KOTLA
kurjač z izpitom ali KV delavec mehanske stroke z veseljem do tega dela in 2 leti prakse
Ponudbe pošljite v roku 8 dni na naslov:
Tovarna za predelavo krompirja 68233 Mirna na Dolenjskem
Podjetje za izdelavo elektrospojnih elementov, elektro-j konfekcije in elektrotermičnih aparatov
„ELA", Novo mesto
razpisna komisija za volitv&direktorja
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
(reelekcija)
Pogoji:
— Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka strokovna izobrazba strojne ali elektro stroke in 4 leta delovnih izkušenj v gospodarstvu, od tega vsaj 1 leto na vodilnih delovnih mestih;	'
— višja strokovna izobrazba strojne ali elektro stroke in 7 let delovnih izkušenj v gospodarstvu, od tega najmanj 3 leta na vodilnih mestih; *
srednješolska izobrazba strojne ali elektro stroke in 12 let delovnih izkušenj v gospodarstvu, od tega najmanj 5 let na vodilnih delovnih mestih;
— da imajo moralno-politične kvalitete,
— da imajo organizacijske sposobnosti,
— da niso v kazenskem postopku,
— da niso bili obsojeni po 55. členu temeljnega zakona o podjetjih.
Ponudbe pošljite v zaprti kuverti na naslov: „ELA", Novo rnesto, Ragovska 7a, z oznako: razpisni komisiji za volitve direktorja.
\
Ponudbi priložite dokazila o izpolnjevanju navedenih pogojev. Rok za prijavo je 15 dni po dnevu objave razpisa.
Krajevna organizacija ZB NOV Brestanica obvešča, da je od
1.	marca 1973 dalje ponovno
ODPRTA TOČILNICA NA BRESTANIŠKEM GRADU.
Odprta je vse dni, razen ob torkih.
Ob tej priliki ponovno PRIPOROČAMO OGLED MUZEJA SLOVENSKIH IZGNANCEV V BRESTANICI. Skupinski ogledi so možni vsak dan, vendar priporočamo, da jih poprej javite na telefonsko št Brestanica 75-124.	•
ČASOPISNO PODJETJE „DELO", podružnica
Novo mesto
SPREJMEv pogodbeno razmerje:	*
1. DVA RAZNAŠ/^LCA ČASOPISA
dostava na dom naročnikom za področje Novo mesto;
2. TRI PRODAJALCE V KIOSKIH V NOVEM MESTU.
Pod 1: dostava je v zgodnjih jutranjih urah. Delo primerno tudi za fante, ki še niso stari 15 let.
Pod 2: delo je primerno tudi za upokojene osebe.
Zaslužek dober. Kandidati naj se javijo v pisarni podružnice. Glavni trg 1, Novo mesto.
O
/c
O
POPUSTA
PRI GOTOVINSKEM NAKUPU VSEH GOSPODINJSKIHJVPARATOV
(tudi pri IV sprejemnikih)
P
IN KUHINJSKO TEHTNICO ZA DARILO PRI NAKUPU PRALNEGA STROJA
V VSEH PRODAJALNAH
IMOVOTEHNE
V NOVEM MESTU, METLIKI, KRŠKEM IN TREBNJEM Izkoristite ugodnost, ki smo jo Vam namenili do 31. marca 73!
kultura
in
izobra-
ževanje
NOVO MESTO:
BOGAT ODER
Amatersko gledališče pri novomeškem DPD Dušan Jereb je začelo spet resneje delati. Upravnemu odboru društva so predložili načrt, iz katerega je razvidno, da bodo igralci do konca leta 1973 pripravili naslednje predstave: dramo „Dedinja**, komedijo „Oglasi se, Ferdinand** in večer poezije. Dela bodo uprizorili na domačem odru, poleg te^ pa gostovali: v Straži, Mirni peči, Kosta-mevici, Brežicah, Krškem, Metliki, Črnomlju, Ljubljani in Kranju.
NAJBOLJŠI NAGRAJENI
Občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacijah v Brežicah je. 17. februarja sprejel predlog za nagrajevanje prosvetnih društev in klubov. Na podlagi posebnega pravilnika so najbolj prizadevnim društvom že podelili 20.000 din. Prvo mesto so določili za DPD Svoboda bratov Milavcev, kjer je marljiv zlasti moški pevski zbor. Sledijo: pihalna godba iz Kapel, PD Dobova in drugi. 6.000 din so pripravili za nagrade najboljšim amaterskim kulturnim delavcem v občini.
Vsa velika politična gibanja od ameriške neodvisnosti in francoske revolucije do socializma Karla Marxa so najprecizneje, zavestno utemeljena v knjigah. Pa tudi najhujše zločine skušajo opravičiti s knjigami. Mein Kampf je služil Hitlerju.
ETIENNE DENNERV
i
■
n; /'/If
Taktirka štirih zborov
Zdenko Antončič: KRAVE, linorez 1972 — Na razstavi pionirske graflke v Šoštanju je bilo to delo nagrajeno. Avtor, 13-letni Zdenko Antončič, je učenec šestega razreda osnovne šole Grm v Novem mestu. Njegov likovni pedagog je Niko Golob
Šolarji o kmečkih puntih
Ni še poteklo pol leta, kar je zgodovinski krožek osnovne šole Vas—Fara prejel najvišje re-publikško priznanje za elaborat o 30-letnem razvoju pionirske organizacije, pa je že spet sredi živahnega dela. Prijavil se je na 4. republiški razpis mladih zgodovinarjev, ki bodo letos obravnavali zgodovino kmečkih uporov. Da bi se učenci čimbolj seznanili z zgodovino svojega kraja, jim je o kmečkih uporih pripovedoval vodja zgodovinskega krožka, učitelj Boris Ožbolt.
Pri tem delu bodo sodelovali
Pevski zbor kulturnih in prosvetnih delavcev Dolenjske bo vodil skladatelj in dirigent Radovan Gobec. Pred kratkim so imeli v prostorih glasbene šole Maijana Kozine v Novem mestu prvi sestanek (na sliki: udeleženci), na katerem so se dogovorili o vajah, formabii ustanovitvi zbora in podobnem (Foto: S. Mikulan)
SALONSKI ORKESTER SPET VADI - Novomeški salonski orkester je začel po nekajmesečnem premoru spet vaditi. Prostore je dobil v Domu JLA. V načrtu je, da bo iz te
Razumljivo
delavcem?
Na seji občinske konference SZDL Trebnje, ki je med drugim obravnavala vprašanja kulture, je Janez Gartnar, predsednik Tabora likovnih samorastnikov, prebral stavek iz gradiva republiške konference SZDL ,JVekateri elementi družbe-no-politične akcije za nadaljnji razvoj kulturnih skupnosti*', ki naj bi bilo osnova za javno razpravo o teh vprašanjih. Le-ta se glasi sila učeno: „Oblikovanje (in iskanje) različnih modelov institucionaliziranih poti in variant na področju povsem konkretnih odnosov v družbi in kulturi je lahko tvoren prispevek v pripravah za to drugo fazo*'! Pri „drugi fazi" mislijo sestavljalci gladiva na novo ustavo, vse skupaj pa je napisano tako, da preprostega človeka, ki ga naj bi pritegovalo, odbija. Kakšen smisel ima potem takšno gradivo?
skupine nastal tudi zabavni orkester. Orkester je dobil s pomočjo ZKPO več novih instrumentov.
DOLENJSKI OKTET V MARCU - Dolenjski oktet iz Novega mesta bo v marcu večkrat nastopil. Med drugim bo pel v Mirni peči na proslavi v počastitev dneva žena.
ZANIMIVE PLASTIKE - Od 20. februarja razstavlja v ljubljanski Mali galeriji svoje plastike znani slovenski kipar Slavko Tihec.
PODROČNI ODBOR TUDI V NOVEM MESTU? - Združenje gledaliških skupin Slovenije si prizadeva ustanoviti področne odbore vsaj v večjih pokrajinskih središčih. Spodnje Posavje ga že ima, letos pa ga bodo poskusili oblikovati v Novem mestu.
KAJUHOVI NAGRAJENCI -Tradicionalne Kajuhove nagrade, ki jih podeljuje zavod Borec, so letos prejeli: pisatelj Ivo Zorman za roman „Draga moja Iza**, Jože Vidic za zbirko „Zločin pri Lenartu**, Črtomir Šinkovec za pesniško zbirko „Rovaš Srca**, Matjaž Vipotnik za opremo knjige „Sv. Urh** in Judita Skalar za oblikovanje knjige „Lačni, toda pogumni**.
NASVETI ZA GLEDALIŠKE SKUPINE - Kulturni poročevalec, glasilo Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, je začel priobčevati nasvete gledališkim skupinam pri izbiri repertoarja. Glasilo svetuje odraslim in pionirskim skupinam, kaj naj izberejo, da bo izvedba lažja, prireditev pa kljub temu privlačna.
Študirajo „dedinjo** -
Kaže, da bodo Novomeščani napor sled le spet zaploskali domači uprizoritvi. Igralci amaterskega gledališča pri DPD Dušan Jereb so začeU februarja pripravljati za oder dramo „Dedinja**, ki je skupno delo R. in A. Goetz. igro režira Riko Urh.
tudi drugi krožki. Mladi likovniki bodo slikali prizore iz kmečkih puno tv, tlake, gradove in grajsko gospodo, kmečke upore itd. Člani literarnega krožka bodo analizirali ljudske pesmi in slovstvo, ki opisuje dogodke tistih časov — posebno na našem
Pomislek
Dandanes se vsevprek govori in piše o nekem „strupu**, ki da ga vpija vrlo Slovenjo malomeščanstvo, s tem pa so mišljeni več kot slabi filmi, nenehne modne norosti, ki ne služijo pravemu namenu itd., in ne nazadnje tudi „velik izbor** raznega šunda čtiva, od stripov do revij tipa Cik, Start, ali pa v malce milejši / obliki Antena, Filter 58 in še kaj.
Znano je, da precejšnja večina slovensko mislečih enostavno ne pozn^. niti po naslovu vsaj ene od mnogih slovenskih revij, kot so npr. SODOBNOST, DIALOGI, PROBLEMI, PROSTOR IN 'CAS, TEORIJA IN PRAKSA itd. itd., kaj šele, da bi omenjena večina kdajkoli imela v roki in prebrala to ali ono revijo. Težko je reči, kdo je temu kriv, gotovo pa je eno: v edini novomeški knjigarni ni mogočč sproti kupiti nobene omenjenih revij, preprosto zato, ker jih nimajo. Mislim pa, da je ob takem stanju stvari povsem zgrešeno govoriti: kaj bi naročali to in ono, saj tako in tako ne bo nihče kupil! Ko bi bil od vsake revije na ogled vsaj en izvod, bi se gotovo marsikdo prav rad odločil, kupil in - stvar bi stekla.
Za zaključek tega pomisleka naj navedem iz druge številke SODOBNOSTI poziv uredništva naročnikom in bralcem, ki se glasi: Ce ste redni kupci v katerUcoli vele-, maksi-, super-trgovini, se vam lahko primeri, da ste izžrebani in morate potovati na Kavkaz, ko bi radi na morje, ali na Bahamske otoke, ko bi radi na Šmarno goro, če pridobite novega naročnika za katerega od naših velikih dnevnih listov, si lahko izberete knjigo, ki vas bo razveselila ali pa tudi ne, CE PA SE ODLOČITE ZA NAJBOLJ KULTURNO MOŽNOST IN PRIDOBITE NOVEGA NAROČNIKA SODOBNOSTI, BOSTE DELEŽNI NESKALJENEGA VESELJA, DA STE STORILI NESEBIČNO KULTURNO DEJANJE. To pa je danes velika stvar!
Drago RUSTJA
področju. Fotografski krožek bo slikal stare kmetije, razvaline kostelskega gradu in druga znamenita mesta. Geografi bodo izdelovali skice pokrajine ter karte bojev na našem območju. Vsa dela bodo usklajevali zgodovinarji.
Dela jč več kot dovolj. Pohiteti bo treba, ker ga je treba dokončati že pred 20. aprilom letos.
M.VOLF
Mirnska dolina poje pod njegovo taktirko. Štirje pevski zbori „dvigujejo” in „znižujejo*" glas, kakor on hoče. Glasbeni učitelj Stane Peček si res ne more očitati, da ni dovolj zaposlen. Pouk, vaje, nastopi - tak je njegov delavnik. „Kaj hočem, tako je,“ pravi sobesedniku, vendar tako, da daje na znanje, da je zadovoljen.
Tri zbore si je naprtil na Mimi, četrtega v Šentrupertu. Na Mirni vodi dva šolska - otroški in mladinski - ter moški zbor Svobode. V Šentrupertu dirigira šolski zbor. Najraje govori o mladinskem zboru.
„Z njim sem do zdaj največ dosegel. Udeležili smo se treh republiških pevskih revij, medobčinskih nastopov v Novem mestu, sodelujemo na vseh krajevnih in večjih občinskih prireditvah. Zbor zna več kot 20 pesmi. Aprila bomo šli najbrž snemat na ljubljanski radio. Na povabilo smo pripravili šest pesmi. Adamičevo	„Jurjevanje ‘ ‘
spremlja v moji priredbi otroški ansambel naše šole. “
Mladinski zbor so lani enotno oblekli. Nekaj denarja so zbrali pri podjetjih, nekaj je primaknila šola. Zbor vsi podpirajo, tudi starši. „Zakaj starši? “ ponavlja za menoj Stane Peček, „zato veruiar, ker so zelo dobrosrčni in dovolijo otrokom na vaje tudi ob sobotah, ki so sicer proste. “
Ko učenci končajo osemletno šolanje, zapustijo pevski zbor. Cesto se po šoli ne vključijo nikamor, pa naj ostanejo v domačem kraju ali pa se odselijo. „Le v redkih primerih*\ pravi Peček, „nekdanji člani našega zbora
nadaljujejo s petjem. To pa je velika škoda. Zato se je tu pojavila želja, da bi takim pevcem in pevkam omogočili neprekinjeno delovanje. Govorili smo že, da bi ustanovili nov mešani zbor. “ „Kaj pa moški zbor Svobode, ki ga vodite? “
„Pevci so zvečine z Mirne in iz Šentruperta, vsi so zaposleni. Vaje imamo ob četrtkih, vendar je stalnih oziroma rednih le kakšnih 13. Na spisku ima zbor 20 članov, toliko pa res samo na spisku. Zbor potrebuje zavoljo tega več časa, da se uglasi, zato tudi nastopi niso kdove kako pogostni. “
V zahtevah do moškega zbora je Stane Peček skromnejši kot do šolskih zborov. To ne pomeni, da je popustljiv pri kvaliteti, saj je znano njegovo načelo: bolje je manjkrat nastopiti, pa takrat dobro, kot siliti na oder oziroma pred občinstvo za vsako ceno.
Trenutno zbori pilijo svoje sporede, saj je naslednji skupni nastop že kmalu: moški zbor bo skupaj s šolskima zboroma pel na koncertu v počastitev dneva žena - 8. marca.
L ZORAN
Res samo debatni krožek
Cesto je slišati, da so sveti za prosveto in kulturo pri občinskih skupščinah le še debatni krožki, ki jih malokdo posluša in upošteva. Tako da je od takrat, ko smo dobili izobraževalne in kulturne skupnosti. V marsičem take trditve držijo, povsem pa ne.
Vladimir Silvester, predsednik trebanjskega sveta za kulturo in izobraževanje, bi lahko rekel „da** in „ne**, ugotavlja pa: „Naš svet res nima velikih pristojnosti, predvsem pa je vse manj konkretnih. Občinska skupščina njegovo mnenje v okviru možnosti upošteva in bi dejal, da s predlogi stvari le premikamo. Vča-
sih pa se zdi, da je za nekatere zadeve slabši posluh.**
„Kaj imat^ v mislih? **
„Na sejah sveta smo veliko ur posvetili razpravi o vprašanjih posebnega šolstva. V stari mirnski šoli ima-
Vladimir Silvester: „Slab sluh za posebno šolstvo? “
po-
Češki pevski zbor junija gost Mirne
Čez štiri mesece se obeta Mirni zanimiv glasbeni dogodek: 4. junija bo gost tamkajšnje šole mladinski pevski zbor „Severaček“ iz severnočeškega mesta Liberec. Gostujoči zbor bo imel predvidoma tri nastope. Spored čeških pevcev še ni znan, vendar pričakujejo, da se bodo gostje, ki slovijo v svoji domovini kot zelo kakovosten zbor, predstavili z zares izbranim programom.
Mladinski pevski zbor Mirne bo gostovanje „Severačka“ počastil s svojim sjporedom, ki obsega: Gregorca „So tičice zbrane“, Boleta „Sem mislil snoč v vas iti“ in ,,Sem se rajtal ženiti“, Pahorja ,,Mara i njeno jare“, Pirnika „Jesen“ ter Ada-
miča „Jurjevanje“. Skupaj s češkim zborom bodo mirnski pevci zapeli Simonittijevo „Geslo“ in Praetoriusovo „Viva la Musi' ca“.
Nastop pevskega zbo^a veraček“ bodo na Mirni uvrstili v spored prireditev, s katerimi bodo proslavili letošnji krajevni praznik. Domači pevski zbor in osnovna šola sta z veseljem Sprejela novico, da prihajajo k njim v goste mladinci iz Čeho-slovaške, saj jim prireditelji dajejo s tem priznanje za uspehe, ki so jih na pevskem področju dosegli v zadnjem času. Nekoliko se počutijo v škripcih samo zato, ker na Mirni ni primerne dvorane za tovrstne prireditve..
Pred dnevi je DPD „Dušan Jereb** oziroma njegov upravni odbor porabilo več ur za to, da bi kar najpravičneje razdelil sekcijam denar, ki ga je društvu dodelila ZKPO za delo, opravljeno v minulem letu. Upravni odbor je pri delitvi upošteval množičnost in kvaliteto posameznih sekcij, pri Čemer je poudaril, da mora biti odločujoča kakovost dela.
Dober teden zatem so sc izza ovinkov priplazili očitki, da je bil upravni odbor društva zelo krivii^n pri odmerjanju denarja moškemu pevskemu zboru šan Jereb**, da „so p vrgli v isti koš z Dolenjskim oktetom, s katerim se jerebovci že ne bodo merili,** da jih je tu nad trideset, tam pa le osem itd. Očitki, ki so jih nekateri posamezniki na glas izrekali v obraz med štirimi očmi, naj bi slednjič tako vplivali na upravni odbor, da bi pred njimi klecnil, preklical svoj slclep
in ob „prišepnjenih** merilir vnovič razrezal dotirani hlebček
Čuden protest
Nihče nima nič proti pripombam, vsakomur je tudi dovoljeno govoriti o zmotljivosti drugega, samo da je vse na kulturni ravni. V kulturnih organizacijah - vsaj v teh — bi pričakovali, da bodo kulturni ljudje nesporazume kulturno reševali, to pa pomeni, da ne z nestrpnostjo, natolcevanjem, poniževanjem drugega ali celo z grožnjami z višjimi forumi. Zato ne kaže drugega kot pritrditi upravnemu odboru društva, ki je na seji prejšnji teden sklenil: pevski zbor jerebovcev bo resneje obravnavan tedaj, ko bo svoje negodovanje prenesel na upravni odbor s pismeno pritožbo.
J. JUST
mo že četrto leto oddelek posebne šole, ki šteje trenutno 61 otrok iz vse trebanjske občine. Otroci so nekoliko zaostali v razvoju in bi težko sledili pouku v redni osnovni šoli. Letos imamo tam štiri razrede, 19 otrok iz oddaljenih krajev živi v internatu. Naš svet je pripravil veliko tehtnega gradiva o tovrstnem izobraževanju, vendar do zdaj še ni bilo časa za razpravo na „višji ravni**.
„Kot predsedniku sveta in prosvetnemu delavcu vam delo TIS ^-tovo ni tuje. Kaj bi lahko rekli o tem? **
„Delo izobraževalne skupnosti dobro poznam. Naj omenim le delček bistvenega. Morda bi rekel besedo, dve o akcijah, ki jih je uspešno izvedla. Lani smo s skupnimi močmi poskrbeli, da so se mnogi otroci naučili plavati, letos so bili v vseh šolah tečaji smučanja. Lahko bi govoril še o temeljiti skrbi za prehrano otrok, o posodobljanju šolskih kuhinj, o socialni pomoči učencem. TIS ima svojo socialno delavko. Poštena je kadrovska politika. Na kratko: ugotavljam, da je zdaj mnogo več najrazličnejših akcij kot prej, 1cq nismo imeli izobraževalne skupnosti.**
„Ali veljajo podobne ugotovitve tudi za kulturno skupnost? **
„Moram reči, da Iculturne problematike ne poznam tako podrobno kot vprašanj na izobraževalnem področju. Kljub temu se mi zdi, da je kulturna skupnost še na začetku delovanja. Kot vem, delo v kulturnih organizacijah in ustanovah ne zastaja, je pa premalo denarja za vse to. Več o tem bi lahko povedal inž. Jože Falkner, ki je bil za predsednika kulturne skupnosti izvoljen pred kratkim.**
I.Z.
NAGRADE ZA MLADE LIKOVNIKE IZ ŠOL
Minulo soboto so odprli v Šoštanju — na dan Kajuhove snuti — razstavo del učencev osnovnih šol. Na otvoritveni slovesnosti so podelili nagrade učencem za posamezna likovna dela, šolam pa za kvaliteten izbor otroških grafik. Med nagrajenimi deli jih je nekaj tudi z nakga območja.
LEP OBISK
Občinska matična knjižnica v Brežicah je imela lani 1.834 rednih bralcev, vpisanih pa ima več kot 5.000 ljudi. Dokupili so 1. 147 novih knjig, s čimer se je knjižni sklad povečal na več kot 12.700 kosov. V tujih jezikih je okoli 1.200 del. Lani so uvedli letno članarino: 20 din plačajo odra.sli, mladina 12 in otroci 8 din. Letos kaže, da bo bralcev in obiskovalcev precej več.
Kdaj športni objekt?
Košarka je v Metliki že dolgo časa popularna, kot kaže, pa se ji sedaj pridružuje še nov šport, namizni tenis. Fantje so začeli igrati neopazno, pobudo za ustanovitev namiznoteniškega kluba pa so dali starejši ljubitelji namiznega tenisa. Za sedaj se okoli miz zbere na treningih nad dvajset članov, ki trenirajo resno in redno, zato tudi uspeh ni izostal.
Najprej so Metličani poskusili na kvalifikacijah za peto republiško ligo, pa so se prenaglili. Padli so v šesto ligo in pridno trenirali, pred kratkim pa so ponovno poskusili športno srečo. Na ponovljenih kvalifikacijah za peto ligo so po prvem delu na prvem mestu. Vse svoje nasprotnike so odpravili gladko s 5:1, tesno pa so izgubili z igralci Mošenj, in sicer s 5:3. Ker pa je tudi ekipi Mošenj „spodrstnilo“ in ker imajo Metličani boljšo razliko v setih, so po prvem delu sami na lestvici šeste republiške lige. Ta uspeh je za Metličane lahko še najboljša nagrada, da bodo še naprej redno trenirali, kajti 'drugi del lige bo v marcu v Preselju
košarka
ILIRIJA-BETI 101 : 97
Prejšnji teden so gostovali igralci Beti pri košarkarjih ljubljanske Ilirije. Tekmo so tesno izgubili, a če bi imeU le malo več sreče, bi se lahko vrnili domov kot zmagovalci. Pet osebnih napak so dobili Medek, La-lič in Tone Vergot. Srečanje je bilo lepo, polno dugovitih akcij in fair. Za ekipo Ilirije so dosegli zadetke: Rakovec 16, Tomaževič 16, N. Ma-cura 8, M. Macura 8, Mišič 12, Križar 12, Oblak 8, Š^er 8 in Stegenšek 6. Za ekipo Beti pa so bili,uspeš-ni: T. Vergot 4, Kosovac 12, Z. Vergot 19, Lalič 5, Rožič 13, Medek 26, Argutina 16, Popovič 2.
^ ŽELEZNIČAR-BETI 46 : 107
V prijateljski tekmi z Železničarjem se ie vrsta metliške Beti še en-laat izKazala z dobro košarko. Z mladnici Železničarja so se Metličani dobesedno igrali, kar kaže tudi rezultat. Največ košev za Beti je dosegel Arbutina, in sicer 24, drugi pa: Lalič 19, Medek 12, Rožič 12, T. Vergot 12, Kosovac 8, Ž. Vergot 8, Milek 6 in Popovič 4.
DOLENJSKO HITROPOTEZNO PRVENSTVO
V nedeljo, 4. marca, bo ob 9. uri v sejni dovrani tovarne BETI v Metliki hitropotezno prvenstvo dolenjske šahovke podveze ža posameznike. Pravico igranja imajo vsi šahisti z območja podzveze. Najboljši igralci bodo nagrajeni. Prijave sprejema ŠK Metlika do začetka turnirja.
J.U.
NA REPUBLIŠKEM PRVENSTVU - DOBRO
Letošnjega republiškega prvenstva za pionirje na 25 in 35-metrski skakalnici v Mostecu so se udeležili tudi mladi skakalci iz Šentjerneja. Med 65 mlajšimi pionirji je zmagal Tepež iz ljubljanske Ilirije, kije skočil 18,5 in 18 metrov. Nace Bakše je skočil
15,5	in 15,5 metrov, drupč pa je padel. Med starejšimi pionirji je prav tako zmagal Ilirijan Anželj, Sentjer-nejčana pa sta dosegla naslednji daljavi: Zupan 21 in 20 metrov, Žabkar pa 23 in 25 metrov. Tekmovanje je motil dež, kljub temu je bila organizacija dobro speljana.
in tam bodo morali igre ponoviti. Sicer pa smo lahko brez skrbi, saj se v višjo ligo uvrstita prvi dve ekipi, tako da bodo naši igralci letos igrali v kvalitetnejši ligi.
Člani kluba bodo organizirali tudi pionirsko in mladinsko prvenstvo, kupili pa so še dve novi mizi. Pozneje se bodo pomerili med seboj tudi pobudniki za ustanovitev kluba, in sicer starejši igralci iz mesta in okolice.
Podobna težava kot košarkarje tare tudi igralce namiznega tenisa, ker nimajo kje trenirati. T^o upajo, da bodo kmalu dobili v Metliki nov športni objekt, ki bi bil lahko koristen za celo Belo krajino.
D. P.
Roman Papež je po letih igranja eden starejših igralcev košarke v Kočevju, še lani pa je nastopal za mladinsko vrsto. Njegovi prijatelji trdijo, daje Roman trenutno najboljši košarkar v Kočevju, kaj pa o tem meni sam, poslušajmo:
„Težko je reči, kdo je najboljši v naši ekipi. Enkrat ,4eti“ enemu, drugič drugemu. Oceno prepustim kar prijateljem."
„Zakaj ^e Kočevje letos slabo igralo na zimskem prvenstvu Dolenjske? “
,JKar šest igralcev iz prve dvanajsterice je letos odšlo k vojakom in razlog je prav tu. Drugi je ta, da igrajo letos Novomešča-ni boljšo košarko, tako da jim nismo mogli do živega. Naša občinska zveza goji zaenkrat pravilno politiko: množičnost, iz množičnosti pa pobrati talente. Bojim se le, da bodo na tekmovalni šport pozabili. Ce bi me povprašali, kaj na Dolenjskem pogrešam, bi prav gotovo rekel, da košarkarsl^ stikov pozimi. Večkrat bi se morali dobiti na podobnih turnirjih, kot je zimsko košarkarsko prvenstvo Dolenjske. To je obenem dobra priprava za ekipe, še boljša reklama za košarko, saj se Dolenjci z ekipami, kakršne imamo sedaj, lahko tudi v slovenskem merilu postavimo."
„Kaj želim? Omenil sem že, da pogrešam košarkarske stike. Ta problem bi morda rešili tako.
Več stikov
da bi ustanovili košarkarsko ligo za Dolenjce. Zdi se mi, da se ta liga že sama ponuja precej časa, le da se odgovorni po dolenjskih mestih nikakor ne morejo ,spo-mniti* nanjo. Ne vem, zakaj a upam, da bomo tudi pri nas začeli posnemati druge republiške košarkarske centre."
P. M.
imrn
Na osnovni šoli v Stopičah vzgajajo že vrsto let dobre športnike. Še najbolj so znane rekometašice, zadnje čase pa mlade telovadke na orodju, ki telovadijo vse bolje. Na sliki: vrsta malih telovadk s svojim vaditeljem, ki ^edajo demonstracijo najmlajše telovadke. (Foto: foto krožek osnovne šole Stopiče)
Prvi mojster na Dolenjskem
Na odprtem 28. državnem šahovskem prvenstvu je prepričljivo zmagal čmogoreki mojster Božidar Ivanovič: v trinajstih srečanjih je zbral 11 točk. Rudi Osterman iz Kočevja je ves čas prvenstva igral dobro in se je uvrstil med prvih devet, tako da je postal mojster.
Na letošnjem prvenstvu je nastopilo kar 260 šahistov. Zato je uspeh Ostermana še toliko večji, saj je bil tudi najuspešnejši slovenski zastopnik. Razen njega je naslov mojstra osvojilo le še pet drugih šahistov.
V	zadnjem kolu je Osterman še
enkrat dobro zaigral in kot črni zanesljivo premagal Joviča, drugi igralec Kočevja, Praznik, pa je prav tako kot črni premagal Gerovskega. Tako je Osterman z 9,5 točke delil 3. do 9. mesto, Praznik pa se je uvrstil na 112. do 144. mesto.
Dobra igra roltometašev
V	Metliki je zadnji dve leti šport vse bolj priljubljen. Razveseljivo je, ker se vse več mladih vključuje v športne dejavnosti in namesto v gostilni prebijejo mladi raje na košarkarskem igrišču, za zeleno namiznoteniško mizico, ne kegljišču in še kje dn^e.
Se najkvalitetnejša je košarka. Metlika živi zanjo in za zmage, ki jih okrepljeni Metličani zadnje čase ž^jejo kot za šalo in iz dneva v dan ogrožajo dolenjski košarski center Novo mesto. Sedaj so ustanovili še mladinsko vrsto, ki še ni tako obetavna kot članska, če pa bodo fantje pridno vadili, bo imela Me^ka že v nekaj letih <iobre košj^karje, Id bodo sposobni nadomestiti sedanjo generacijo.
Letos so začeli resneje delati tudi igralci namiznega tenisa. Na kvalifikacijah za peto repuliško ligo niso
SKAKALNICA MORAVČE 73
Mladinci in pionirji iz Moravč so si zgradili 20-metrsko skakalnico, ki jo je odprl Ciril Pavli. Tako so pred dnevi pripravili prvo večje tekmovanje, na katerem so skakali le domači tekmovalci. Rezultati: 1.-2. Janez Žitnik in Roman Huč (Moravče-Gabrovka) 16,5 metra, 3. Tone Sladič (Brezovo) 14,5 m, 4. - 5. Albert Pavlin in Jože Potrbin (Moravče) 13,5 m, 6. Gusti Prašiček (Moravče) 13 m, 7. Ivan Lenart (Gabrovka) 12,5 m, 8. — 9. Branko Murn in Vili Sila (Gabrovka-Morav-če) 10,5 m, 10. Sandi Kraševec (Moravče) 9,5 m.
FRANC PAVLI
uspeli, zato bodo v kratkem poskusili ponovno.
Zadnje čase vse več beremo o metliških kegljačih. V Dolenjski zimski ligi so odlično začeli in obetajo še lepše uspehe. Žal pa prizadevni fantje nimajo ustreznega kegljišča, zato morajo vse tekme odigrati v gosteh. Pa se tega niso ustrašili. Razen tega vse stroške krijejo sami.
V nadaljevanju zimskega prvenstva SRS v rokometu so začele igrati tudi ekipe skupine B-2, ki tekmujejo v conskih ro-kometnSi ligah. Po prvem delu vodijo rokometaši Alplesa iz Železnikov s 5 točkami, ki so odigrali tekmo več kot ostale ekipe.
V tej skupini igrajo tudi rokometaši Krškega, ki še z dvema drugima ekipama zavzemajo drugo mesto s tremi točkami. Tekme so končali tudi v skupini B-1, kjer so igrali Novome-ščani, ki si z ekipo Save delijo drugo mesto.
TRIM-CELJE-KRŠKO 9: 8
Za Krško so bili uspešni: R. Iskra
2,	Šulc 2, Kovačič 2, Gane 1, Dobnik 1. Igralci Krškega bi v tej tekmi lahko zabeležili zmago, izgubili pa so zato, ker so kar 25 minut igrali brez igralca, ki je bil izključen.
ALPLES - KRŠKO 6:12
Krško: R. Iskra 6, Gane 3, Andre-jaž 2 in Kovačič 1. V tej tekmi se je razigral Iskra in sam dosegel polovico zadetkov proti vodečemu moštvu iz Železnikov.
KRŠKO - KOPER 19:12
Krško: Gane 7, Iskra 5, Sulc 2, Andrejaž 1, Sotošek 1, Libenšek 1.
Od copat, dresov do potnih stroškov. In ker je kegljaškemu športu naklonjeno vse več Metličanov, lahko računamo na še eno „belokranjsko" presenečenje. Zato bi bilo prav in zadnji čas je, da se tudi za kegljače pozanima kakšna metliška delovna organizacija. Končno njihova pomoč temu športu prav gotovo ne bi bila zastonj.
Razpoložena Gane in Iskra ter ostali rokometaši so poskrbeli, da je bila to najlepša tekma v prvem delu te skupine. Trenutno vodijo s 5 točkami rokometaši Alplesa, ekipa Krškega pa je z boljšo razliko v golih na drugem mestu.
V skupini B-1 so dobro zaigrali tudi novomeški rokometaši in dosegli naslednje rezultate: Celje (ml) - Novo mesto 3:12 (3:7), Novo me-sto-Vipava 16:4 (7:3), Novo mesto-Slovan B 13:13 (6:7). Vrstni red: 1. Slovan Bil točk, 2.-3. Novo mesto in Sava 9 in drugi.
' S.I.
V
Načrtov in težav dovolj
Predsednik občinske Zveze za telesno kulturo Lojze Petek je v razgovoru o športu v Kočevju najprej poudaril, da se njihova zveza zavzema predvsem za množičnost, šele nato pride na vrsto tekmovalni šport. Zakaj tako, pa je povedal:
„V aktivno telesno vzgojo vključujemo veliko število občanov in moram priznati, da nam to dobro uspeva. Mislim, da imamo okoli 17 tisoč prebivalcev, od tega je aktivnUi 4232 ljudi, ki so včlanjeni v raznih društvih. Seveda so tu všteta tudi šolska športna društva, ki so delavna po vseh šolah. Zakaj šport v Kočevju koleba, je jasno. Vsa sredstva, ki jih dobimo za telesno kulturo, moramo razdeliti med številne ekipe, tako da posamezna ne dobi skoraj nič. Imamo pet košarkarskih vrst, ki bi lahko uspešno tekmovale, in upam, da košarka ne bo šla po sledi odbojkarjev. Mnogi mislijo, da je odbojka propadla. Ni, fantje trenirajo in lahko bi igrali, a zakaj ne, je vwm jasno. Ugotavljali smo že, da je šport za Kočevje predrag. Vse ekipe morajo do Ljubljane in od tam naprej v mesta, kjer bi imele prvenstvena srečanja. No, pa ni tako porazno, kot je videti iz mojih besed. Šport pri nas živi. Nad 200 nogometašev v okviru nogometnega kluba že dve leti igra v okviru občinske lige, ki jo je organiziral mladinski komite. O šahu že vsi vejo, da je „doma" v Kočevju. Lahko omenim še atlete, judo, ^mnastiko, rokomet in namizni tenis pa še vrsto drugih ekip, ki si prizadevajo po svoji moči. Kot vidite, je pri nas dovolj športnikov. Zato pa premalo denarja. Vsi se trudimo, da zadovoljimo števUne zahteve.
O	načrtih ne bi rad govoril, naj pa še enkrat povem, da bomo še vedno skrbeli za množičnost, zato pa bomo morali rezervirati določene prostore za igrišča, da nam jih ne bi pozidali. Želimo zgraditi še nekaj športnih objektov. V načrtih imamo asfaltno ali betonsko rokometno igrišče, ki naj bi stalo zraven doma telesne kulture. V ta namen smo že dobili nekaj sredstev, igrišče pa bi pozimi lahko spremenili tudi v umetno drs^išče. Ce bomo hoteli tako igrišče imeti, bomo morali računati na prostovoljno pomoč pri delu, kajti predračun je pokazal, da drugače igrišča ne bomo mogli zgraditi. Razen tega bomo dokončali še eno košarkarsko igrišče, saj so dela že v zaključni fazi. Kot vidite: načrtov in težav je dovolj, vendar upam, da nam bo iz tega le uspelo kaj narediti.	j.	p.
ATLETIKA DOBRI REZULTATI
Na dvoranskem atletskem republiškem prvenstvu, ki je bilo v Celju, so nastopili tudi atleti iz Črnomlja in Novega mesta in dosegli kljub slabim tekmovalnim pogojem (mrzla dvorana) dobre rezultate. Na 2000 metrov je črnomaljski gimnazijalec Hudelja pri mladincih dosegel najboljši čas, in sicer 6:53, 0. Prav tako je dobro tekla gimnazijka Skarjako-va, ki je na 600 metrov zmagala z rezultatom 1:55,7. Tudi novomeški mladinci so nastopili dokaj uspešno. V teku na 60 metrov z ovirami je Nagode s časom 9,4 pritekel skozi cilj četrti. V konkurenci članic pa je Gazvodova 60 metrov pretekla v 8,2 sekunde in se tako uvrstila na šesto mesto. 60 metrov z ovirami je pretekla v 10,6 sekunde, kar ji je zadostovalo za četrto mesto. D. P.
KOČEVJE : ILIRIJA 6442 : 6404
----------------------------------------------------------------------------------------------------- Za	ekipo	Kočevja so nastopili:
Za telesno kulturo na Dolenjskem je premalo denarja, saj večina šol nima primernih telovadnic. Vsi §t^m^Hrib?^^^korfen^’Vid^ metliški športniki in drugi občani pogrešajo primemo telovadnico, v kateri bi se lahko zbir^ za n^Tč k^lje^šta°pri^ Kočevju po-treninge rekreacijo. Na sliki: ura telesne vzgoje v sodobni telovadnici osnovne šole v Bršlinu v drla Kozina in Pajnič, in sicer 835,
mm
> i i I i ^ *
MIHI
Zmagal je Milič
Končan je kvalifikacijski turnir za prvenstvo dolenjske šahovske podveze, na katerem je sodelovdo 12 igralcev iz Novega mesta, 5 iz Metlike in 1 iz Črnomlja. Najboljšo i^o sta prikazala prvokategornik Ivica Milič in mojstrski kandidat Igor Penko. Oba sta iz 17 iger zbrala po 15 točk. Milič je imel boljši rezultat proti zmagovalcem in je tako zmagal. Vrstni red: 1. Ivica Milič, 2. Igor Penko, oba po 15 točk; 3.-4. Tone Škerelj in Slavko Sitar 12, 5. Vinko Istenič 11,5, 6. Ervin Poredoš 11 (vsi Novo mesto), 7. Marjan Balko-Vec 9,5 (Črnomelj), 8.-9. Egon Petrič (Metlika) in Jože Pucelj (Novo mesto) 9 ter drugi.
Prvih šest se je uvrstilo na prvenstvo podzveze, Balkovec, Petrič in Pucelj pa so osvojili drugo kategorijo.
Turnir je bil obenem tudi prvenstvo Novega mesta, upoštevani pa so samo rezultati novomeških šahistov. Zmagovalec je ravno tako Milič, ki je dobil v trajno last lep pokal. Vrstni red: 1. Milič 9 točk, 2. Penko (9), 3. Istenič (7,5), 4. Sitar (7),
5.-6. Poredoš in Škerlj (6,5), 7. Pucelj (5) in drugi.
J. UDIR
Novem mestu.
prav toliko tudi Iluijan Judež.
NOVO MESTO - V soboto, 3. marca, bo v ^Lendavi gimnastično tekmovanje za V. pokal gimnastike in I. pionirski pokd SRS. Na tej veliki telovadni prireditvi bodo nastopile tudi mlade novomeške telovadke. Maja Dokl bo nastopila v konkurenci članic, ki tekmujejo v zveznem razredu; njene vrstnice Jožica Zupančič, Irena Žlogar, Maja Klemenc in Jasna Dokl pa bodo telovadile v pionirski konkurenci. Tekmovanja se ne bosta udeležili telovadki Tanja Furlan in Mirjam Hočevar, ker sta poškodovani, bUi pa sta povabljeni na prireditev. (R. K.)
ZAGREB — Med tednom so odbojkarice Novega mesta spet igrale v Zagrebu z zveznim ligašem Mladostjo. Čeprav so Novo meščanke bile poražene s 3:0 (3,5,14), so pokazale dobro igro in bi glede na dogodke na terenu zaslužile vsaj niz (P. S.)
RAVNE - V nedeljo je bil na Ravnah odbojkarski pokalni turnir za žensko prvenstvo SRS, na katerem je sodelovalo sedem ekip; med temi so nastopile tudi Novomeščan-ke, vendar se tokrat niso posebno proslavile. V treh srečanjih so zabeležile zmago nad Mariborom, izgubile pa so z Ravenčankami, kasnejšimi zmagovalkami, in Celjankami. V opravičilo uvrstitve Novomeščank — bile so pete - moramo povedati, da so igrale v težji skupini, kajti tam, kjer so igrale Jesenice, Ljubljana in Mežice, ni bila posebna težava priti v finale (D. R.)
KOCEVJE - Končalo se je šahovsko prvenstvo osnovne šole Kočevje, katerega se je udeležilo 14 ekip in preko 70 pionirjev-šahistov. Na tem tekmovanju, ki je trajalo štiri mesece, so prvo mesto osvojili pionirji 7. g razreda, ki so zbrali
45,5	točke. Zmagovalno ekipo so sestavljali:	Kovač, Ofak, Rajsar,
Granda in Metelko. Drugo mesto so osvojili pionirji 6. b razreda, medtem ko so bUi šahisti 6. e razreda tretji.
Končni vrstni red: 1. 7. g (Kovač, Rajsar, Metelko, Granda, Df^) 45,5 točke; 2. 6. b (Žilevski, Terbuc, Dragoš, Pogorelc, Farkaš) 41; 3. 6. e (Kirasič, (Jorc, Miklič, Jarc, Jurkovič) 39,5;4. 6.a-36 točk; 5. 6. g-31;
6.	7. f-30; 7. 7. c-29; 8. 7. e-26 in drugi.
Tekmovanje pod vodstvom Iva Staniča je bilo zelo dobro pripravljeno.
Z. F.
KOCEVJE - v slovenski bridge ligi so bila doslej odigrana tri nepo-. polna kola. Ekipa Kočevje, ki edina zastopa Dolenjsko, ni imela posebnega uspeha. Vsa tri srečanja je izgubila, in sicer z Mariborom s 17:3, s Postojno 113:17 in z Ljubljano IV s 14:6^
MLADINI POSVETITI VEČ SKRBI
Pred kratkim je imel novomeški šahovki klub občni zbor, na katerem je bilo pregledano delo v preteklem letu in dane smernice za bodoče delo. Delovanje kluba je bilo v letu 1972 zelo pestro, manjkalo pa je sistematično delo z mladimi igralci. Zato je bil najvažnejši sklep zbora, da se v bodoče začne načrtno delati z mladino. Izvršni odbor kluba (Jože Udir, predsednik, Viktor Poljanšek blagajnik, in Ivan Ilc, gospodar) naj bi organiziral čim več množičnih propagandnih turnirjev, osrednja prireditev bodoče sezone pa naj bi bil III. novomeški šahovski turnir, kjer bi igrali po možnosti najboljši slovenski šahisti.
J.U.
KOČEVSKI KEGLJAČI DOBRO STARTALI
Začelo se je tekmovanje v kegljaški conski ligi, v kateri tekmuje 12 klubov, med njimi tudi kočevski. V prvem kolu tega tekmovanja so kočevski kegljači dobro startali. Na kegljišču Saturnusa v Ljubljani so podrli 6759 kegljev, medtem ko so na kegljišču M. Perca podrli 6867 kegljev in bili med ekipami Izole, Elektra in Medvod tretji.
Kočevski kegljači so dosegli naslednje rezultate: kegljišče Saturnusa: Kočevar 865, Hribljan 863, Vidmar 846, Benčina 843; kegljišče M. Perca: Pajnič 942', Legan 934, Kosten 882 in Vidmar 866 podrtih kegljev.
" ^
PUŠNIK OKREVA
Po novejših poročilih iz bremenske bolnišnice, v kateri leži ponesrečeni avtomobilski dirkač novomeškega AMD Aleš Pušnik, je zdravstveno stanje Aleša ohrabrujoče. Nekaj dni je Pušnik ležal v nezavesti, sedaj pa že govori, razen tega pa so :^ravniki dovolili, da so ga obiskali njegovi najbližji. Kljyb temu bo zdravljenje trajalo še precej časa, saj bo moral Pušnik še na zobno kliniko, ker ima poškodovano tudi česljust in zobe.
11
St. 9 (1196) - 1. marca 1973	Stran	uredil:	JANEZ	PEZELJ	   DOLENJSKI	LIST
PUSTNE
- Ljubi, katero n^j oblečem?
Rad bi mizo blizu izhoda
— Vegemi mi vendar! Na pustnem plesu v podjelu so j bili samo vrtni palčki...	*
; pred 20 leti
Velik plemenski sejem
MEDZADRUŽNI ODBOR Živinorejskih odsekov Trebnje ria Dolenjskem priredi 9. marca 1953 pri Pavlinu v Trebnjem velik plemenski sejem. Vabljeni ste vsi, ki si želite nabaviti ali prodati dobro plemensko živino sivo-ijave pasme in drugih. Vabljeni so kupci iz vse države. Odbor.
PLAČEVANJE DAVKOV nekaterim Črnomaljcem ni v čast. Da so davčni zaostanki tako veliki, je precej krivde tudi na odbornikih mestnega odbora, ki so tudi med dolžniki. Odbornik Dušan Cimerman iz Čmommlja šrt, 37 dolguje še 24.000 din davkov. Drugi večji zaostankar je Karel Geltar iz Črnomlja, posestnik in prevoznik, ki dolguje za davke še 24.765 din. Vse pa prekaša v tem oziru veliki kinet Tone Skubic, ki dolguje kar 44.500 din davkov.
NA OBČNEM ZBORU Zveze borcev Šentjernej je bil za predsednika izvojen tov. Dodo Majzelj. On in drugi odborniki, stari borci, so nam jamstvo, da bo Zveza borcev dobro delovala. Člani so živahno razpravljali o postavitvi spomenika, za katerega je zbranih že 285.000 din. Sklenili so, da bodo izvedli nabiralno akcijo za zbiranje bakra, medi in brona, kar bodo porabili za spomenik.
V METLIKI sta januaija dva tovariša kupila srečko Državne loterije št. 306175. Medtem ko je eden izmed kupcev na podružnici Narodne banke v Črnomlju dvignil dobitek 4000 din, je drugi svcjo polovico raztrgal in odvrgel na smetišče, v dobri veri, da ni nič zadel. Poslušal je radio, pogledal v časopisu objavljeno žrebno listo in kljub temu zavrgel srečko z dobitkom 4000 dinarjev.
V NEDELJO 22. februarja je bila v Kočevju slavnostno predana v javni telefonski promet nova 200-številčna telefonska centrala, ki je bila v Kočevju že nujno potrebna. K temu uspehu so pripomogli ljudska oblast in gospodarska podjetja Kočevja, ki 80 materialno podprla prizadevanja vodstva direkcije PTT. Okraj Kočevje je v nedeljo dobil tudi novo direktno telefonsko linijo Ljubljana — Kočevje.
(Iz Dolenjskega lista, 27. februarja 1953)
H
Zgodilo seje.Y.
BODO TEPENI? - Bntanski gostinci so predlagali oblastem, naj ostreje kaznujejo povzxočitelje neredov v lokalih. Za uboj spet zahtevajo smrtno kazen, krivce manjših kaznivih dejanj pa naj bi natepU s palico. Pri nas se ni bati, da bi uvedli kaj podobnega - ker bi bilo preveč tepenih ...
STRELI ZARADI MESA - Ob pogledu na žilavo meso, ki ga je dobil, se je v Catanii v Italiji besni kupec tako ujezil, da je potegnil pištolo in dvakrat ustrelil. En strel je , zadel mesarja, strelec pa je ušel. Imel je srečo, da je kupoval meso v Italiji: če bi prišel V naše mesnice, niti žilavega mesa ne bi dobil!
KRAJA VOZOVNIC - V avstralskem Sydneyju so neznanci ukradli iz predstavništva ameriških letalskih družb 4.735 neizpolnjenih vozovnic v vrednosti 9 milijonov avstralskih dolarjev. Ce ne bi družbe vedele za serijske številke vozovnic, bi se lahko zlikovci dolgo vozili z letali...
NOV SINDIKAT - Na tajnem občnem zboru v Stockholmu je 107 švedskih prostitutk ustanovilo svoj sindikat. Sindikat bo svojim članicam zagotavljal pravico do dela in jim pomagal urejati socialna vprašanja. Ni še znano, če bodo švedski sindikati priznali novo sindikalno organizacijo. ljubice za denar so torej tudi na Švedskem organizirane!
DRAGOCENA KRAJA - Poljski mesar Czech in še 18 nje^vih pajdašev bo sedlo pred sodnike. Odkrili so jih, da so v zadnjih letih nakradli 227 ton mesa. Mesar je imel ob aretaciji šest hiš in tri milijone zlotov. Povprečna poljska plača: 2.500 zlotov. Poljsko tarejo torej enake težave kot nas. Tatinski mesar pa si ne more obetati kaj dobrega: poljsko sodišče je v zadnjem podobnem primeru izreklo smrtno kazen ...
ZVONCEK na TELEFONU -23-letni ameriški študent je izumil praktično novost:	na	telefon
priključena naprava tako doko kliče telefonsko številko, da ujame trenutek, ko je prosta. Potem zvonček obvesti lastnika, da lahko govori. Izum bo tudi pri nas dobrodošel, saj so zveze velikokrat zasedene!
MORILSKI TIGRI - V indijskih gozdovih severno od Kalkute so tigri v treh mesecih pomorili 151 ljudi, med njimi 29 nabttalcev medu. Zaradi tega je na trgu precej manj medu divjih čebel in njihovega voska...
SPRETNI podjetnik - V Kal-maru na Švedskem je bila blagajna industrijskega podjetja prazna, nameščenci pa so vseeno dobili svoj zaslužek. Kako? Lastnik podjetja in njegov družabnik sta se preoblekla in zamaskirala ter oropala bančno podružnico v sosednjem kraju. Ljudje so dobili plače, podjetnika pa bosta šla v zapor!
LJUBEK SPREJEM - Potnica v brzcu med Muenchnom in Koelnom je otrpnila od strahu, ko je odprla vrata na stranišče. Iz oči v oči sta se pogledala s krokodilom. Sprevodnik je stranišče zaprl, gasilci so potem na prvi postaji krokodila ujeli. Ni pa znano, kako je plazilec prišel v stra-' nišče ...
NI BILO PRIT02b - Televizijski dedalci v Georm so se udobno zleknili v naslanjače in pričakovali televizijsko detektivko - zagledali pa so pornografski film. Posebnega protesta ni bilo: le osem gledalcev se je pritožilo, dva tehnika pa sta bila zaradi tega odpuščena iz službe!
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjska Novice.
v čisli najlepša čednost
(Iz Podzemlja), dne 14. februarja 1893. - Lansko leto so bile prinesle ,J)ol. Novice" popis slavnosti, ki se je vršila o blagoslov-lienji nove dekliške zastave. Kupile so jo bile dekleta Podzemljske fare v trajen spomin, da je bilo 59 let preteklo, odkar k^or 1891 ni bilo nobenega nezakonskega otroka rojenega. Objavite ,JDol. Novice“ še letos nekaj enako veselega. Dekleta so se tudi leta 1892 obnašale izvrstno, v rojstni knjigi Podzemeljske fare izmed 82 rojenih ni bilo nobenega nezakonskega otroka in bela zastava raz zvonika naznanja še zmi-rom tujcem in domačinom lepo zadržanje deklet te obširne fare in da vedo one v čisli imeti najlepšo čednost. Videti je, da so obrodili izvrstni govori gospodov govornikov na slavnostni dan in obhajanje tridnevnice obrodili obilen sad.
(Bolgarski) knez Ferdinand se je oženil. Vzel je za ženo katoličanko, kar jako jezi nekatere Bolgare še bolj pa Ruse, ki bi najraje spravi-
Mački bodo šli nad gadjo zalego, Mirna se bo spravila nad Trebče, Novomeščani bodo po stari navadi čemerno gledali v veseli pustni dan in Mokronog bo prestolnica Dolenjske. Vse se bo zgodilo na en sam, veselju posvečen dan: v nedeljo, 4. marca. To bo pustna nedelja, ko bo iz oblih krofov tekla dišeča marmelada, ko sl bodo šeme nadele maske, ko bo norčavo veselje potisnilo v stran resno vsakdanjost.
Razigrani Bavarci pijejo pivo v potokih, mokronoški larfarji pa priporočajo: „Carinskih olajšav za pretihotapljeni alkohol in druga mamila ne bo!“ Mokronog bo, v znamenju čme noge na zlati podlagi, spet pustna prestolnica Dolenjske, to je treba priznati vnaprej. Kaj pripravljajo tamkajšnji pustni veljaki za tokrat? Velemestni karneval z ohcetmi z vseh vetrov. V nedeljo ob 14. uri bo Mokronog najprej uradno priznan kot velemesto, potem se bodo predstavili kandidati za poročne pare, sledil bo poročni obred pa obdaritev novoporočencev in za konec še svatba v veliki dvorani državne opere v Mokronogu. O vsem tem podrobno pišejo tudi v svojem časopisu — Mokronoški larfariji.
bodo v sredo končali s pogrebom, kajpak pa bo veselo od nedelje. V nedeljo bodo občinsko središče Trebnje zavzeli prebivalci Mirne. Kot vsako leto doslej bodo gotovo tudi letos
vedeli povedati kaj pikrega o Trebanjcih.
Znamenite gadje zalege metliške, ki je videla že, kako je sam Kolumb Metliko odkrival, kako je Franc Jožef železnico inšpici-ral in še druge hudo pomembne reči — danes niti najmočnejša kačja slina ne obudi več. Zato pa so se razživeli „Gradaški mački“, ki bodo v nedeljo požrh slavno gadjo zalego, nastopili s šestimi aktualnimi skupinami na vozovih in tako 1<Cj
dokazali, da so tudi Belokranjci' pustni veseljaki.
Najrazličnejših pustnih plesov in plesov v maskah ne gre naštevati, saj bodo pravzaprav v vsaki gostilni. Da je le maska, krof in ščepec veselja — pa bo pust vesel. Novomeščani pa — o njih ni, da bi govoril. Zmrznjeni so še znatno bolj, kot če bi jih spravih v konzervatorje ško^e-loške tovarne hladil...
J. SPLICHAL
Rešitev
.številke:
križanke iz prejšnje
V Washingtonu je bila nedavno tega osnovana Mednarodna ustanova za oceanografska raziskovanja, ki bo z denarjem zasebne industrije financirala znanstvene študije in praktične raziskave oceanov. Friik Clark, predsednik pododbora za oceane v ameriškem Kongresu, je v svojem govoru na ustanovni seji poudaril, da se na morskem dnu nahajajo neprecenljive rezerve mineralnega bogastva in hrane. Pred nedavnim so v morskih globinah blizu Nove Anglije odkrili ogromne kolonije morskih rakov, kar kaže, da skriva morsko dno neslutene rezerve hrane.
Oceansko dno je vsekakor bogato tudi z raznimi minerali, vendar trosijo Združene države Amerike na milijarde dolarjev za potovanja na Mesec, le majhne vsote pa se uporabljajo za raziskovanje oceanov. Ameriški poslovni krogi so pokazali več razumevanja za vrednost bogastva, ki se skriva v morskih globinah, pa tudi nekatere latinskoameriške države kažejo velik interes za taka raziskovanja.
Novoosnovana ustanova bo nabavila najsodobnejšo opremo za raziskovanje morij, med drugim tudi specialne podmornice za preiskave morskega dna.
(Po Naših novinah)
1			★	S?									Tm
				s	Id,	L	E.	t	0	T	1	Ic
			'iir	T	\	f.	t			0	T	0
			H«.	K	>	D			?	h		K.
				t	t	t	A	S	0	S	L	A
			N	0	v	0	H	£	s.	T	0	★
'"j v. |"“'			h	S		irf-	1	T				imi
0		0	i	T	1	t	-M.	0	D		0	
Klir		S		I?	A		0	rJ			K	B.	K
	K.	L	0		N	1	v.	mn		SL	■>	k
v	L	A	K.	..u.	E.	t)		C	1	7	h	OL
					l		s	E	L	e	K-	OL
DOLENJSKI „VIC" - IN RESNICA!
— Tovariš, kaj pa vi čakate?
— ObljubUi so, da bom kmalu dobil lokacijo za gradnjo stanovanjske hiše ...
Če se pes polula v Beli hiši
Ko je maja lani odšel v pokoj električar Brian, ki je bil v ameriški Beli hiši celih 20 let zadolžen za pse petih predsednikov, ki so se v tem času zamenjali v najpomembnejšem fotelju, je končno dobil toliko časa, da je napisal spomine — na pse iz Bele hiše. Hkrati s psi so v knjigi omenjeni še predsedniki Truman, Eisenhower, Kennedy, Johnson in Nixon.
„Predsednik Kennedy
Križ, kraž, kr
Takole so Mokronožani leta 1970 izstrelili raketo na konjski pogon. Letos bodo naredili velemestno ohcet!
Svoj časopis bodo izdali tudi krški pustni veseljaki, v Brežicah pa se tudi ne bodo umaknili starim običajem in dostojnemu pogrebu častitega Pusta. Zal nismo dobili podrobnih novic, ker nismo mo^i ne iz enega ne iz drugega turističnega društva po telefonu nikogar priklicati. Bržkone so že sredi gorečih priprav!
Kostanjeviški Prforcenhaus se tudi ne da. Pustne norčije
VODORAVNO; 1. tekmovalec z orožjem, 8. grad, umetnostno središče, 9. ime pisatelja Tavčarja, 10. vzhod, 13. sukanec, 14. opetnica,
15. avtomobilska oznaka Kotora,
16. borilišče, 17. simbol za natrij, 18. malokrvnost, 20. odžagan kos debla, hlod, 21. kraj blizu foškega, 22. angl. moško ime, 23. eden največjih angleških romantičnih pesnikov, 25. uživalec tekočine, 26. slovanski narod, 27. španska gospa, 28. moško ime, 29. srbska polaajina, 32. začetnici našega največjega pisatelja, 33. vzvod, 34. pamet, 35. miselni vodja kakega nazora, smeri, 37. hrvaški Petrol, 38. fosilna smola rastlinskega izvora, 39. gorski prehod na Velebitu, 40. luknja, cev za odvajanje dima, 42. urejevalec izložb. NAVPICNO: 1. električna riba, 2. bodica, 3. grška črka, 4. velika pesnitev o junaških dejanjih, 5. francoska pokrajina, 6. izbrana družba, 7..mesto v Normandiji, 8. letalo, 9. inkovski vladar, 11. prestolnica (Asirije, 12. delavec v tekstilni industriji, 14. vrsta afriške antilope, 16. izdelovalci gosli iz Cremone, 19. starogrška muza poezije, 20. ravnina, 22. naša denarna enota, 23. kemijski element (apnenec), 24. Vergilov ep, 25. posmeh, 27. ime skladatelja Jen-
ka, 30. heroj, 31. prestolnica Jordanije, 33. pisar, 36. enica, 37. pripa-
dnik ilirskega gibanja, 39. dalmatinsko žensko ime, 41. Leon Žlebnik.
■
i
vedno obnašal zagonetno," piše v svojih spominih električar, zadolžen za pse ameriških predsednikov. „Bil je izredno resen: nikoli ne bom pozabil dne, ko je okopan prišel iz bazena in stopil na pasje blato. Odrevenel sem — vendar pa predsednik niti z izrazom na obrazu ni pokazal, kaj se je zgodilo. Mimo je odšel naprej ... Kdo drug bi iz takega dogodka naredil problem!"
Kakšni so bili torej predse-' dniki, ko so bili v njihovi družbi psi? Kennedy je po Brianovih besedah zelo nežno skrbel zlasti za Pušinko, psico, ki jo je dobil v dar od ru^ega voditelja Hru-ščova. Pušinka je bila iz Strelki-nega gnezda. Torej je bila neposredna potomka psice, ki je letela v kozmos. Ko je Pušinka kotila, je Kennedy često prišel pogledat, kako napredujejo rai^diči.
Ljudje bi se kajpak smejali, ko bi vedeli, kakšne nezgode so povzročali psi predsednikom. Tako je moral Ike Eisenhower zamenjati celo preprogo, ker jo je uničila njegova ljubljenka Heidi. Najhuje pa jo je zagodel Johnsonov pes na „Festivalu umetnosti" poleti 1965. Eden
izmed poUcajev je smeje se dejal: „Glejte, pojejte, kaj dela predsednikov pes!" Johnsonov pes pa se je hladnokrvno polulal pod sliko, ki so jo na razstavo prinesli iz newyorškega Muzeja modeme umetnosti. Drug Johnsonov pes pa se je istega ieta polulal v dvigalu v Kalpitolu, potem pa je še raztrgal preprogo v predsednikovi pisarni.
In še ena „pasja" iz Nixono-ve vladavine: ko je prišel v Belo
Kennedy z ljubljenko Pušinko, ki jo je dobil od pokojnega ruskega voditelja Hruščova
hišo, je pripeljal terierja. Osebje Bele hiše pa mu je kupilo irskega setra, psa, ki naj bi bil dostojen predsednika. Nixonova žena seje na vsak način hotela spoprijateljiti z njim, pa jo je trikrat vrgel na zemljo. BU je namreč tžJco prijateljsko razpoložen do nje, da ji je dajal šape na ramena in jo prevračal...
URESNIČENA PREROKBA
Pred vojno so prihcqali v Ribnico razni izletniki, med njimi tudi avtomobilisti z nemškimi registracijami. Obredli so vse gostilne, čeprav jih takrat ni bilo malo, bojda kar 26. Ti izletniki so zelo zajetno jedli in pili, gredoč pa opazovali, stikali in poizvedovali o vsem, kar jim je bilo potrebno in kar je bilo pravzaprav glavni cilj njihovih izletov.
V neki gostilni so trčili na staro ribniško korenino Jakoba Oražma, ustanovitelja in lastnika znane delavnice telovadnega orodja JOR v Ribnici. Neki mlečnozobi razigrani Nemec si ga je hotel privoščiti, pa ga je potuhnjeno vprašal, zakaj so v Jugoslaviji najslabše ceste, kar jih je dotlej prevozil na svojih potovanjih. Oražem malo pomisli, podreza v fajfco in mu odgovori: ,JNič ne pomaga, na teh cestah bo počila os Rim-Berlin-Tokio. “
Kljub temu da ga je mladi Nemec osuplo in kar škilasto' pogledal, se je kasneje to Oraž-movo prerokovanje dosledno uresničilo. Žal Jakob Oražem tega ni doživel.
-ko
ČUDEN POZDRAV
Jakob Oražem, mojster iz Ribnice, je bil kot napreden možakar vedno navzkriž z ribniško duhovščino, posebno z dekanom, ki so mu rekli Ribničani „tehant“. V mraku je šel Oražem od „Ceneta^ in jo je zamišljeno mahal proti domu. Na pločniku ga pozdravi mimoidoči: ,J)ober večer, gospod Oražem“. Zamišljeni Oražem je odzdravil: „Bog daj. “ Takoj nato pa se je zdramil iz premišljanja, ker mu je bil glas pozdrav-Ijalca znan. Malo je pogledal, nato pa glasno zaklical za mimoidočim: „Gospod tehant, ne velja!'* pri sebi pa je zagodrnjal! ,J^t hudiču. “
-ko
NE V ZRAK
Partizani so pred nemško ofenzivo leta 1943 porušili betonski most čez Kolpo med Brodom na Kolpi in Petrino. Ko je bil most porušen, se je oglasil možakar, star že kakih 60 let: ,J^o, tovariši! Pa ste ga vrgli v zrak!*‘
Partizan Peter pa ga je popravil: ,JVe, očka, samo v vodo smo ga spustili!"
JOŽE KRIŽ KUŽEU
li vse Slovane v razkolno cerkev. Bolgarski narod sploh pa ljubi svojega kneza; tudi razkolna bolgarska duhovščina moli za kneza in njegovo nevesto.
(S p a n j c i) so dobili liberalno vlado. Bode — li pomagala praznim španjskim kasam? Jako dvomimo?
(Nesreča). V nedeljo dne 26. februarja prigodila se je na Krki na Loki v Novem mestu velika nesreča. Trije železniški delavci so se vozili v čolnu po Krki, bili so gotovo vinjeni in gugali čoln, kateri se naenkrat preobrne; dva delavca st) rešili ljudje, kateri so na pomoč pri-liiteU; tretji, Martin Stepišnik doma iz Teharjev pri Celji, pa je utonil.
(Kmetijska bralnic a) v hiši rokodelskih pomočnikov v Novem mestu, je odprta ob nedeljah in praznikih od 8. — 10. dopoludne. V. Rohrman.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC, 1. marca 1893)
Kesanje je prazno delo
Pred zadnjim snegom sem srečal starega Pižmarja, ki me je namesto pozdrava brž povprašal: „1, kje imaš pa kobilico? Menda je nisi prodal mesarjem, ko dandanes ljudje tako tekajo za mesom? “
„Bosa je ta! Sam veš, da je ne prodam, akoravno je že stara. Ne maram, da bi končala v loncu, čeravno bi bil brez zadnjega r\ovca v žepu."
„ Vidiš, jaz bi rad prodal, pa nimam kaj. Pred leti sem redil veliko glav živine, pa ni šlo v prodajo niti za male novce. Na kolenih sem hodil prosit tiste, ki so odkupovali živino, pa vse zastonj. Smejali so se mi v brk in obljubljali za drugič.
Čakal sem boljših Časov in celo zimo redil živino zastonj. Pokrmil sem vse seno, deteljo, peso, korenje in kar se je našlo pri hiši. Kupoval sem priboljške, spomladi pa še seno, da mi živina ni pogi-
nila. Kaj sem dobil zanjo? Figo, da veš. Komaj sem dolgove poravnal z izkupičkom, za zaslužek sem se pa pod nosom obrisal. Jezen sem bil na vse, pa sem se odločil, da ne bom več redil živine v svojo škodo. Na, pa sem spet udarjen. “
„Tega ti pa ne verjamem, “ mu oporekam.
„Res je, res. Brez živine sem. Ravno zdaj, ko kanijo meso in živino podražiti, bom pa brez zaslužka. “ „Spet začni rediti, pa se bo tudi zate dobro izteklo," mu svetujem.
„Saj bi, pa se bojim, da bom čez nekaj let spet na istem."
Še je godrnjal, pa ga nisem poslušal. Vidite, tako je to. Enkrat je preveč živine, drugo pot ni mesa; drug na drugega valijo krivdo, potlej se pa kesajo, da so napak ravnali, vendar vam povem, da je kesanje prazno delo.
MARTIN KRPAN
21. Sedemkratni doktor psihologije je navqal dalje: Kronični dolgčas pritisne od četrtka pa do toika, ko je na Marsu prosto. Ne minigolf ne avtomatska kegljišča ne TV kvizi, pa tudi popevkarstvo ga ne prežene več. S čim se ga ^ lotimo, za boga milega? je obupano povzdignil roke sedemkratni doktor.
Tu se je prijavil k besedi delegat z Zemlje, naš Para-
dižnik. Predlagal je tele igre: fmikulanje, koza-klamf in talanje zlatih rinčk. Stenografke so vestno zabeležile predlagano v zapisnike.
Še in še ie bilo referatov na kongresu in vsi govorniki so si bili enotni: Mars je v lepi kaši!
Predsednik kongresa je slednjič oznanil kratek premor. Znanstveniki so se opotekli v bufetek. Paradiž-
nikova dva pa sia ostala kar na sedežih in se potolažila s pigiščem bučnih pešk, ki jih je imel v žepu Paradižnik še od doma. Kdo bi zaupal marsovskim sendvičem po vsem, kar sta pravkar slišna!
Zvonec je naznanil drugi del zasedanja in v tem delu ^je odi^*alo to, kar se je slej ko prej moralo odirati ...
Z
m
PETER CHEYNEY:
VRNITEV K STARI LJUBEZNI
;	Poznal sem mnogo ljudi, ki so menili, da lahko uidejo plačilu
računov, pa so se pdo motili. Gotovo se spomnite, Cakellija,
:	imenovanega Dvojni. Delal sem z njim nekaj časa v Chicagu. Močan’
fant je to bil - nekdaj!
Nekega večera je sedel Dvojni v svojem stanovanju in premišljeval.
‘ Prišel je do sklepa, da to, s čimer se ukvaija, ni nič posebnega in da je S	prišel čas, da napravi velik posel in se nato umakne.
Ziak v Chic^ je postal zanj nezdrav. Vprašajte, zakaj? Snetkin, policaj, ki vodi kriminalistično brigado, se je odločil, da ga spravi v j	, zapor. Menil je, da je Dvojni v zadnjih sedmih letih napravil mnogo
j	mojstrovin in se neštetokrat izmuznil
i	Dvojni je stopil k ogledalu nad kaminom in se pogledal. Ugotovil
I	je, da ne izgleda slabo. Res, malce sala pod brado in na trebuhu, toda
j	še vedno je všeč ženskam. Tako se je gledal in spraševal, kakšnega
j	posla naj se loti.
iz dvigalom je prišla Jenny. Sladka, da vam sapo vzame. Vse, kar ima na sebi, je lepo, plašč iz astrahana pa je nad vse. Tu je tudi dragocen muf, v mufu pa kolt 38.
Obraz ima ljubek, nasmejan in mil, prav kot pri mački, ki je požrla kanarčka za zajtrk. Verjamete ali ne, Jenny je bila v formi.
V New Yoric je prišla pred petimi leti z neke farme v Conecticutu. Imela je 22 let, sto petdeset dolarjev in mnogo upanja. Dolaiji so kmalu splavali, upanje pa tudi. Nato je srečala Dvojnega. Našel ji je službo pri „Papagaju** v nočnem klubu, finem kraju za fina dekleta. Tako je Jenny po šestih mesecih poznala odgovor na vsa vprašanja.
Pri Dvojnem je ostala leto dni, ko pa je Jimmy Pereira, mojster nad mojstri, poslal Dvojnemu v opomin dve krogli, se je Jenny, medtem ko je Dvojni ležal v bolnišnici, odločila zamenjati partneria. Odšla je s Pereiro, in tisto, kar jo je Dvojni pozabil naučiti, ji je pokazal Pereira iz prve roke.
Kot sem torej rekel, Jenny je prišla v stanovanje in še smehljala.
- Presenečen sem, da te vidim, - je rekel Dvojni. - In veš, lepa si. Kaj delaš v Chicagu?
- Takoj boš slišal. Dvojni, - je odgovorila.
Natočil ji je gin in obsM pri ognju. Moram vam povedati, da so mu
rekli Dvojni zato, ker je trdil, da se dekleta vedno vračajo k njemu. Tako je stal pri ognju in misin, daje Jenny prav taka kot druge.
- Torej, punčka, kaj je novega?
Izpila je kozarček in ga gledala. Dvojni je sam pri sebi priznal, da je hudičevo lepo dekle.
- No, tole je novo. Dvojni, - je rekla. - Danes so spustili Pereira...
Dvojni je zažvižgal.
- Kaj je mogoče? Tisto umazano podgano? Spustili so ga, praviš. Pripoveduj, Jermy!
- Zjutraj mi je telefoniral, da pride nocoj v Chicago, da naj mu najdem mimo sobo v kakem hotelu, da bo lahko opravil nekaj zadev. Veš, Jimmy se ne počuti varnega. Ve, da je toliko ljudi, med njimi tudi ti. Dvojni, ki bi ga radj’posldi na drugi svet.
Dvojni je pokimal in vprašal;
- Zakaj pa pride sem?
Jenny se je smejala.
- Osupnil boš, Dvojni, ko ti povem, da ima tu 200,000 dolarjev.v blagajni neke banke. Zjutraj mi je povedal po telefonu: ko bo prišel zvečer ob sedmih, bo šel naravnost v hotel. Tam se bo sestal z mano in mi bo dal ključ od blagajne. Potem grem po denar. Nato pogledam, če je pred hotelom vse čisto, da ga nihče ne opazuje .. Namerava uiti v New York.
- Pa kaj? - je vprašal Dvojni.
- Rada bi ga spravila s poti, - se je smehljala Jenny, njen glas pa je bil resen. — Vidiš, kaj sem mislila. Vzela sem sobo št. 73 v hotelu Mitzeler v Grape Street. Soba gleda na uličico, na drugi strani te uličice je hotel Penfoyd. Ob sedmih grem v Mitzler, da se sestanem z njim in vzamem ključ. Nato moram iti v banko, pa ne bom šla. Sla bom v hotel Penfoyd, tu bom dobila v baru tebe in ti bom dala ključ od blagajne. Ti moraš samo skočiti v taksi ter vzeti v banki denar. Brž ko boš odšel, bom šla v tretje nadstropje. Tam je kopalnica, katere okno gleda naravnost v okno sobe 73. Dogovorna sem se z Jimmyiem, da mu bom s tega okna dala znak, da je zrak čist. Ko se bo torej pojavil na oknu, mu bom s temle dala znak.
Odvr^ je muf in pokazala kolt.
Dvojni je spet zažvižgal.
- Krasna ideja, punca, moram priznati. Alibi pa je tu.
- Tako je, je rekla. Ti pa, brž ko boš dobil torbo z denarjem, vzameš drug taksi in se odpelješ na postajo. Tam boš rezerviral kupe za New York. Ko bom jaz končala, pridem k tebi. Razdeliva si denar, pa vsak na svojo stran. Kako ti je všeč. Dvojni?
- Ideja je odlična. Všeč mi je. Ob 7.15 te čakam v velikem baru Penfoyda. Velja?
Vstala je:
- Velja, Dvojni! Sedaj pa trčiva!
Ob 7.15 je Dvojni v baru hotela Penfoyd stoje pil. Zadovoljen je bil s sabo in gledal je nekaj časa v ogledalo, nekaj časa pa k vratom.
Jenny je prišla kot vihar, šla naravnost k njemu in mu dala ključ. Levico je imela v mufu.	.	.
- Pojdi, Dvojni! je zašepetala. — In delaj hitro. Cez deset minut bom šla gor in vso stvar končala. Dobiva se v kupeju.
Dvojni si je popravil klobuk, dal ključ v ž^ in odšel. Zunaj je vzel rumen taksi, ki gaje hitro odpeljal v banko. Cez pet nunut je bU spet v taksiju in se pelj^ na postajo. Ni pa rezerviral kupeja na brzovlaku za New York. Vzel je samo eno karto in čakal.
Jenny je kmalu prišla vsa nasmejana, pa tudi malo spremenjena. Gledal jo je in se smehljal.
- Ej, Jenny, — je rekel, ne da bi se nehal smejati. — Nikar se ne jezi. Toda ti se ne boš nikoli spametovala. Kaj res misliš, da ti bom dal del tega denarja? Še vednb si neumna in naivna kot tedaj, ko sem te našel v New Yorku. Bila si velika plavolasa naivnica in še vedno si taka. Kaj te Pereira ni nič naučil?
Dal ji je vozno karto.
- Vzemi to, otrok, in bodi hvaležna, da si jo tako poceni odnesla. Jenny ga je gledala. Razprla je svoje modre oči.
- Hočeš reči, da ne daš denarja?
- Niti centa, punčka, je rekel Dvojni in se kar naprej smejal. Pojdi, mala!
Odšlaje.	...	.	.
Dvojni je gledal za njo. Zadovoljen. Pa ima velik posel, Id ga je iskal: 200.000 dolaijev! Najbolj sijajno pa je, da so od Pereira. Sel je s postaje, poklical taksi in se vrnil domov.
Stopil je iz dvigala in odprl vrata svojega stanovanja. Na drugem koncu sobe je zagledal rdečo točko. Prižgal je luč.
Rdeča točk? je bila cigareta Snetkina, šefa kriminalistične brigade. Sedel je v kotu s še dvema policajema.
Snetkin se ie smehljal:
- No, Dvojni, kako je? Nekaj se moram pogovoriti s tabo.
Dvojni je vrgel torbo na mizo.
- Ej, Snetkin, tu ni čakalnica. Zakaj ste tu?
Snetkin je ugasnil cigareto.
- Dvojni, nekdo je ubil Jimmyja Pereiro v hotelu Mitzler. Okno njegove sobe gleda na kopalnico v zadnjem delu hotela Penfoyd. Videli so te tam v baru ob 7.15. Kaj praviš na to, bratec?
- Mislite, da sem ubil Pereiro?	'
- Ne mislim, ampak trdim! Streljal si iz kopataice.
- Kaj vam pride na misel. Pereire nisem niti videl.
Snetkin se je smehljal:
- Cuj, bratec. Pereirova punca je telefonirala ob 7.15 in rekla, da ga hočeš ubiti. No, to si tudi napravil!
Dvojni se je spomnil Jennymh modrih, razprtih oči. Odločil se je igrati z odprtimi kartami.
Snetkin pa se je še bolj smejal.
-Lepa zgodbica, Dvojni, toda ne vžge. Pereira je prišel v Mitzler ob šestih, ne ob sedmih, dekle pa mu je takoj prineslo denar. Našli smo denar zraven trupla. Kaj pa nosiš v tej torbi?
Vstal je in jo vzel. Odprl jo je in iz nje sta padla dva kolte 38. Snetkin je vzel enega in ga povohal, nato pa drugega in pregledal magacina.
- Tu imaš dokaz, bratec! Iz tega ste izstreljeni dve krogli, dve ^o v Pereiri tudi našli. Dvojni, to pot te imamo. Naravnost na električni stol greš.	^ . v J
Dvojni je molčal. Spomnil se je, da je rekel Jenny, da je še vedno neumna in naivna.	„	,. , • j • i
Gledal je Snetkina in se smehljal: — Pečen sem, Snetkin. je deju. - Tisti, ki mi je dal ime Dvojni, se ni nmogo zmotil. Hotel sem biti preveč pameten!
POTA
INSTlt^
Dežurni
poročajo
VLOM V LIPOVCU - 19. februarja popoldne je bilo vlomljeno v hišo Slavka Šuštarja v Srednjem Lipovcu. Domačih ni bilo doma, neznanec pa je našel ključ, ki je bil sicer „skrit". V stanovanju je vlomilec vse razmetal, očitno je iskal denar. Ker tega ni našel, še drugego ni maral.
TRAMA IZGINILA - V noči ni. 21. februar je nekdo z dvorišča hiše na Kandijski cesti 5 v Novem mestu ukradel Marjanu Sodiču dva lesena trama, vredna 200 din.
TAT V KLETI - Klet Jožeta Ko-plenka v Šmarjeških Toplicah je imela ponoči 21. februarja neznanega obiskovalca. Odnesel je tri zajce, spil nekaj vina in ukradel tlačilko.
SPET UKRADENE MEGLENKE - V noči na 22. februar je nekdo z osebnega avtomobila Marjana Beleta iz Novega mesta ukradel luči meglenke. Avto je stal pri Zavodu za požarno varnost. Bele je oškodovan za 600 din.
SEKAL NA TUJEM - Francu Penci iz Smolenje vasi je nekdo v gozdu posekal več borovih in smrekovih dreves, vrednih 300 din.
NE PUŠČAJTE KLJUCA V VRATIH! Tončko Luzar z Novega mesta je 23. februarja obiskal tat. Lužarjeva je hodnik stanovanja zaklenila in za nekaj časa odšla, ključ pa pustila v vratih. Neznanec je to izkoristil in ji ukradel 255 dinarjev. Očitno ključev niti za hip ne gre puščati v vratih, kajti tatovi so na preži!
PRETEP PRED AVTOBUSI -Novomeški miUčniki so 25. februarja popoldne morali posredovati pri pretepu na novomeški avtobusni postaji. Ugotovili so, da je delal nered in se pretepal Ljubljančan Matko Miklavčič. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom za prekrške.
Jug spet vlomil
Kočevski miličniki so 13. februarja prijeli 19-letnega Borisa Juga, iz Stare cerkve, ki je 9. februarja vlomil v gostilno ,,Pod lip-co“ v Stari cerkvi in takrat zasledovalcem pobegnil. Izročili so ga okrožnemu preiskovalnemu sodniku. Pred okrožnim sodiščem se bo namreč moral zagovarjati zaradi treh vlomov, pred občinskim sodiščem pa je v postopku zaradi tatvine.
Kot smo že omenili, je Boris Jug nazadnje vlomil 9. februarja okoli polnoči. V gostilno „Pod lipco“ v Stari cerkvi je prišel skozi okno in odnesel za 790 din jestvin, pijač in cigaret. Vse to je naložil kar na sanke. Razen tega je naložil še cigarete, ki jih je imel že od nekega prejšnjega vloma skrite v bližnjem skednju. Vse je hotel odpeljati v novo skrivališče. ■ Pri „prevozu** pa so ga zalotili miličniki. Vlomilec je med begom izgubljal vse nakradeno, končno pa jc zgubil tudi sani. Miličnikom jc sicer pobegnil, a ne za dolgo, ker so ga že 13. februarja prijeli.
»Hitrost je velik krivec«
s
:
!
I
Taki prizori so še na cestah, čeprav je zima minila. Morda prav zato, ker nekateri mislijo, da večje nevarnosti ni več, so neprevidni in objestni. Poledica pa včasih še nastaja, megla je zjutraj še gosta, zato previdnosti nikoli ni dovolj. Na slovenskih cestah je bilo po novem letu že okrog 60 prometnih nesreč s smrtnim izidom. (Foto: Legan)
\
Brezdelje in pohajkovanje sta zlo
Nekateri pravijo, da se mladina danes močno razlikuje od prejšnjih generacij, ki da so bile pridnejše in delavnejše. In kaj smo naredili, da bi tok življenja mladih spreobrnili v drugo, koristnejšo strugo? Kot kaže, bolj malo. Kaj predlagajo nekateri Novomeščani, da bi ozdravili današnjo „kavarniško* mladino;
DARJA PODBEVŠEK, Center za socialno delo:	,Mladina	v	Novem
mestu ima preveč prostega časa. Mislim, da bi morali za mlade ustanoviti klub, ki bi ga vodili pedagogi, obenem pa bi morale delavne organizacije spremljati mladino v podjetju in jim pri začetniških težavah načrtno pomagati. Mladina je prepuščena sama sebi, mislim pa, da v Novem mestu rrtmamo pravih huliganov. Mladi ljudje kršijo le javni red in mir. Zato bi morali miličniki večkrat zaviti v javne lokale in pokon-trolirati, kdo pije alkohol, mlade povprašati po letih in jim, če je po-trebnOj pitje prepovedati.
DUŠAN PAVLIC, dijak: „V mladinski klub ne zahajam rad, ker se ga fantje preveč radi „nalezejo". Kako bi se dalo pozdraviti mladino? Del mladih se ne bo hitro pozdravil. Prevzel jih je alkohol, preveč radi zahajajo na Otočec, v Šmarješke Toplice . .. Mislim, da bi morali v šolah ustanoviti klube najrazličnejših sekcij in le tako bomo naslednjim generacijam preprečili, da se bodo namesto na pol omamljeni v kavarnah zbirali na športnih igriščih. *
FRANC BARTOLJ, sekratar SZDL Novo mesto: ,.Kam plove današnja mladina? Vsi vemo, kam, in zadnji čas je, da se lotimo zdravljenja. Mislim, da bi morali razviti športno dejavnost, še bolj kot športno pa rekreativno. V tej smeri bi morale delovati vse družbene in delovne organizacije. Le tako bi se ekipe mladih pijancev spremenile v re-
TRCENJE S TOVORNJAKOM
14. februarja dopoldne je voznik osebnega avtomobila Josip Dubovič iz Zagreba vozil iz Ljubljane proti Zagrebu. Koje prehiteval tovornjak, je nasproti pripeljal voznik tovornjaka s prikolico Franjo Pukec iz Križevca. Dubovič je skušal preprečiti trčenje, vendar mu ni uspelo. Trčil je v prednji levi del Pukčevega avtomobila. Hudo ranjenega Duboviča so odpeljali v zagreb.ško bolnišnico, na vozilih pa je za približno 50.000 dinarjev škode.
Prijatelj
V Spehavzovi gostilni je bilo polno, da nikoli tako. Brhka Meta je tekala od mize do mize in stregla žejnim gostom. Marsikdo je poškili iznad kozarca in pogledal dekliču pod noge ali drugam, potlej vzdihnil in globoko izpil. Nič čudnega, saj je Meta veljala za lepotico. Ce se ti je nasmehnila, če te je pogledala in zlasti če se te je dotaknila - zasijalo ti je srce in pozabil si - vsaj za tisti hip - reve in težave . . .
Več nas je bilo, ki smo v gostilno hodili zgolj zaradi Mete. Saj veste, mladi smo bili in vsak bi rad da bi se dekle zanj ogrelo.
Imel sem občutek, da imam med vsemi največ možnosti. Vsaj tako je kazalo. Meta se mi je namreč največkrat nasmehnila, največkrat pogledala proti meni in - to moram poudariti enkrat mi je celo dovolila, da sem jo pobožal po zadnjici.
„Meta* , sem dejal ob priliki, ko me nihče drug ni slišal, „Meta, poslušaj ... jaz bi . . .**
Nisem dokončal, ker je prav takrat vstopil prijatelj Mihol.
,,Kaj pa vidva, a? ** je zaklical. ,JJo, kar skupaj stopita, če se imata rada!" Nato sc je zare£iil in naročil dva deci.
Meta je zardela in postregla.
Minilo je precej časa in služba mi ni dala, da bi kaj prida zahajal k Spehavzu. No, onega dne pa sem si spet vzel čas in šel. Ko sem stopil, sem koj pri vhodu opazil Meto. Mislil sem, da sc mi bo nasmehnila in me prijazno pozdravila, ko me tako dolgo ni bilo. Pa sem se zmotil. Dekle se je namrdnilo, me grdo pogledalo in mi obrnilo hrbet.
Ko je bila prilika, sem stopil bliže in jo ogovoril. Vprašal sem, kaj zaboga se je vendar zgodilo, da me tako grdo gleda.
„Marš, baraba!** mi jc zabru.sila v obraz. „Vse vem . . .**
„Kaj veš, dekle drago? **
,Vse! Da se okrog hvališ kako sem bila tvoja, kakšna lajdra da sem, kako me boš zavrgel kot ožeto limono . . . Jaz sem pa mislila . ; . mislila . .. Fuj, prasec! . . T
„Kdo ti je pa to natvezel, a? To je čista laž!'*
„Ne boš me, ne. Tvoj najboljši prijatelj mi je povedal, tvoj Mihol. Dejal mi je, naj resno razmislim, da me ima on rad ... ti pa ... *
In tako je bilo. Dekle je verjelo Miholu, mojemu prijatelju.
JAKA PRAVIČNIK
kreativne ekipe. Razen tega je že zadnji čas, da bi za mlade, pa tudi ostale v Novem mestu, uredili kegljišča.**
NIKO PRIŠEL, pomočnik komandirja postaje milice: „Dijaki in študentje so bolj malo po kavarnah, ker imajo dovolj šolskega dela. V lokalih poseda mladina, ki se je izognila nadzoru staršev. Morda ne bi bilo slabo, ko bi novomeška Zveza združenj borcev poskušala pripraviti za-
Da ne bo pozno..
Najbolj preprosta razlaga, zakaj se mladostniki združujejo, je ta, da kljub dolgoletnemu pritisku staršev iti šole v otroku ne ugasne želja po uveljavljanju. Ce tega nagona mladostnik ne uveljavi v športu, v šolskem uspehu, ali sicer med prijatelji, hoče postati opazen za vsako ceno. Ugled in veljavo si hoče pre-nekateri pridobiti tako, da poseda v kavarni, kadi, ne brani se pijače. Ko pride po zaužitem alkoholu pretirana korc^ža, tudi do pretepa, kraje ali nasilništva ni daleč.
Starši dolžijo običajno slabo družbo, šola starše, res pa je, da nosi vsak delček krivde. Strokovnjaki cenijo, da je v Sloveniji okrog 2.500 mladoletnikov z vedenjskimi in osebnostnimi motnjami. Okrog 800 jih zaide v vzgojne zavode, 1800 jih obravnavajo v vzgojnih posvetovalnicah, ostali pa...
Pravilno usmerjati otrokov prosti čas je težka, toda današnji družbi nujno potrebna naloga.
nimiva predavanja o narodni obrambi za mladino, ki še ni bila pri vojakih, teh predavanj pa naj bi se udeleževala tudi dekleta. Dobro bi bilo, ko bi pripravili pohode po partizanskih poteh, ti pa bi morali biti resnično pohodi, brez pomoči avtomobilov. Verjetno bi bila to ena izmed oblik, da bi mladino spravili na koristnejša pota.**
ZDENKA PUCELJ, dijakinja: „Starši mi doma velikokrat pripovedujejo kako lepo je bilo v mladinskih delovnih brigadah. Tam so se mladi spoznavali, se lahko naučili poklica, obenem pa z delom koristili domovini. Kaj, ko bi organizirali take mladinske brigade? 'Namesto po steklenicah piva bi fantje segali raje po lopati in krampu.**
MARJAN PAVLIN, sekretar ZMS Novo mesto: „V Novem mestu imamo celo vrsto organizacij, v katere bi se mladi lahko vključili in se koristno zaposlili. Med mladino bomo še naprej organizirali pohode, ki so lansko leto dobro uspeli. Prav tako bomo morali oživeti TRIM, ki bi zlasti prav prišel delovni mladini.** J. PEZELJ
Drago ostrešje
Kadar Cigan ponuja blago, je bolje pretirana previdnost kot kupčija na hitro roko, sicer se lahko znajdeš na sodišču.
Pred senatom občinskega sodišča v Črnomlju se je moral nedavno tega zagovarjati občan iz sosednje Hrvaške, ker je od enega Hudorovcev iz Coklavce kupil les za ostrešje. Cigan je namreč videl, da je les zložen ,,pri Vražjem kamnu* ob cesti Stranska vas - Črnomelj in takoj si je domislil kupčijo. Hrvat je prišel s kamionom, les odpeljal, kupčija pa se je zanj slabo končala.
Cigan je bil obsojen na 4 mesece zapora, ker ni prvič sedel na zatožni klopi, kupec pa je moral odšteti 3.000 din kazni in še plačati les pravemu lastniku. Drago ga je veljala lahkovernost in drago je bilo ostrešje! Moral bi posumiti v Cigana, saj je za vse coklovške znano, da nobeden nima svoje hoste.
Na metliškem območju je zadnje čase več nesreč zaradi prehitre vožnje. Samo lani je bilo 54 nesreč zato, ker so vozniki preveč pritiskali na plin. Več o tem je povedal Jože Peterlin, komandir Postaje milice v Metliki.
„V letu 1972 smo imeli na našem območju 131 prometnih nesreč kar je ena manj kot leto dni prej. Ugotavljamo pa, da se vzroki za nesreče spreminjajo. Na cesti zalotimo manj vinjenih, več pa takih, ki vozijo prehitro glede na stanje cestišč in vreme."
- Koliko nesreč je bilo lani, ker so bili vozniki vinjeni?
„Samo pri 6 voznikih smo ugotovili preveliko količino alkohola v lavi, medtem ko smo v letu 1971 obravnavali 14 takih primerov.**
- Navadno imate v prometnih nesrečah precej udeležencev iz vrst zdomcev. Se tradicija nadaljuje?
„Z zdomci nimamo na cestah v zadnjem času nobenih težav. Ob zadnjih praznikih ni bilo prav nobene prometne nesreče, v kateri bi nastopali zdomci. Kaže, da so jih izkušnje izučile. Zdaj vozijo bolj previdno.**
- Kakšne izkušnje imate z vozniki v zadnjih tednih oziroma v prvih mesecih leta 1973?
„Kmalu po novem letu smo preprečili vožnjo 6 ljudem za volanom, ker so bili vinjeni. Sodnik za prekrške jim bo izrekel verjetno denarno kazen, pa še odvzem vozniškega dovoljenja za določen čas. Kaznovalna politika se v takih primerih zaostruje.**
O n medo
pdrdsrdfi
- Kaj vi priporočate avtomobilistom pri vožnji na pomlad, posebno pa v času turistične sezone?
„Varujejo naj se prevelike hitrosti! Naj ne precenjujejo svojih sposobnosti in naj vozijo vselej razmeram in času primerno."
R. baCer
BROD: PREKRATKA RAZDALJA - 19. februarja dopoldne jc Anton Ljubi iz Irče vasi vozil z avtom po Partizanski cesti v Novem mestu proti Brodu. Za njim je vozil Celjan Leopold Zalokar. Ker je imel ta prektratko varnostno razdaljo, je trčil v Ljubijev avto in naredil za 3.500 din škode.
ČRNOMELJ: PREHITRO ZAVIL - Alojz Šikonja iz Desinca je 19. februarja popoldne z avtom na hitro zavil s Kolodvorske ceste v Črnomlju v Ulico 21. oktobra, pri tem pa trčil v avto Jožeta Kapša iz Lokev. Škode je za 2.000 din.
GOTNA VAS: NI NAKAZAL SMERI - Novomeščan Milan Zirer je 20. februarja v Gotni vasi z avtom zavijal v desno, ne da bi nakazal spremembo smeri. Za njim je vozil avtobus Janko Kasunič in hotel osebni avto prehiteti. Pri tem sta vozili trčili in Zirer je bil laže poškodovan. Na vozilih je za 12.000 din škode.
ŽABJA VAS: TRCENJE PRED IMV - Jože Šinkovec iz Ločne je 22. februarja zjutraj vozil osebni avto po Zagrebški cesti proti Gotni vasi, pri poslopju IMV pa je naproti z avtom pripeljal Alojz Peterle iz Bršlina. Ta je zavil v levo ter trčil v prednji del Šinkovčevega avtomobila. Škode je za 3.000 din.
GLAVNI TRG: V PARKIRANI AVTO - Ivan Cečelič iz Koroške va.si je 22. februarja zjutraj vozil osebni avto od Glavnega trga proti Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. V ovinku pa je avto zaneslo in je trčil v kombi Alojza Savška, ki je stal na parkirnem pirostoru. Škode je za l .000 din.
En korak v levo, korak v smrt
74-letna Justina Perc je 18. avgusta lani na cesti pri Kompolju obležala mrtva, potem ko jo je z avtom podrl Otmar Gradišnik iz Celja. Razprava je bila te dni na okrožnem sodišču.
Ugotovljeno jc, da je tistega dne proti večeru, ko sc je nesreča zgodila, padal močan dež. Cesta je bila spolzka, nad njo se je dvigala poletna meglica. Otmar Gradišnik,
27-letni Celjan, je po tej cesti prvič vozil in kakih 10 kilometrov prej je sopotnici še dejal, kako je vožnja v „takem** nevarna.
Po cesti med Radečami in Krškim je vozil kakih 40 do 50 km na uro, kar res ni veliko, za normalne razmere celo počasi, za razmere, kakršne so bile tedaj, pa še prehitro. Tako je pri.šel pri Kompolju v oster desni ovinek ter nenadoma pred seboj zagledal žensko. Ni bilo mogoče nič ukrepati: ni se mogel ogniti, ni mogel ustaviti.
Druga plat nesreče pa kaže, daje
bila Perčeva očitno duševno zmedena, ker je tisti dan že trikrat ušla z doma. Hodila je po desni strani ceste in ne povsem ob robu, kot vsi pešci pa bi morala hoditi po levi. Razen tega so jo v zadnjem hipu ver-
ietno zmedle še luči tik za seboj, ta-:o da je pred usodnim trčenjem na-
redila še korak v levo. Tako je bila ponesrečenka sama precej kriva, saj jo je zadnji korak v levo privedel v smrt.
Senat okrožnega sodišča v Novem mestu pod predsedstvom Janeza Pir^ nata je vse te okoliščine upošteval, ko je Gradišniku odmerjal kazen. Glede na močno sokrivdo ponesre-čenke jc bil obsojen le na 4 mesece zapora, pogojno za dobo enega leta. Sodba še ni pravnomočna.
S sekiro nad miličnike
MIRNA: VEC RANJENIH - 24. februarja zvečer se je Ivan Zupan iz Drage pri Šentrupertu pripeljal s kolesom v Slovensko vas, vozil pa je po levi strani ceste. Ker je naproti pripeljal z avtom Alojz Janežič iz Puščave, je zadel kolesarja z žarometom in ga zbil na tla, avto pa je zasukalo poprek čez cesto. Prav tedaj je z Mirne pripeljal še Ljubljančan Stanko Ržen in trčil v Janežičev avto. Ivana Zupana, Alojza Janežiča in njegovo sopotnico Jožico Janežič so morali odpeljati v novomeško bolnišnico, lažje poškodbe pa imata tudi Stane Ržen in njegov sopotnik Ludvik Huč in Rakovnika. Škode je za 3.500 din.
GOSPODIČNA:	TRK	NA
GOZDNI CESTI - 25. februarja popoldne sta se na gozdni cesti med Gospodično in Vahto na Gorjancih srečala avtomobila z voznikoma Stanetom Košičkom in Jožetom Kuretom; oba sta iz Novega mesta. Med srečanjem sta vozili trčili. Škode je za 1.000 din.
KAMNA GORICA: LJUBLJANČANA TRCILA — Bogdana Žagar iz Ljubljane je 25. februarja popoldne vozila avto proti Mirni, ko pa je pri Kamni gorici v ovinku zavrla, je avto zaneslo v levo naravnost v avtomobil Leopolda Vrtina iz Ljubljane. Škode je za 6.000 din.
RATEŽ: POLEDENELI KLANEC - Jože Turk iz Praproč je 25. februarja peljal od Rateža proti Otočcu, na poledenelem klancu pa je srečal avto Vekoslava Šekoranje iz Novega mesta. Avtomobila sta trčila. Voznika imata za 2.000 din šlcodc
TREBCA VAS: IZGUBIL RAVNOTEŽJE - Albin Krakar z Rebri pri Žužemberku seje 25. februarja s pony-ekspresom pripeljal iz Sadinje vasi proti Trebči vasi. Ko se je že pripeljal v vas, je zapeljal na zaledeneli greben sredi ceste, izgubil ravnotežje in padel. Padec je bil hud, tako da je dobil več odrgnin in pretres možgan. Odpeljali so ga v bolnišnico.
SREBRNICE:	OBSTAL	NA
TRAVNIKU - 19. februarja zjutraj je Jadran Povše iz Ilirske Bistrice vozil osebni avto Iz Dol. Toplic proti Novemu mestu. V Srebrničah ga je na ovinku začelo zanašati sem in tja, dokler ni zdrknil s ceste in obstal na travniku, škode je za 6.000 din.
Na • ; mesece zapora je senat občinskega sodišča v Novem mestu pod predsedstvom Vladimirja Bajca obsodil Antona Štrumblja z Vinko-
VLAČILEC NENADOMA NA CESTO
24. februarja popoldne je peljal po cesti I. reda iz ljubljanske .smeri proti Zagrebu voznik osebnega avtomobila Hrvoje Petrovič iz Zagreba. Pri bencinski črpalki na Čatežu mu je nenadoma pripeljal z desne strani iz bencinske črpalke na cesto voznik vlačilca francoske registracije Mar-tial l-iliatre iz Pariza in zaprl pot vozniku osebnega avtomobila. Petrovič je kljub zaviranju trčil v levi zadnji dol vlačilca. Pri nesreči je bil težje poškodovan sopotnik v osebnem avtomobilu Adam Sabljak iz Zagreba, ki so ga odpeljali v brežiško, nato pa v zagrebško bolnišnico. Škode na vozilih je za okrog 6.000 dinarjev.
Kazen:ena plača
Poostrena kaznovalna politika se pozna tudi na občinskem sodišču v Črnomlju. Januarja so namreč obsodili 4 povzročitelje prometnih nesreč, pri katerih je šlo le za manjše praske, na precejšnje denarne kazni. Krivci so morali odšteti 1.200 do 1.400 din, kar je že raven mesečnega osebnega dohodka delavca. Eden je dobil celo 3 mesece zapora, pogojno za dve leti. Po novem ni več manjše denarne kazni kot 1.000 din.
vega vrha pri Dvoru, ker jc „z grožnjo uradni osebi preprečil uradno dejanje*". Tako sc glasi uradni, suhoparni izrek sodbe, dogajalo pa sc ja naslednje:
Ko sta žužemberška miličnika Franc Cvetkovič in Franc Šenica 15. marca 1971 prišla po Štrumblja, da bi M odpeljala na prestajanje zaporne kazni, je pograbil sekiro in kričal, da ju bo pobil, če se mu približata. Cez teden dni so z žužemberškimi
prišli še trije drugi miličniki in tudi njim je razkačeni možak grozil s sekiro. Sele ko so mu zagrozili, da bo-
do nadenj spustili šolanega psa, seje vdal.
Zdaj bo namesto ene kazni prestajal dve. Sodba, ki jo je novomeško sodišče izreklo, je namreč že pravnomočna.
S STOLOM TEPEL DRUGE
16. februarja ob 19. uri je v mladin-.ski restavraciji „Metka-bar* v Kočevju razgrajal in se pretepal z občani 23-letni Slavko Buzok iz Ovanj-ska, sedaj brez zaposlitve. Bil je mučno vinjen. Miličniki .so ga pridržali do iztreznitvc.
Sevniška občinska cestna služba je lani in letos zamenjala okrog 80 dotrajanih prometnih znakov. Kdaj pa bodo prišli na vrsto tile na republiški cesti v Mikenski dolini? (Foto Železnik)
§ s . ^ J
I
£eTRTKQV INTERVJU
»Ne izmikamo se!«
Na vprašanje Miloša Matka, kaj je z gradnjo novomeške klavnice. je inž. Jože Tanko, direktor kmetijske/Zadruge Krka, takole zasukal odgovor:
»Ce se dobro spomnim, smo imeli leta 1969, menda 7. septembra, v sobi št. 32 na občini, poseben sestanek o tej gradnji. Tam so bili med drugim: tedanji predsednik občinske skupščine, republiški in občinski veterinarski inšpektor ter referent za kmetijstvo. Ker je bivši direktor MPP Jože Zalokar izjavljal, naj zavoljo tega nikogar ne boli glava, saj „v Novem mestu ne bomo gradili klavnice, ampak sanatorij", sem menil, naj zadruga misel, da bi sama gradila klavnico, opusti. Glede na to, da je imelo Mestno prehrambeno podjetje v letih 1968 in 1969 največjo akumulacijo, sem bil prepričan, da je le-to sposobno uresničiti tako gradnjo.“
„Kdaj je zadruga dokončno dobila nalogo graditi? “
„Do jeseni 1971 se je o klavnici mnogo govorilo na sejah sveta za gospodarstvo. Po eni daljših razprav je bilo odločeno, naj z gradnjo poskusi naša delovna organizacija. Zadolžitev smo vzeli resno. Takoj smo iskali izhod za lokacijo (že osemnajsto!) in stikali glave, da bi našli pravega, Jci bi izdelal tudi celoten elaborat. Načrte je bilo treba uskladiti z najvovejšimi predpisi, ki veljajo sicer samo za območje Slovenije; kako hudi so, pa mimogrede podatek, da so zavoljo neskladja z
njimi v' naši republiki zaprli precej klavnic."
„Osemnajsta lokacija je Verjetno tista pod Trško goro? “
„Prav tam. Potrebna dokumentacija je bila pripravljena do oktobra 1971, celoten elaborat pa se je zakasnil in bo izdelan ter dostavljen prav ta teden.“
„Kakšna bo nova klavnica? “ „Po načrtu je predvidena sodobna klavnica, primerna tudi za klanje za izvoz, poleg pa hladilnica in predelava. Po sedanji predračusnki vrednosti bi to veljalo okoli 18 milijonov din. Vprašanje pa je, kako vse to uresničiti. Za hladilne zmogljivosti je zvezna direkcija za rezerve že lani odobrila posojilo 3 milijone din, prosili pa smo, da bi ta dehar lahko porabili letos. Ker je naložba velika, brez kreditov seveda ne gre."
„Pa odplačevanje? “
„Ce hočemo najeti posojila pod sedanjimi pogoji za 10 do 15 let, bi bile obveznosti ogromne. Izračunano je, da bi letno odplačilo obresti in anuitet zneslo 3 do 3,5 milijona din. Obveznosti so torej takšne, da bi se moral celoten kolektiv zadruge odreči vsem drugim vlaganjem, če bi tb pokril."
,^Cdaj bo začetek gradnje? „Z gradnjo ne kaže odlašati. Po zamisli bi klavnico gradili etapno. Najprej bi prišli na vrsto hladilnica in predelava, ker je treba sedanji iz Kandije - zaradi urbanistične ureditve tega dela Novega mesta - preseliti. Klavnica bi pušla na vrsto kasneje. Gradnji se nikakor ne izmikamo, saj je za živinorejo rešitev le v taki industriji. Ce bi imeli to urejeno, pomanjkanja mesa ne bi smelo biti, razen v izjemnih krizah."
Svoje vprašanje je inž. Tanko naslovil na samoupravne organe MPP. Takole ga je zastavil: ,31išal sem, daje decembrska izjava direktorja SDK Jožeta Pa-dovana o poslovanju in anarhiji v MPP zelo prizadela ta kolektiv. Zato predlagam, da Franc Bratkovič, predsednik delavskega sveta k zadrugi pripojenega MPP, s sodelavci pojasni, kaj jih je tako razburilo."
I. ZORAN
MINI ANKETA:
v Novem mestu, v mesariji na cesti Komandanta Staneta, so spet pripravili presenečenje. Medtem ko v drugih mesnicah še naprej visijo le salame in slanina, so bili te dni klini v mesariji pri Gabretu spet polni mesa. Gospodinjam je šlo kar na smeh, čeprav so morale čakati v vrsti. Tako je prav, so se pogovarjale, če imajo podje^'a pri mesu izgubo, imajo drugje dobiček, pa se izravna. Mesarija je last kmetijske zadruge „KRKA“ (Foto: S. Mikulan)
Samo v besedah: za združitev
Po vsaki zimi so ceste v okolici Novega mesta razpokane, polne lukenj. Kaj menijo o v^rže-vanju cest nekateri Novomešča-ni?
ANTON GORENC, poklicni šofer: „Vozim v glavnem tovornjake, pa tudi v teh se čuti slaba ces^. Ce pa „presedlam" na fič-ka, je čisto nekaj drugega. Takrat se izmaknem vsaki jami. Da potolažim Novomeščane: ni samo pri nas tako hiido, tudi po drugih mestih šoferje tarejo podobne težave."
VIKTOR HITI, Avto-moto društvo; „V Novem mestu so ceste zelo slabo vzdrževane. To se vidi zlasti sedaj, ko je skopnel sneg. Delavci cestnega ali komunalnega podjetja so razpoke in luknje zamašili za silo s peskom, ki pa so ga avtomobilska kolesa hitro razmetala. Tako so ostale luknje z ostrimi robovi in marsikateri voznik je že presekal gumo. Zakaj tako? Podlaga za as falt je preslaba, zato ne bo nikoli bolje. Prav tako je že zadnji čas, da temeljito popravijo oba priključka z avtomobilske ceste, saj
Ceste
Zdrava in pametna pobuda za spojitev 4 manjših novomeških podjetij — OMP Instalateija, Elektrotehničnega podjetja. Zavoda ROG in Novograda — je doživela propad. Proti združevanju so se izrekli že v začetku razgovorov pri OMP Instalater in Elektrotehničnem podjetju.
Pomisleki v obeh podjetjih imajo svoj izvor v vodstvih in v obeh kolektivih. Iznenada se je obojim združitev tako različnih dejavnosti zazdela vprašljiva. Zdaj so za združitev montažerjev in inštalaterjev, gradbeništvo in konfekcija pa se jim zdita nesprejemljiva.
Zavrgli so kadrovske, finančne in organizacijske prednosti združitve, še preden so bile v celoti izoblikovane in čeprav svoje zavrnitve niso podprli z nikakršnimi argumenti. V obeh podjetjih so pohiteli s sestanki, še pr^en so bili podatki o prednosti združitve zbrani in v obeh kolektivih so se že v uvodnih razpravah seveda izrekli proti združitvi. Naj dodamo še to, da v Elektrotehničnem podjetju in OMP Instalater pobude
za združevanje že od nekdaj doživljajo takšno usodo.
In vendar je bila tudi tokrat predlagana spojitev 4 manjših podjetij, ki vsako zase nujno potrebuje lokacijo, nove proizvodne prostore, pa tudi denar, kadre in boljšo tehnologijo, in se ukvarjajo s podobno dejavnostjo. Skupnih osnov je torej na pretek. V obeh prizadetih podjetjih (Elektrotehnično in Instalater)
-f-
Suhokrajinski
drobiž
Svetujem, da o problemih, ki nastajajo zaradi pomanjkanja hlodovine, obvestite tudi CK ZKS,“je med obimom v Novolesu dejal republiški sekretar za gospodarstvo Maijan Dolenc ( na sliki: drugi z leve) (Foto; I. Zoran)
Novoles: brez hlodov ni dela
Pomanjkanje hlodovine spet tepe Novoles. Lesa imajo komaj za sproti. Slabo vreme "bi dobavo močno ovrlo ali jo celo ustavilo. Ljudem so že povedali, kaj lahko pride. Ker f problem ni trenuten in ne neznan, so ga „obesili" na malo večji zvon kot običajno. Zato so imeli prejšnji teden na obisku repubhškep sekretarja za gospodarstvo Marjana Do-
ODGOVOR ODBORNIKU
Tone Hrovat, odbornik iz Irče vasi, je na eni lanskih sej občinske skupščine vprašal, kaj je z novo potjo v njegovem kraju, ker je dosedanja zaradi zazidave ukinjena. Iz Dominvesta ^ ,so mu odgovorili;
„Z zazidalnim načrtom Irča vas — Brod je poljska pot res ukinjena, vendar je še vedno povezava starega dela naselja z novim trgovskim centrom. To je peš pot. Potrebe po taki poljski poti, kot je bila tam do zdaj, v prihodnje ne bo, ker tudi kmetijska zemljišča potrebujejo za stanovanjsko zazidavo. Promet, kolikor ga še je tam, bo možno v celoti speljati na pot, ki drži skozi Irčo vas.“
lenca in inž. Mitjo Cc'neta iz gospodarske zbornice, pogovorov pa sta se
Sodnikov ni
Od 1965 do 1972 seje število sodnikov na občinskem sodišču v Novem mestu zmanjšalo od 7 na 5, ob tem pa je prispelo v obravnavo kar 4.000 zadev več. Sodniki so dobili neprimerno več dela; 1965 je prišlo na enega sodnika letno 1.593 zadev, lani pa kar 2.290.
Kot je poudaril predsednik občinskega sodišča Rudi Jereb na zadnji seji občinske skupščine, s(^dišče ni moglo tekoče obravnavati zadev. Počasne so bile tudi preiskave kaznivih dejanj, ki so jih uspeli končati pretežno šele po treh mesecih. Preiskave se precejkrat zavlečejo tudi zato, ker sodišče ne dobi vselej izvedencev.
Precej pripomb ima sodišče na dostavo pošte. Prenekateri-krat morajo razpravo preložiti, ker ni priče — navadno se izkaže; da ne dobe pravočasno obvestila.
udeležila tudi predsednik občinske skupščine Avgust Avbar in sekretar občinskega komiteja ZK Franci Šali.
Inž. Edo Tavčar je gostom povedal, da je letna poraba hlodovine v Novolesu omejena na 80.000 m3 oziroma dnevna na 300 m3. Lani so imeli le 19-dnevno surovinsko zalogo, zato se je v kritičnih dneh zgodilo, da je žaga stala skoraj 30 izmen, iz primarne v finalno proizvodnjo pa so premestili 70 ljudi. Pomanjkanje domače hlodovine so v minulih letih zamenjale uvožene eksote, kar gotove ne more biti trajna rešitev. Poleg tega v zadnjih mesecih opažajo, da se regije, od koder so dobivali les, čedalje bolj zapirajo vase.
Med pogovorom z Marjanom Dolencem so poudarili, da pomanjkanja hlodovine ne bi toliko čutili, če bi omejili ali ukinili izvoz lesa. Dejali so, da bi morali republiški in zvezni organi to vprašanje temeljito proučiti', sicer bo "začela domača lesna industrija vidneje nazadovati ali^ celo propadati. Pripomnili so, da bi morala država ukiniti izvozne premije za surovine.
Republiški sekretar je dejal, da bo potrebno dolgoročnejše rešitve za lesno industrijo ter seveda tudi za gozdarstvo poiskati ne v lokalnem in republiškem, marveč v zveznem merilu. Dejal jc, da bo sam pomagal v okviru pristojnosti, priporočil pa jc, naj Novolesovi komunisti s stanjem v podjetju seznanijo tudi CK ZKS.
OBCANI NAJBOLJ ZAKOTNE VASICE IZ KS ŽUŽEMBERK, Plešivice nad Šmihelom pri Žužemberku, bi radi zgradili velik vaški vodnjak, iz katerega bi si potegnili vodo v gospodinjstva. Vodnjak naj bi bil zgrajen na primerni višinski točki, vanj bi napeljali deževnico iz najvišje stoječe stavbe, razen tega pa bi jo stregli še s posebej prirejene strehe, ki bi jo postavili s skupnimi močmi. Vodnjak bi bil primemo urejen. Občani bi nabavili manjšo tomosovo motorno vodno črpalko, da bi po potrebi lahko v skupni vodnjak načrpali vodo iz hišnih vodnjakov. Sami občani bi,opravili pri gradnji vodnjaka vsa dela, z materialom in prevozi pa naj bi jim pomagala krajevna skupnost. Na krajevni skupnosti upajo, da bo njihova želja upštevana v programu dejavnosti krajevne skupnosti za leto 1973.
DRUŽBENO-POLITIČNE ORGANIZACIJE V ŽUŽEMBERSKI KRAJEVNI SKUPNOSTI pripravljajo proslave dneva žena. Proslave bodo v Ajdovcu, na Dvoru, v Šmihelu in Žužemberku. Povsod bodo imeli kulturne prireditve z govori, žužem-berško kulturno umetniško društvo pa je za ta dan naštudiralo Klopčičevo enodejanko s,Mati". Žene bodo imele razvedrilo s pogostitvijo.
DVORSKA RIBOGOJNICA se bo razširila. Pred dnevi je bil namreč dosežen sporazum med Ribarstvom Export Ljubljana in žužemberško kmetijsko zadrugo glede odkupa oziroma nakupa potrebnega zemljišča. Tako bo dvorska ribogojnica lahko v bodoče kos vedno večjemu povpraševanju po ribah, pa tudi tamkajšnji prostor ob Krki bo turistično urejen.	M.	S.
Stare šole mladim
Komunalna dejavnost v topliški krajevni skupnosti se bo letos nadaljevala. Sredi februarja je svet pripravil spisek glavnih nalog, ki se jih nameravajo lotiti. Električno napeljavo od Podturna do Crmošnjic bodo okrepili, v Meniški vasi in Soteski pa uredili napetost. Vodovode bi. radi napeljah na Uršna sela, Gornje Sušice, Laze in Dobindol, kanalizacijo pa uredili v Podturnu, Meniški vasi. Dolenjskih Toplicah in Selah. Na Uršnih selih želijo poleg tega zgraditi pokopališče, gasilskemu društvu v tem kraju pa pomagati do nove motorne brizgalne. Zdravniško pomoč ' bi radi približali Uršnim selom in Poljanski dolini.
Najpomembnejša naloga vsega prebivalstva je dograditev šole v Dolenjskih Toplicah. Občani na vse načine pomagajo, da bi šolo to jesen res povsem urejeno in opremljeno izročili namenu. Na svetu krajevne skupnosti so se strinjali, da bi stavbe podružničnih šol v Poljanah, na Gornjih Sušicah in v Soteski, ki bodo z novim šolskim letom ukinjene, dali v upravljanje mladinskim aktivom.
FRANCI JERINA
očitno prihaja do odporov zaradi nerazčiščenih odnosov do osnov združevanja, posledica pa je politični odpor. Kako naj ocenimo vodstvi podjetij, ki veselo pritrjujeta ne-pravšni odločitvi kolektiva in celo trdita, da je treba „tudi masi dati prav" ... In če dodamo še izjave, da so za združitev, toda proti razvijanju dejavnosti v okviru TOZD, ni več kaj reči. Vzrok za polom zdrave in pametne ppbude o združevanju lahko iščemo edinole v premajhnem političnem posluhu v vodstvih obeh podjetij, zato pa takšnega posluha ni tudi v kolektivih. Prav gotovo pa bodo za združitev takrat, ko jim bo šlo slabo, na to pa ne bo treba dolgo čakati!
M. JAKOPEC
Slab odziv na razpise
Manjši osebni dohodki, utesnjeni prostori in drugi razlogi odvračajo ljudi od zaposlitve v občinski upravi. Delovna mesta v oddelkih niso zadostno zasedena, zadovoljivega odziva ni bilo - tudi po večkratnih razpisih.
Kot je poudaril tajnik občinske skupščine Dušan Zupanc, pripravljajo 7-letni načrt kadrovanja v upravi. Kajpak potrebuje le-ta za boljše delo takoj več dodatnih prostorov; dela je več, ljudi je več, gnečo pa povečujejo tudi stranke, ftvi korak je narejen: osnovna šola Katja Rupena je vrnila občini stavbo v Kettejem drevoredu, kjer je bila zadnja leta otroška varstvena ustanova, fti vrnitvi se je nekoliko zataknilo, ker samoupravni organi šole zahtevajo hkratno ureditev šole Katja Rupena.
Odborniki so na seji 20. februarja podprli prizadevanja občinske uprave, da izboljša svoje delo - tudi s sodobno obdelavo podatkov. Priporočili so, naj bi kadrovsko vprašanje poslej bolj reševali s štipendiranjem.
se Novomeščani počutimo, kot bi bili odrezani od sveta."
TONE POTOKAR, avto taksist: „Poznam vse ceste v Novem mestu in v njegovi okolici. Med najslabšimi je prav gotovo priključek k Mačkovcu. Luknja pri luknji. Po mojem se je več ne splača popravljati. Najbolje bi bilo, ko bi Cestno podjetje ves asfalt odstranilo, postavilo trdno podlago, pa bi se „krpanja" za nekaj let rešili."
JOŽE DRVARIČ, tehnik: „Po vsaki zimi se ponovi pesem - krpanje ceste, drugo leto po sne^ pa je cesta spet polna lukenj. Ceste proti Dolenjskim Toplicam ,Jiumoristi" niso zastonj preimenovali v „cesto osmega marca". Podjetja, ki skrbijo za vzdrževanje, delajo napako v tem, ker naredijo preslabo podlago. Pri polaganju asfalta bi morali biti strpnejši, kajti gradnja cest, kot je na primer priključek proti Mačkovcu, je nesmiselna in samo v škodo."
META PAVLIC, Cestno podjetje:	„Letos od republiške
skupnosti za ceste ne bomo dobili denarja za odseka k Dolenjskim Toplicam in Mačkovcu, kaj pa bo s cesto proti Mačkovcu, lahko več zveste na občini. Popravljali bomo, kar se bo dalo v okviru vzdrževanj, ko pa bo asfaltna baza začela delati (predvidoma ob koncu marca), bomo začeli z večjimi deli. Do takrat bomo ceste popravljali s hladno asfaltno maso in s peskom."
J.PEZELJ
TURISTIČNA PRIZNANJA
Na petkovem občnem zboru turi> stičnega društva Otočec - Šmarješke Toplice je predsednik Tine Tomšič v poročilu navedel več opravljenih del: delna ureditev avtobusnega postajališča, sprehajališče Otočec -Šmarješke Toplice, prireditve v okviru Dolenjskega poletja, skrb za okolico itd. Po volitvah novega vodstva so podelili denarne nagrade, in priznanja lastnikom, ki so najlepše uredili za okolje hiš in gospodarskih poslopij. Prvo nagrado je dobil Jože Klevišar iz Lutršk^a sela.
NovomcSte kronika
PRESELITEV INŠTALATERJA - Obrtno montažno podjetje Inštalater se je iz Kidričevega trga 2 preselilo na Zagrebško ulico 9.
NEZANIMIVA IZLOŽBA - V vitrini foto-kino kluba, ki visi na stavbi, v kateri je zavarovalnica Sava, že več mesecev visijo iste slike. V tem času so si „razstavo" prav gotovo vsi Novomeščani že po večkrat ogledali in bi bilo bolj, da bi „klu-baši" razstavo „podrli", saj tako kaže samo na njihovo nedelavnost.
KRVODAJALSTVO - Prejšnji teden je darovalo kri na transfuzijskem oddelku kar 85 krvodajalcev. Največ, 18, jih je prišlo iz Novo-teksa, 12 pa iz šole za zdravstvene delavce.
CVETJE - Na tržnici so v ponedeljek branjevke ponujale zvončke, šopek pa je veljal 0,50 dinarjev.
POPUSTI - Iz vseh izložb v trgovinah vabijo napisi s popusti. V Mercatorjevi blagovnici prodajajo izdelke tovarne Gorenje s 5odstotnim popustom, v Mladinski knjigi pa rokovnike in stenske koledarje s 50 do 55-odstotnim popustom.
TRŽNICA - Prejšnji tržni petek so prevladovali na tržnici predvsem prodajalci suhe robe, zaradi velikega števila prodajalk pa so se cene malenkostno spustile. Cene: jajčka so veljala samo še dinar, glava kislega zelja 8 din, liter čubulčka 10 din, liter medu 25 din, mandarine 10 din, zelena solata 6 do 8 din, čebula 8 din, pomaranče 8 din, Umone 10
din, kilogram orehovih jederc 30 din, kisla repa 4 din za krožnik in jabolka 5 do 6 dinarjev.
ROJSTVA - Rodile so: Anica Macedoni s Prisojne poti 10 - Gregorja in Jožica Kovačič iz Jerebove 14 - BošUana.
POGREBI - Prejšnji teden so umrli: Barbara Cigič v 69. letu starosti, gospodinja in Moše Pijade 192 iz Zagreba, Jože Smole v 90. letu starosti, upokojenec iz Cegebiice 14, in Ludvik Rodič, upokojenec iz Žabje vasi 2.
/
- Ena gospa je rekla, da ne da počenega groša na 8. marec — saj bodo moški spet samo obljubljali, napravili pa nič ...
Ob osnovni šoli bratov Ribaijev v Brežicah rastejo temelji za otro^ vrtec. Denar zanj je zagoto\ijen in čez nekaj mesecev se bodo malčki že lahko selili vanj iz \iažnih in tesnih prostorov v dveh stanh zgradbah. (Foto: M. Jaranovič)
Kako po delu obnoviti svoje moči
Dobro počutje delovnega človeka je odvisno tudi od tega, kako zna izkoristiti čas za od^ in si nabrati novih moči. V brežiški občini so možnosti za zimsko in letno rekreacijo, ki ne zahtevajo velikih vsot niti od posameznika niti od skupnosti. Le usmeijati so jo sklenili bolj načrtno, ko so se 22. februaija srečali na posvetu predstavniki komisije za rekreacijo pri ObSS, telesnovzgojni delavci, predstavniki občinske Zveze za telesno kulturo in planincev. Pozimi so odraslim na voljo Brežicah še zimsko stezo za
telovadnice in v zadnjih dveh letih se jih je precej ogrelo za smučanje. Ptemalo je bilo do zdaj izkoriščeno tudi zimsko kopališče na Čatežu, najbrž tudi zaradi tega, ker je bilo predrago. V Čateških Toplicah so za sindikalne skupine že vpeljali popust v mrtvi sezoni od oktobra do konca marca. Prof. Senica je predlagal, da bi zgradili v
TRIM in kupili nekaj tekaških smuči ter jih izposojali. Ponovno bi lahko oživili drsanje.
Poleti je možnosti več. Veliko zanimanja je za kegljanje in balinanje, zato so na seji opozorili na potrebo po večsteznem kegljišču in po balinišču. Planinstvo je razvito, nima pa pristašev med mladino po 15. letu. Starejših članov je okoli 80,
<SJ»:vSc;i5<
Z odkupa na Bizelj^em. Jože Balon iz Brezovice je v sredo pripeljal teleta. To je zadnje čase redkost. ,Jlačunam, da mi bodo člačali po 20 din za kilogram," je dejal in se pritožil,daje preveč razlike med spoloma. Teličke ženskega spola odkupujejo mnogo bolj poceni kot teleta moškega spola, čeravno je z obojimi enako dela. (Foto: J. Teppey)
NOVO V BREŽICAH
ASISTENTKE ISCEJO. Vodstvo brežiškega zdravstvenega doma je sklenilo izboljšati zobozdravstveno službo v zunanjih ambulantah, kakor hitro bodo uneli dovolj strokovno usposobljenih ljudi. Trenutno so v z^regi za asistentke, medtem ko imajo zobozdravnikov dovolj.
VARNOST JE PRVA. Odborniki so na zadnji seji dopolnili odlok o javnem redu in miru. Lastniki stanovanjskih iii poslovnih zgradb bodo morali pritrditi na strehe ob mestnih ulicah snegobrane in tako zavarovati pešce, ki hodijo mimo, razen teh pa še premoženje občanov, mop^e, avtomobUe in druga vozila, ki sc ustavljajo pred hišami na ulicah.
KOLIKO ZA NADOMESTILO? Pomoč pri stanarini naj bi prejemali predvsem občani v družbenih stano-vantih, če imajo majhne dohodke in z njimi ne bodo mogli kriti stroškov za ekonomsko stanarino. Merila bo-sk: (s'C'tn? 7p v*^ PoH»vie. nadome-
stilo pa lahko doseže največ polovico riajemnine.
DELOVODSKA SOLA. Pri delavski univerzi je ustanovljen oddelek avtomehanične delovodske tole. Obiskovali ga bodo lahko kandidati iz vseh treh posavskih občin.
APRIL SE BLIŽA. Delavski sveti in sveti kolektivov so prejeli priporočilo za imenovanje komisije, ki bo zbirala predloge za odlikovanja zaslužnih delavcev. Komisija pri občinski skupščini jih bo sprejemala dvakrat na leto: v aprilu in oktobru. Ponekod so že do zdaj skrbeli za te
stvari, drugod pa so nanje pozabljali, zato opozorilo ni odveč. V priporočilu pi», naj bi odlikovanja podeljevali delavcem na svečan način ob državnih praznikih, jubilejih in podobnih priložn ostih.
NOVA Številka. Za ta mesec je občin^a konferenca Zveze mladine napovedala šesto številko Informacij, ki jih pripravlja komisija za obveščanje.
pionirjev 350, mladincev pa komaj deset.
Rekreacija za ženske je šele v povojih, vei^dar začetek obeta več. Vodi jo telesnovzgojna delavka Marija Vebletova. Za sedaj se ženske srečujejo v telovadnici, na pomlad pa se obeta kolesarjenje in morda še kaj več. Tov. Vebletova je opozorila da bi po večletnem besedovanju vendarle kazalo urediti tudi kaj za kopalce pri Horvatiču, vsaj igrišče za odbojko in badminton. Pri urejanju igrišč lahko precej pomagajo podjetja, saj bodo s tem koristila predvsem svojim delavcem. Prava beseda na pravem mestu bo gotovo našla odziv.
J. TEPPEV
ZA POKAL RADIA BREŽICE
Za prehodni pokal športne redakcije Radia Brežice se bodo letos že drugič pomerile štiri rokometne ekipe. V prvem kolu se bosta 7. marca srečala sevni-ška in radeška, 8, marca pa krška in brežiška ekipa,
SREČANJE V DOBOVI
V soboto, 24. februarja, so se zbrali v prosvetnem domu člani pionirskih odredov z vseh šol v brežiški občini. Poročila o njihovem delu so popestrili z bogatim kulturnim programom; s pevskimi, plesnimi, lutkovnimi, recitacijskimi in drugimi točkami.
Knjige vlečejo
Pot do knjižnice v Brežicah najde zadnje čase vedno več ljudi iz oddaljenih krajev. Po knjige prihajajo iz Pečic, iz Osr^ka, Oklukove gore, Sromelj in Malega vrha pa z Bizeljskega, Bojsnega in Globokep.
Tistim, ki pridejo od daleč, posodijo knjige za dalj časa. Nekateri imajo po uro in več do avtobusa. Ti si sposodijo več knjig naenkrat, včasih jih komaj odnesejo. Zadovoljni so, ker s plačilom članarine opravijo svoje dolžnosti do knjij^ice enkrat na leto. Sposodijo si, kolikor hočejo, in tisti, ki veliko berejo, so zdaj na boljšem. Izposojnina je prej veljala tri odstotke od vrednosti knjige in za en roman se je povzpela že celo na 3 dinarje. Marsikak revnejši bralec je začudeno pogledal, ko je moral za tri, štiri zajetne knjige odšteti stari tisočak. Med njimi so bili številni šolarji, ki prihajajo po čtivo za Kajuhovo značko. Zdaj •so brez skrbi.
J,T.
Jožica Merslavič:	„Novim
knjigam podaljšujemo življenje tako, da jih zavijamo v polivinil, stare pa sproti popravljamo.**
Borci: nepopustljivo in dosledno
Po smernicah pisma predsednika Tita so borci NOV v krški občini sklenili uravnavati svoje delo in se tudi vnaprej pogumno vključevati v družbeno-politično ži^jenje povsod, kjer živijo in delajo. Svarili in opozarjali so, če je bUo kaj narobe. Na napake bodo še kazali, vendar so tokrat poudarili željo, da bi jih slišali tudi zgoraj, pa ne samo slišali, ampak upoštevali Jkar povedo.
Udeleženci so na letni skupščini 22. februarja z zadovoljstvom spremljali oceno dela občinske in krajevnih organizacij ZB NOV. Borci so bili povsod zraven, nobena akcija ni minila brez njih, pa četudi je šlo za vodovod.
Delovni program za obdobje 1973-76 jim nalaga nove naloge, med katerimi je na prvem mestu delo z mladino, prenašanje revolu-
Davkarija v škripcih
Pomanjkanje ljudi na davčni upravi v Kr^em resno ogroža delo, ki ga tej službi nal^jo predpisi. Na razpise o prostih delovni mestih ni prijav in zaradi preobremenjenosti se odpravljajo drugam še tisti, ki že delajo na davkariji.
Proračunski blagajni se bo najprej poznalo, če ne bodo mogli v kratkem premestiti kadrovskih težav in zajeti vseh dohodkov, ki jih po predpisih morajo obdavčiti. Referat za obrtniško odmero že več kot leto dni ni zaseden, čeravno bi potrebovali zanj dva delavca. Odmero so do ‘ konca leta kljub vsemu opravili z nadurami, pri tem pa zanemarili delo na drugfli referatih, beremo v poročilu, kjer prikazujejo zadrego te slu^e občinskim odbornikom, Na referatu za odmero davka od kmetijske dejavnosti so sredi lanskega leta zaposlili še tretjega delavca, ker se je pojavila nova odmera za starostno zavarovanje kmetov. To povzxoča dodatno, ločeno evidenco.
Novo delo nalaga davčni službi sprememba hišnine in davek od premoženja. Delo ji otežkoča tudi to, da nima pregleda in ocenitve zasebnih stanovanj, veliko novih opravil pa se zgrinja rtanjo tudi z nalogami, ki jih mora opraviti na zahtevo komisije za ugotavljanje premoženja.
Tudi inšpekcijske službe niso kos zahtevam, ki jim jih nalaga družba, saj morajo inšpektorji poleg rednega dela na terenu v nadurah opravljati še odmero. Nasploh je inšpekcija prešibka, da bi lahko načrtno pregledovala poslovanje obrtnikov in gostincev. Nujno potrebna je specializacija za nekaj obrtnih dejavnosti, kar pa je možno samo z zaposlitvijo novih moči.
J,T.
TUDI LETOS PUSTNE NOVICE
Uredniški odbor Pustnih novic v Krškem ima spet polne roke dela s pripravljanjem gradiva za letošnjo številko glasila pustnih veseljakov, Ti so bolj vztrajni kot sosedje v Brežicah, ki pravijo, da jim je za tiskane besedice zmanjkalo denarja. Da pa bralci ne bodo prikrajšani, gre zahvala medobčinskemu sodelovanju, saj bo pustno glasilo vsebovalo „okrogle“ iz vsega Posavja,
Bridke izkušnje
Boleče padajo besede, ko člani Združenj borcev NO V razlagajo o denarni stiski svojih organizacij. Tisto malo članarine, kolikor je ostane v blagajni, niti za vence umrlim ne zadostuje več.
Vrste ZB se redčijo iz leta v leto. Starost in bolezen nikomur ne prizaneseta. Iz naše srede izgubljamo aktiviste, borce, partizanske vdove in matere. Zaslužili so si vsaj časten pogreb, organizacije ZB pa so v strahu, da jim zaradi pomanjkanja denarja še tega ne bodo več mogle nuditi.
Na letni konferenci občinske Zveze združenj borcev NO V so udeleženci zahtevali, naj v občini bolj poskrbijo za te stvari. Ce je denar za vse mogoče reči, ga tudi za dostojno zadnje slovo ne sme zmanjkati.
Pomagati bi morali vsem organizacijam, da ne bodo prosjačile. Senovčani so povedali o tem bridko izkušnjo: vloge za denarno pomoč so poslali na 30 mest, vendar od nikoder niso dobili odgovora. Treba je torej ubrati drugo pot in potrkati na vest širše družbene skupnosti.
J. TEPPEV
cionamih tradicij na mladi rod, V razpravi so nekajkrat poudarili, da pri tem ne smejo zanemariti žive besede, ki pritegne veliko bolj kot suha dejstva. Doživeta pripoved predstavi dogodek iz NOB tudi v luči medsebojnih odnosov, zato bi kazalo ujeti na trak tovrstne spomine in za šolarje posneti tudi dobre radijske oddaje.
Novemu predsedstvu so naložili dolžnost, da bi čimprej poskrbelo za ustanovitev sveta borcev posavskih občin. To je pot k enotnemu reševanju problemov znotraj organizacij ZB in usklajevanju dela navzven. Svet naj bi odigral pomembno vlogo
pri razvijanju tradicij tudi pri predstavitvi nastani voja OF v pokrajini.	_	»j()f
Občinska or^nizacija ^ bo skupaj s Socialistično delovala pri ustanovitvi oc ■ odbora OF za Kozjansko, v ^ kozjanskih občin P®. septembra letos podelilo d sko listino.	yl
SINDIKALNO PRVENS^^
Za občinsko sindikalno veleslalomu - bik) je Polomu v Gorjancih - vet;
roiomu v uorjancui -	^
66 tekmovalcev in
dar jih je prišlo na , 30. Pri ž^skah Kužnik, med starejšimi c Medved, pri mlajših pa V ekipni konkurenci sta moštvi Celuloze in SOP-
Skupina za vzdrževanje telefonskih in telegrafskih linij
;asilne zveze, je naredil
škode, podrl precej drogov in potrgal nešteto žic. Na
»r A •__________•_	 A	  __	_	J__	(.4	_	j_t____;	CO	I*
ju dovolj dela. Še zdaj ponekod popravljajo zasilne vzpostavdli po prvem snegu v novembru. Ta je naredil
Kostanjevici je spet vse v redu,“ so dejali delavci, ko so svojo nalogo. (Foto: J. T.)
Naš podmladek je na šo\^.
mdi
Le dolgotrajno in trdo delo prinaša uspehe in s tem krško filatelistično društvo, ki združuje 42 zbiralcev Krškega, Brestanice, Senovega in Leskovca, je oboje že do
Morda je največji uspeh društva, da svoje delo pogosto razgrne pred javnostjo; prvi razstavi znamk 1958. leta jih je sledilo še sedemnajst, poleg tega pa so izdali tudi že trinajst spominskih ovitkov. Vse doslej je društvo načrtno skrbelo tudi za podmladek, ki je osnova za razvoj filatelije v občini. 2e dalj časa uspešno delujeta krožka na krški in kostanjeviški osnovni šoli, mladi zbiralci znamk pa so s pomočjo mentorjev priprai^i že več kot 20 samostojnih razstav in sodelovali nadvse uspešno tudi na dveh zveznih razstavah.
Pomembni jubilej, 400-letnico hrvaško-slovenskega kmečkega upora, so krški filatelisti počastili s spominskim ovitkom, ki nosi pečat z datumom znamenite bitke na krškem polju, 5. februarjem, in ga je
slovenski filatelistični šenjem sprejel. V v počastitev tako nice pa se bo društvo	.
dvema razstavama: do junija pripravili klub	^,5«^
s temo „revolucionarna
đUna gibanja po karji pa bodo svoje skupaj s tovariši iz ostalin šolskin krožkov. L ,hOf*' » Na nedavnem	.
štva so sklenili širiti s povečati krog	bi	"S
razstavni dejavnosti ijfJ, membnejšili jubilejih ^	0^
naprej izdajali spon^
Največ skrbi pa bod<^	5
posvetili mladini, ki	°
kovno in materialno	-gooHi J
gočili še večji zbirateljsi^
KRŠKE NOVICE
velika udeležba - Na občinskem prvenstvu osnovnih šol v veleslalomu je na Polomu v Gorjancih nastopilo kar 96 pionirk in pionirjev. Največ uspeha so imeli učenci krške šole .Jurija Dalmatina", ki so zmagali v ekipni razvrstitvi, v posamični konkurenci pa zasedli kar S prvih mest. Mod deklicami so v skupinah zasedle prva mesta: Medved Mateja (Krško), Kež-man Vladka (Krško) in Dernač Mira fSenovo); pri fantih pa so zmagali Škrabi Lojze, Čargo Tugo in Mavsar Bojan (vsi Krško).
ZNOVA BROSURA - Ljubitelji plavanja in simpatizerji krškega „Ce-lulozarja“ sc o delu kluba in njegovih lanskoletnih uspehih lahko seznanijo z brošuro, ki je izšla te dni. Njeno izdajo so tudi tokrat omogočile nekatere delovne organizacge in posamezniki, ki so s prispevki za reklamne oglase zagotovili klubu tudi del sredstev za redano dejavnost.
POMEMBNA SEJA ' poldne so se odborru^ scji* skupščine zbrali na sežnim in pomcmbnuj dom. Med drugim	JJir
o srednjeročnem P vanjske gradnje in kov, ki naj urejajo ^ stanovanjskem	^ 0^
KAJUHU V SI^M*^sniK9jj|f
nici smrti slovenskega Destovnika-Kajuha
dnom dni na krški °*y^gnci minska slovesnost.	nos*
umetniku, čigar “J® Ji s . pionirski odred, po*^
pa se že prip^.®'^
pa se ze pnpxo»v-v ^	^	,
akcuo. Tokrat jih^
sledeh Icgendarn^a
divizije, za	in
vilo več kot 300 dekle*
16
Stran uredila: J021CA TEPPEY
DOLENJSKI LIST
»Moj že ne bo pobiral smeti!«
trih precej večjih komunalnih del, ki so pripomogla k lepšemu videzu kraja, npr. ureditev Sentjanže, Loke, ipd. Bo predlog o ustanovitvi komisije za varstvo okolja, ki ga naj bi ustanovila občinska skupščina, združil vse dejavnike, ki bi morali v občini sodelovati pri varstvu okolja?
Zamisliti pa se velja še ob težavi, ki jo imajo zaradi učencev'sevniške osnovne šole; ob kritiki zaradi od-podkov papirja na avtobusnem ča-kališču, okrog trgovin itd. so pred-
turističnega društva: tokrat, kot že 18 let, posvečen ^tvu okolja. Kaj je bilo doseženo? Nekaj že, toda premalo, tako Ojda nekateri že postajajo nejevoljni, češ: „Vsako leto obravna-stvari!“ Eno lahko trdimo: dokler na takih zborih ne bo no	stanovanjskega	podjetja, predsednika krajevne skup-
sti, odgovornih s pristojnih inšpekcijskih služb občinske uprave,
“e bo večjih uspehov
ku&nf	I®	Horti-
Prizade?^^-	vodstvom
Ste ‘""-Silve Fric poskrbela stu uredbi"' u	so	v	meje bilo nnt	denarja	pa
zasadili nf*"	toliko, da so jih
"‘ti toliko	“ vzdrževanje,
■^tero^h-i » u	koso,	s
pokositi,zef°
Iahkem*^H	društvo	nima
•»olniiSin	.Ispravlja s hudim
fega nihče	gradom, kate-
Površin ip u niara. Vseh zaščitenih SaMbiifn^r 14 hektarov! Želijo, v Liitr	restavra torska
‘osTspomS?‘	dokončana le-
380	zavod	je za to name-
nov bi radian?”'"’
^dbe nrp/1	akcij,	da
^0 puste S	"e	bi	bile
j® že narr>.>i i	i"	smdikalni svet
Tobibrt’^	^ trim stezo.
‘'i nikier	Pridobitev za kraj, saj
liajanje 7_|.P””^®*^nega niti za spre-Pfihai’	pobuda,	ki
*^*nečkeea .7 . “l^ovja, o razvijanju bilo	^*^”dar	na	zboru
speševa|£, ^^®vnika kmetijske po-biln	Nasploh	je	zadnje
^ raznih podeželskih cen-
^.^I^OČENE HLADILNE
Naprave za mleko
kombinat ZASAV-*«varnr	P" škofjeloški
*^^prav	naročU	25
agregatov •	mleka.	20
^0 litrn,	manjših, za okrog
veajr;tt,r
leg teh litrov mleka. Poetične	so	naročili pla-
'^^ročiia	Vrednost tega
^Jadilnp	tisočakov.
^	namesti-
prav oZ	poti in bodo
^etom	olajšanje
stavniki wle omenili, da so povsem brez moči!? Pravijo: „Se v šoli, brž ko se učitelj obrne, je vse ponesna-ženo, čeprav vedo, da bodo morali pospraviti!" Prav značilen je primer nekih staršev, ki so rekli, ko so otroci imeli akcije čiščenja okolice šole: „Naš otrok že ne bo pobiral smeti!“ Doklej takof
A.ŽELEZNIK
ZLATA POROKA RAKOVIH
V soboto sta ponovno stopila pred sevniškega matičarja zlatno-ročenca Jožefa in Matija Rak iz Ceš-njic pri Studencu. Vzgojila sta 2 sinova in 5 hčera, kmetija Rakovih pa slovi kot napredna domačija. ‘
ŽIČNICA NA LISCO, KREMATORIJ ZA SMETI . . .
Vse je kazalo, da bo letošnji sevniški Pust sila pust, zlasti potem, ko se je sevniško turistično društvo zaradi varčevanja tudi uradno odpovedalo	kakršnemukoli
sodelovanju pri pustnem karnevalu. Šmarčani pa se ne dajo! V torek, 6. marca ob 14. uri bodo izročili namenu žičnico na Lisco, saj zaradi znaka o prepovedi prometa po cesti na Lisco ni več mogoče. Rešili bodo tudi sicer nerešljivi problem, kam z mestnimi smetmi: ne bodo več niti v Šmarju niti v Florjanski, ali kot je sedaj - vsepovsod, temveč jih bodo odstranili na kulturen način v krematoriju! Žičnica bo stekla z gostilne na križišču v Šmarju.
JUTRANJKA: več stanovanj
že v lani izdelanem srednjeročnem programu stanovanjske gradnje v občini zavzema Konfekcija JUTRANJKA med podjetji vodilno mesto po tem, koliko stanovanj za delavce bodo gradili. Pred dnevi je delavski svet odobril milijon dinaijev za letošnja posojila. Kako zadovoljiti vse?
v toplejših mesecih.
Pogovarjali smo se s predsednico ‘stanovanjske komisije Vinko Hlebec. Pred tem smo v uredništvo prejeli pismo, napisano prav gotovo z veliko mero prizadetosti. „Že 6 let imamo vložene prošnje za dolgoročna posojila, pa še niso bile sprejete! Tisti, ki komaj pridejo v tovarno, dobijo stanovanje ne glede na družino . . .“ Podobne primere smo videli v četrtkovi televizijski oddaji o mariborski stanovanjski stiski.
- Kako je v J utranjki? smo vprašali.
„V razpravi imamo nov pravilnik, nanj je dal pripombe tudi že občinski sindikalni svet. Želimo spodbuditi varčevanje delavcev ob pomoči tovarne. V izrednih primerih bi skušali tudi drugače pomagati, tu bo
odigral svoje tudi občinski solidarnostni sklad. Pripravljamo anketo med zaposlenimi o stanovanjih, v katerih stanujejo. Želimo ugotoviti, ali podjetje komu dolguje stanovanje ali ne. V glavnem vsega bremena stanovanjske gradnje za zakonce, od katerih dela pri nas le eden od zakoncev, ne moremo prevzemati nase.“
- Koliko prošenj za posojila ste lani rešili?
,,Za kombinirano varčevanje od 2, 3 do 5 let smo dali posojila 22 delavcem. Večina jih je iz vrst neposrednih proizvajalcev. Lani smo ustregli vsem prošnjam!"
Stanovanjske komisije nimajo lali-kega dela. Ce so rešili yse prošnje.
zakaj potem pismo?
A. Ž
v  ____________  _	^
ku*	-	M	•	•	X.	>	l
'p '
mm
■	"'V	X-
*^vadj> .	^	f	- ■
'^ih sku zima, predvsem borna, kar se snežne odeje tiče, je podaljšala „gradbeno sezono'
Dolin . PnOSti I	coKi	\j	nnH cnrktnlnHt hn cvnip fprinli
Tak	Mudje	skušajo seveda takšno vreme obrniti sebi v prid, spomladi bo svoje terjalo
^^0 s k” ^ dobrim tednom dni hiteli zakopavat vodovodne cevi vaščani Šmarčne, ki gradijo ®*^poljčani velik vodovod (Foto: Železnik)
sevniški paberki
f8ovinf-;JtN KAPITAL
n?Qa^ kmetijskega
I '' Slavnem	•'j®'
!	^*«etijska
I to k • stvari im • *^^odja m po-
’	J« sllf’»s’lLvt^	veliko zalo-
P	toliko EXTRA“ - kot
Pet let n'*!*’
du ^‘‘‘^ovski	PUSTILI	-
jih ^*lo 27 bp»' sevniškem gra-^	P'«5č,	ki so
letn Pastil Sam^	S	25,dvc
Ct P^^novar.	*" "°vo-
pu n	pobočju
led
nesreči
,J0 UMRtTi. DA v I t ugotovitvah v. JckoŠa na cesti
Pod Hn** ' •	na	cesti
ic, da
so delavci delovodstva
novomeškega cestnega podjetja minuli teden posipavali pesek na bankini - na kraju nesreče m tudi drugod. Takih nevarnih krajev je ob cesti še dosti. Za kolesarje in mopediste je bolje, da sc držijo asfalta . . . Ali ne bi bilo bolje skrbeti za bankine žc prej?
KAJ PA „POKAŽI, KAJ ZNAS“? - Vsakoletni nastopi mladih glasbenikov, recitatorjev in pevcev so pritegnili v boštanjsko dvorano TVD Partizan veliko gledalcev od blizu in daleč. Na prireditev so se mladi talenti pripravljali v ^^ravem tekmovalnem duhu. Ali letos te zanimive prireditve ne bo?
180 VABLJENIH Za občni zbor turističnega društva so razposlali kar 180 vabil, med drugim tudi posebna vabila vsem delovnim organizacijam in ustanovam. Varst.o okolja je namreč skupna naloga vseh. Žal je bil odziv, posebno kar se tiče predstavnikov podjetij, izredno slab.
URADOVANJE PA TAKO!
Slavko Štrukelj, sekretar izvršnega odbora občinske konference SZDL, je od oddelka za gospodarstvo sevniške občinske skupščine prejel kar dve kuverti z odločbo o odmeri prispevka za mestno zemljišče. Nenavadno je to, da se vse skupaj nana ša na isto hišno številko: v eni odločbi je naveden prispevek 14,40 dinarjev, v drugi pa 14,76 dinarjev?
SKLICATELJI NISO UTEGNILI?
Kdaj bodo imeli Sevničani čast videti predsednika sveta krajevne skupnosti? Da ga ni bilo na občni zbor turističnega društva, bi se dalo še nekako razumeti, da pa ne pride niti na zbor občanov o tako pomembnem vprašanju, kot je 1,2 milijona novih dinarjev velika naložba v novo mestno pokopališče in prve prave „Žale" v zgodovini mesta, im je res nenavadno. Sicer pa tudi ni bilo vseh četrtnih predsednikov SZDL . . .
m
M. KONESTABO LUDVIK JANEŽIČ iRANC GRDEN MARTIN MAJERLE . PONIKVAR
Sindikalni zbori: ujeli duh časa
Trebanjski sindikalni delavci so se dobro pripravili na letošnje občne zbore osnovnih sindikalnih organizacij. Izdali so tudi posebno številko svojega „BILTENA“ s potrebnimi napotki. Največ vredne pa so temeljite kadrovske priprave: s pomočjo o rganizacij ZK v delovnih organizacijah so opravili evidentiranje k^didatov za izvršne odbore tako, da so prišli, kjer so zbore že imeli, res do ljudi, ki bodo lahko uspešno delali. Kako je bilo v podjetjih, kaj menijo novi predsedniki?
FRANC GRDEN, KMETIJSKA ZADRUGA: „Na zboru smo slišali predloge, da bi bilo koristno izplačevati osebne dohodke na hranilne knjižice, marsikje to teče uspešno tudi za kmete. Obravnavali smo tudi poročilo o trošenju sredstev, kilometrine, dnevnic in drugega. Pomagati bo treba mladinskemu aktivu.“ MARTIN MAJERLE, KPD DOB:
MILAN KONESTABO, TOVARNA GOSPODINJSKE OPREME, MIRNA: ,,Pomočnik glavnega direktorja IM V in vodja obrata sta seznanila delavce s položajem podjetja in obrata. Na sestankih, ki so še sledili, ssmo 7. matičnim podjetjem razčistili položaj obrata, organizacija podjetja po ustavnih dopolnilih pa nam po zadnjih pripravah v podjetju obeta TOZD. Do konca meseca mora biti izdelan celotni raSvojni program obrata. Predvsem bi morali namestiti sodobnejšo strojno opremo, kar so zahtevali tudi delavci na zboru.“
LUDVIK JANEŽIČ, TRIMO: „Ni vprašanja, pomembnega za delavce in podjetje, ki ga sindikalna organizacija ne bi obravnavala. Že v minulem mandatnem obdobju je naša organizacija uspela pri vrsti pomembnih vprašanj: odpravili smo OD pod 1.000 dinarjev na mesec, povišali smo regres za dopuste od 400 na 500 dinarjev, podpirali smo izobraževanje na delovnem mestu; žal se ga delavci ne poslužujejo zadosti. Za še boljše obveščanje članov kole ktiva moramo pripraviti tovarniško glasilo. “
„Imeli smo plodno razpravo o tem, kako naj bi v bodoče še bolje delali. Sam položaj našega zavoda je tak, da mora biti vsak naš delavec tudi družbeno-politično angažiran. Za naše delo je potrebna tudi dobra telesna kondicija, zato smo z vrsto uspehov na občinskih tekmovanjih zadovoljni."
STANE PONIKVAR, MERKA-TOR — GRADIŠČE: „Obravnavali smo lanski promet in uspehe posameznih trgovin. Tudi inventure so bile v redu. Po ustavnili dopolnilih bomo TOZD. Imamo dobro povezavo z matičnim podjetjem, volili smo dva predstavnika v centralne sindikalne organe podjetja. Imamo dosti mladih, da bi lahko ustanovili aktiv ZM.“
A.ŽELEZNIK
Strumna
društva
Kar 26 jih imajo, vsa so sedaj že imela tudi občne zbore. Eno je bolj prizadevno od drugega, vse pa je prostovoljno. O tem, kaj jih tare, k^šne želje imajo, smo se pogovaijaU z dolgoletnim predsednikom občinske gasilske zveze Franjem Bulcem.
- Posebnost letošnjih zborov?
„Vsepovsod	so sodelovali
prt^stavniki SZDL. Nasploh so člani pozdravili pripravljenost družbeno-političnih delavcev ?a sodelovanje. Gasilci so bili veseli sodelovanja sekretarja občinske konference ZK Toneta Žiberta ob izročitvi brizgalne na Občinah, predsednice občinske konference SZDL Ivanke Pavlin pri razvitju prapora na Čatežu . . .“
- Kakšna je opremljenost društev?
,,Dobra. Samo lani je nabavilo avtomobile 8 društev. Nimajo pa le avtomobilov, predtem so poskrbeli za motorne brizgalne, cevi in drugo. Vse pa je bilo nabavljeno z velikimi prispevki občanov."
- Vprašanje gasilskega doma in avtomobila v Trebnjem?
„Nov dom je nujen. V njem naj bi našli skupen prostor razen gasilcev še občinski odbor Rdečega križa, civilna zaščita in občinska gasilska zveza. Zaradi tega to ni le naloga samega društva. Okrog njega bi se morali strniti vsi občinski dejavniki, saj bi bila to velika investicija. V društvu so le delavci, mali obrtniki; svoje delo dobro opravljajo. Podobno je z avtomobilom: potrebujejo hiter avto. Seveda bi bilo dobro, da bi kot nekakšno osrednje občinsko društvo imeh cisterno. Vendar je ne bi rabili le oni. Zato bi jim morali ravno tako vsi pomagati. Tudi drugod niso takih stvari kupovali iz gasilskega sklada, ampak s pomočjo posebnih dogovorov med delovnimi organizacijami, občinsko skupščino!
A.Ž.
I
Podpredsednik republiške konference SZDL Viktor Avbelj je na občinski konferenci SZDL v ponedeljek 19. februarja poudai^ tri vidike akcije za sedanji trenutek o kadrovski politiki v republiki: „Še razširiti priprave za kadrovanje v republiki, napeti vse sile za volitve v letu 1974, predvsem pa je treba biti tehtnejši pri kritiki, saj položaj vseeno ni tako slab.“ Trebanjsko gospodarstvo ima težave predvsem s tem, da je kadrovska struktura zaposlenih nizka, to pa že ovira razvoj podjetij (Foto: Železnik)
POŠTARJEV ŠE NI!
Na zadnji seji občinske skupščine, na kateri je sodeloval tudi direktor PTT Novo mesto Jakob Berič, je bila dolga razprava o nemogoči telefoniji in dostavi pošte. Medtem ko kaže, da bodo vprašanje slabih telefonskih zvez rešili čez nekaj mesecev, ko bo pričela z delom nova vo-zlična centrala v Trebnjem, je malo verjetnosti, da bodo kaj kmalu izboljšali dostavo pošte. Pošta namreč še do priprave gradiva za današnjo sejo občinske .skupščine ni uspela pridobiti kakšnega pošt^ja vsaj za okolico Trebnjega!
OBČINSKI PRORAČUN:
66 ODST. VEČ ZA KS
Letošnja občinska malha bo za okrog 17 odst. večja od lanske, predvsem na račun prispevka na osebne dohodke, ker se je v gospodarstvu občine lani precej dvignila zaposljinost. Pri letošnjem proračunu je razveseljivo zlasti to, da bo znašala občinska pomoč svetom krajevnih skupnosti kar 66 odst. več. Lani so za to namenili 420 tisočakov, predlog letošnjega proračuna pa omenja znesek 700 tisočakov. O tem bodo med drugim odločali odborniki na današnji seji občinske skupščine.
IZ KRAJA V KRAJ
TREBNJE:	LAŽNJIV	VOZNI
RED - Tablo so naposled lo prenesli na pravi kraj, marsikdo pa je napovedani avtobus žc zaman čakal, ker vozni red ni popravljen. Krajevna »ikupnost namerava ob sodelovanju gostišča „Opara“ Preurediti prostor sedanjega čakališča v bife. Tako bo lahko vsaj tisti, ki bo zaman čakal, s čim poplaknil jezo!
MIRNA: BREZ PROPAGANDE NE GRE - V propagiranje misijona so se vključili tudi nekateri občani. V vnemi so poskrbeli celo za to, da so pismena vabila in razpored obredov prejeli tudi komunisti in drugi, ki jim vera ni prav nič mar. Ker je ta propaganda celo na javnem mestu, kot je mirnska železniška postaja, bo morala ukrepati občinska komisija.
MOKRONOG: LARFARJI SO SE IZKAZALI - Že v ponedeljek zvečer, 19. februarja, so bile vse trebanjske gostilne dobro 'založene z „Larfarijo“ - „velemestnim časopi-som“. Sel je dobro v denar, saj je imel stabilizacijsko ceno 2 dinarja. Le kdo ne bi dal toliko za šale na svoj in tuj račun!
MIRNA: DOLENJSKA IMA ZAŠČITNA SREDSTVA - Na naravne nesreče aU vojno — kdo bi na to sicer mislil, bi morali biti pripravljeni. Prav zaradi tega ima trgovina Dolenjke na zalogi komplet najnujnejših zaščitnih sredstev, kakršna bi po zakonu morala imeti vsaka družina. Gre za zaščitne maske, zaščitna ogrinjala, sanitetne pripomočke in druge stvari, ki so v hiši sicer vedno dobrodošle. Ce bi nakup organizirali prek krajevne skupnosti ali delovne organizacije, bi jih lahko nabavljali na obroke.
PONIKVE: TUDI ŽENSKA DESETINA - Gasilsko društvo je v nedeljo, 18. februarja, ustanovilo žensko desetino. Sestavljajo jo v glavnem mlada dekleta. Ptizadevni člani nadaljujejo uspešno zbiranje denarja za gasilski avto.
TREBNJE: NAD 10.000 KNJIG - Od nekdanjih borih 600 knjig se je število knjig v trebanjski matični knjižnici povzpelo na to že kar zavidljivo število. To je za delavce knjižnice vsekakor lep uspeh, ki doslej še ni bil deležen nobenega priznanja.
marca 1973
SltoD uttdll: HLFBED ZELEZHIK
<!• i
DOLENJSKI LIST
17
Obdržati ostrino pisma
Na razširjeni seji komiteja občinske konference ZK Kočevje, ki je bila 21. februarja, so razpravljali predvsem o političnih razmerah v občini po pismu in 29. seji CK ZKS.
Ugotovili so, da so z nekaterimi zadevami člani komiteja premalo seznanjeni. Izvajanje sklepov, akcijskega progama in pisma je v raznih organizacijah in organih prepočasno. Zveza komunistov sama vseh vseh nalog iz pisma ne bo mogla izvajati, ampak morajo posamezna področja prevzeti nase tudi ostale organizacije in organi.
Partija mora ostrino pri izvajanju pisma obdržati. Le tako bo ohranila tudi zaupanje komunistov in vseh občanov.
Posebno pozornost so posvetili razpravi o kadrovski politiki. Sklenili so, da bo izdal komite o tem še posebno izjavo za tisk, ker so zdaj med občani nekatere nejasnosti. Posebno pa so poudarili, da je kadrovska politika stvar ZK, in ne le posamezne delovne skupnosti ali celo ulice oziroma „gostilniške politike".
Ugotovili so tudi, da bo treba posebno pozornost posvetiti gospodarstvu in bodočemu gospodarskemu razvoju občine. Pri tem bo treba upoštevati stabilizacijska prizadevanja in možnosti združevanja gospodarstva v občini in izven nje. Sedanji gospodarski položaj bo zahteval varčevanje na vseh področjih.
HOČEJO KRAJEVNI URAD
Prebivalci Strug v kočevski občini se zavzemajo, da bi občinska skupščina Kočevje ustanovila v Strugah krajevni urad. Prošnjo utemeljujejo s tem, da so njihove, vasi zelo oddaljene od občinskega središča in da tudi prometne zveze niso najboljše. Izredno slabe so prometne zveze pozimi. Pristojni organi bodo ta predlog podrobneje proučili in zavzeli st^šče o njem. Ne glede na odločitev pa je pretežna večina prebivalcev Strug mnenja, da je urad potreben, saj bi zaposlena oseba lahko vodila administracijo tudi svetu krajevne skupnosti, vodstvom krajevnih organizacij in društvom, kakor tudi posameznikom, ki niso vešči pisanja raznih vlog in drugih pisarij.,
IZOBRAŽEVANJE LETOS
O letošnjih programih izobraževanja mladih komunistov (politična šola), vodstev osnovnih organizacij, prosvetnih delavcev in vseh komunistov v občini so razpravljali na zadnji seji občinskega komiteja ZK’ Kočevje. V razpravi je bilo poudarjeno, naj bi bile teme izobraževanja mladih komunistov bolj povezane s praktičnim delom v delovnih organizacijah, s samoupravljanjem, ustvarjanjem in delitvijo dohodka itd. Skratka: naj bi mladi ne dobili le splošnega teoretičnega znanja, ampak tudi povsem praktičnega znanja, ampak tudi povsem praktično. Glede ostalih programov izobraževanja ni bUo pripomb.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Decembra 1972 na območju ma-tičn^a urada Kočevje ni bilo rojstev. Poročilo se je 10 parov. Umrli so: Katarina Bradač, gospodinja iz Klinje vasi, stara 76 let; Ludvik Lavrič, upokojenec iz Grčarskih Raven 3, star 73 let; Julijana Petrič, kmetica iz Lipe 13, stara 67 let; Jožef Prinčič, upokojenec iz Spodnjega loga, star 77 let; Janez Zupančič, upokojenec iz Salke vasi 91, star 72 let; Marija Knavs, gospodinja s Smuke 3, stara 70 let; Drago Begič, gozdni delavec iz Bista — Novi Travnik, star 20 let; Avguštin Passuelo, upokojenec iz Oneka 1, star 85 let; pton Di Cecco, upokojenec iz Slovenske vasi 42, star 46 let; Simon Konte, živinorejec iz Mlake pri Kočevju, star 60 let, in Anton Žagar, delavec iz Kočevja, Kidričeva, star 42 let.
Precej je bilo tudi razprave o delavski kontroli in javnosti dela ter vlogi občil. Jože Košir je poudaril, da v preteklosti ni bilo javnosti dela, zato so se tudi dogajale nepravilnosti.
Dogovorili so se, da bodo na eni prihodnjih sej razpravljali o neupra-
vičenih izplačilih v decembru (poročilo pripravlja SDK), o nekaterih kadrovskih spremembah v medobčinskem svetu ZK in o predlogu, naj bi za predsednika Sveta ljubljanskih občin izvoUli inž. Slavka Korbarja (Ljubljana), za podpredsednika pa Boga Abrahamsberga (Ribnica),
Hočejo načrt za razvoj
Razprava o bodočem razvoju Bosljive loke in Kolpske doline od Broda na Kolpi do Osilnice je nakazala, da je treba izdelati srednjeročni in dolgoročni program razvoja tega območja kočevske občine. Občani se zavedajo, daje planiranje težavna naloga, vendar menijo, da je potrebno za bodoči skladnejši razvoj.
Za svojo vas so izdelah okvirni program najbolj nujnih del, ki jih bo potrebno čimprej izvesti. Asfaltiranje ceste skozi naselje je nujno potrebno. Vedno večji promet po prašni cesti jim povzroča nevšečnosti. Teh del ne bodo mogli sami plačati. Potrebna je pomoč cestnega sklada in sklada krajevnega samoprispevka.
Kolpa v bUžini vasi ob večjih poplavah močno razširja tok struge, zato grozi nevarnost, da bo voda odnesla breg vse do ceste. Obzidje na domačem pokopališču se ruši in kvari videz okolice, vendar kaže, da je'med občani premalo složnosti, da bi to uredili.
Samo bežen pregled obrežja Kolpe pri vasi je pokazal, da posamezniki brez čuta odgovornosti odmetavajo razne odpadke in tako onesnažujejo naravo. Več bo potrebno storiti tudi za lepši videz tega naselja in ostalih.
Ugotovili so, da bodo nekatere izmed opisanih nalog uredili sami, nekaterih pa ne, ker ne bodo mogli zbrati toliko denarja. Zavzemajo se, da bi bile tesnejše vezi med njimi in
NOVI PODČASTNIKI
17. februarja se je končal v Kočevju tečaj za gasilske podčastnike. Obiskovalo ga je 28 izprašanih gasilcev I. stopnje iz vseh prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev v
občinsko skupščino ter njenimi izvoljenimi predstavniki. Po njiho vem mnenju bi potem mnogo lažje rešili posamezne zadeve.
Rekli SO:
JANEZ MERHAR, predsednik občinske konference SZDL: Upam si trditi, da nihče ni toliko razpravljal o pismu kot prav SZDL. V Seškovem domu smo govorili pred širokim avditorijem, sekretar SZDL Nace Kar ničnik pa je na komemoraciji 1. novembra na pokopališču spregovoril o pismu celo živim in mrtvim, kar ne vem, če je povsem prav.
CIRIL JASENC, član dbčin-ske konference SZDL; Ce vsi odstopimo, kdo bo pa delal? Delalo se je res, pa se je premalo naredilo. Ce izprežemo konja, kdo bo pa voz vlekel?
RUDI MOHAR, predsednik Društva upokojencev: Skrbi za ost^ele ljudi ne bi smeli prepustiti^ le občinski skupščini in Društvu upokojencev, ampak bi morali zanje skrbeti oziroma doseči, da bo zanje kdo drug primerno poskrbel, tudi SZDL.
IVAN OBERSTAR, predsednik občinske konference ZMS: Program mora biti prikaz želja in potreb ljudi, ki delajo spodaj. Ce se programiranje ne začne „spo-daj“, pri delovnih ljudeh, potem se bojim, da taki programi ne bodo uresničeni.
Kočevski ribiči so v minuli ribolovni sezoni uplenili 25 merskih ščuk, med katerimi je bila najtežja tale, ki jo je prelisičil gospodar RD Stane Gregorčič. Ribiči pa so vložili hkrati v Rinžo 3.000 mladih ščuk (Foto: J. Primc)
Ribiči lani manj ujeli
Lani uplenili le 25 ščuk, 12 krapov. 355 linjev, 153 klenov in 1712 drugih rib
Kočevski ribiči so lani lovili v Rinži 896 dni ali kar za 47 odstotkov manj kot v letu 1971. Seveda so zato tudi uplenili manj rib, in sicer ščuk, klenov in krapov od 40 do 76 odstotkov manj, linjev za 3 odstotke več in drugih rib za 20 odstotkov več. Ribiči so lani manj lovili tudi zaradi izredno slabega vremena. Za
DROBNE IZ KOČEVJA
STRELSKO DRUŽINO su usta novili v Stari cerkvi pri Kočevju. Pobudo za ustanovitev so dali krajevna skupnost in člani vaške tcritoriahie obrambe. Predsednik je Franc Ponikvar, rezervni kapetan. NabraU bodo čimveč članov iz vseh vasi z območja krajevne skupnosti. Vadili bodo z zračnimi puškami. Dobili bodo tudi malokalibrske puške, s katerimi bodo streljali na kočevskem strelišču.
PRVA POMOC je sedaj uvrščena tudi v program za opravljanje izpitov za poldicne šoferje in voznike amaterje. Prav je, da ima vsak državljan vsaj osnovno znanje in vpogled v prvo pomoč pri nesrečah in nasploh. Še posebno bi morali obvladati to znanje vozniki vseh motornih vozil, saj so najbolj izpostavljeni nesrečam, fti zadnjih izpitih so rie-kateri kandidati pokazali, da se za ta predmet premalo zanimajo. Prav je, da je komisija stroga, ker se večina kandidatov zanaša bolj na srečo kot na znanje.
„ENO KARTO VEC! Eno karto več!“ smo slišali klicati v avli Doma Jožeta Seška v Kočevju pred prvo predstavo „Šahovskega muzikala". Do sedaj se v Kočevju še ni zgodilo kaj takega. Vajeni smo na pol zasedenih ali celo praznih dvoran. Pri „Šahovskem muzikalu“ je vedno nabito polno, da gledalci celo stojijo ob vrstah sedežev. Teh prireditev bo skupno 7. Prav bi bilo, da bi preprečili preprodajanje vstopnic, ker pride brezvestnim špekulantom 'vsaka priložnost prav.
POTNIH LISTOV so na novo izdali lani v kočevski občini kar 4.500, več tisoč starim pa so veljavnost podaljšali. Torej kar živahno potujemo. Novost pri izdajanju potnih listov je, da lahko dobi šol^i otrok potni hst na svoje ime. To so vpeljali zato, ker veliko otrok potuje v inozemstvo v razne šolske kolonije brez staršev, v skupinah s šolo.
W ^ I
Š-. J ^ , '
turistične karte so iztržili 1.820 din. V Rinžo so vložili 3.000 ščuk ali
2.000 manj, kot so načrtovali, krapov pa celo nič, čeprav so jih name-ravaU 4.000. Vzrok je, da teh rib niso mogli nikjer dobiti. V sodelovanju z odborom ribiških družin Čabar in Brod na Kolpi so vložili v Kolpo 5.000 ščuk, 13.700 lipanov in 100.000 zaroda postrvi.
Letos nameravajo v Rinžo vložiti
5.000 krapov, 500 somov in 300 postrvi, v Kolpo pa 20.000 potočnih postrvi, 20.000 lipanov in 3.000 sulcev (5 do 7 cm dolgih).
NOVI SODNIK
Franc Kralj iz Kočevja, Kidričeva ulica 2, je bil izvoljen na zadnji seji občinske skupščine Kočevje za sodnika občinskega sodišča. Dokončno bo izvoljen, ko ga bo izvolila še občinska skupščina Ribnica.
V Medobčinski svet občin ljubljanskega območja so bili za občino Kočevje izvoljeni Miro Hegler, inž. Savo Vovk in Stane Ocepek.
POPRAVEK
Pri osmrtnici Edvarda Trohe je prišlo, kot nas je opozoril njegov brat, do pomote: v taborišču Gonars nista umrh njegovi hčerki (obe še vedno živita), ampak mati in sestra. Podatke za osmrtnico smo dobili v dokumentih o pokojniku, ki torej niso bili povsem točni.
PODPORA RIBIČIČU
Na nedavni zadnji seji občinske konference SZDL Kočevje so podprli kandidaturo Mitje Ribičiča za predsednika republiške konference SZDL.
mm
Tudi v Sodražici imajo smučarsko \iečnico, dolgo 500 m. Sodražani so veseli tudi pobratimstva 1 krajevno skupnostjo Poljane v Ljubljani, od koder je v Sodražici letovalo in smučalo kar 35 otrok. (Foto: F. Modic)
Odločanje o kadrovski politiki
Na zadnji seji občinske konference Socialistične zveze Ribnica 16. februarja so poglobljeno obravnavali kadrovsko politiko in problematiko kulturne dejavnosti, sprejeU pa so tudi okvirni načrt dela do konca leta.
Zaskrbljujoča je ugotovitev o velikem pomanjkanju strokovnjakov v občini, in sicer na vseh področjih. Po površnih ocenah bi gospodarstvo potrebovalo za takojšnjo zaposlitev najmanj 34 strokovnjakov, kar znaša 18 odstotkov vseh sedaj zaposlenih strokovnih delavcev, do leta 1975 pa naj bi se - tako kažejo potrebe -.število strokovnih delavcev v gospo-
darstvu povečalo še za 55 odstotkov. Primerjave s slovenskim in jugoslovanskim povprečjem izobrazbene strukture so še bolj zaskrbljujoče.
Dokaj težav je tudi s strokovnimi delavci v izobraževanju — predvsem v Sodražici in Loškem potoku — v zdravstvu in državni upravi. Tudi dosedanja štipendijska politika ni ustrezna in ne zagotavlja uspešnega reševanja kadrovskega primanjkljaja.
Občinska konferenca je potem, ko je vsestransko in poglobljeno obravnavala problematiko kadrov, sprejela vrsto sklepov in priporočil. Pozvala je vse organizacije združene-
Proračuni pred volilci
o osnutku proračuna občine Ribnica za letos sta doslej razpravljala razen ostalih tudi svet za finance (21. februarja) in občinska skupščina na zadnji seji. V teh dneh bodo o njem razpravljali še volilci, nakar bo na osnovi njihovih pripomb občinska skupščina razpravljala o njegovem dokončnem sprejemu.
Značilnosti letošnjega proračuna so, da se bodo dohodki zvišali za 5 odstotkov, čemur bodo prilagojeni tudi izdatki. Od skupnih 10,802.819 din dohodkov bo šlo 45
OBSEŽNI DNEVNI RED
Zadnja seja občinske skupščine Ribnica, ki je bila 27. februarja, je imela na dnevnem redu smernice za uresničevanje nalog občine letos, delovni načrt za socialno varnost zdravstveno in socialno ogroženih, delovni načrt "za socialni razvoj občine, delovni načrt za izvajanje dogovora o štipendiranju, program službe za pospeševanje kmetijstva, družbeni dogovor o izobraževanju odraslih in mladine, družbeni dogovor o financiranju in izvajanju otroškega varstva, uskladitev ustanovitvenega akta delavske univerze, volitve in imenovanja, osnutek proračuna za letos, finančne načrte skladov, več odlokov in nekatere druge zadeve.
KAM VRTNARIJA?
VRTNARIJA v Ribnicinaj bi postala del komunalnega gospodarstva. Zaradi dosedanjega prizadevnega dela svoje delovne ^upnosti je postala VRTNARUA nepogrešljiva v vsakdanjem življenju in pri olepšavah zelenih površin Ribnice in okolice.
Sedaj, ko se pripravlja združitev gradbenega podjetja STANGRAD z močnejšim gradbenim podjetjem, naj bi odgovorni organi v občini Ribnica poiskali rešitev za izločitev VRTNARIJE iz podjetja STANGRAD, ker za njegovo prihodnost ni pomembna. Neprijetno bi bilo, če bi zaradi negotovosti zapustil VRTNARIJO sposobni vrtnar Stefan Pelc. Prav bi bilo, če bi v občini zbrali tudi denar za ureditev novih rastlinjakov.
VRTNARIJA je zelo potrebna v ribniški dolini, in če bi jo kdo prevzel, bi jo prevzel pod enakimi pogoji, kot jo je dobilo gradbeno podjetje STANGRAD.
N. A.
Novo strelišče
Občinska skupščina Ribnica je prepovedala streljanje s pehotnim, pa tudi drugim orožjem na območju vse občine. Sporazumno z enoto JLA in drugimi, ki organizirajo vaje v streljanju (Zveza rezervnih vojaških starešin, borci in drugi) so se dogovorili, da bo novo strelišče v Grčarskih Ravnah.
Zdaj bo treba izravnati in sploh primemo urediti izbrano zemljišče v Grčarskih Ravnah. Zaradi rednega prometa pa bo zelo verjetno treba zgraditi nov odsek ceste do Grčarskih Raven.
Tako bo dosežen glavni namen presta’ivve strelišča, da bi streljanje ne ogrožalo varnosti občanov. Upajo, da se bodo uredile tudi začasne težave pri izkoriščanju manjšega gozdnega območja, ki sodi pod pz-dni obrat Združenega KGP v Grčaricah. Kljub vsemu bo namreč novo strelišče koristno tudi v iiarodno-obrambnem oziru, saj se bodo na njem urili vojaški obvezniki, rezervni starešine, pa tudi športniki in borci.
odstotkov za TIS, 55 odstotkov pa bo ostalo za čisti proračun. Razen tega načrtuje proračun še za 1,286.944 din dohodkov, ki se ne delijo na TIS; 674,400 din pa bodo znašali odvodi neposrednim uporabnikom (kulturna skupnost 214.400 din, požarna varnost 40.000 din in prispevek za mestno zemljišče 420.000 din).
Po posameznih namenih bodo v primerjavi z lani proračunski izdatki za kulturo in prosveto za 12,8 odstotka večji, za socialno skrbstvo za 21 odstotkov, za zdravstveno varstvo za 37 odstotkov, za komunalno dejavnost za 15 odstotkov, za delo državnih organov za 23 odstotkov, za dejavnost krajevnih skupnosti za 93 odst., za družbeno-politične organizacije za 12,5 odstotka, za gospodarske posege za 30 odstotkov večji, za proračunske obveznosti za 65 odstotkov nižji, za rezervni sklad bo 10 odstotkov več, nerazporejeni dohodki pa bodo za 3^ o.dstotkov ni^i.
Za nekatere dejavnosti bodo še posebej gospodarske organizacije združevale sredstva. Vendar bo prav in pošteno, če bodo uporabniki vseh teh sredstev izdelali prej delovne programe. Po sedanjem predlogu naj bi izdelali kar dva. Prvega na osnovi zanesljivih virov dotoka denarja, drugega pa lahko tudi na osnovi želja, ki ga bodo potem,prilagodili stvarnemu dotoku denarja iz zdaj še ne povsem zanesljivih virov. V javno razpravo pa naj ne bi šel le predlog občinskega proračuna, ampak tudi finančnega načrta TIS.
J. PRIMC
ga dela, naj čimprej prilagodijo svoje akte v zvezi s kadri družbenemu dogovoru o enotnih osnovah kadrovske poUtike v občini. Pospešiti je treba kadrovske priprave na volitve - evidentiranje kandidatov. Pri večjih delovnih organizacijah je treba organizirati kadrovske službe; vodstvu političnih organizacij bo SZDL priporočila razbremenitev posameznih preobremenjenih družbenopolitičnih delavcev in vključevanje v družbeno politično deto novih, predvsem mlajših.
Vrsta sklepov s področja kadrovske politike se nanaša tudi na druga področja, predvsem na vzgojo in izobraževanje, samoupravne skupnosti, državno upravo itd. Posebej bo treba poskrbeti za zmanjševanje „polpismenosti" z organizacijo večerne osemletke, za izobraževanje v kmetijstvu, nasploh pa bo nujno tu-r di usposabljanje delavcev za prevze-* manje funkcij v zvezi z uvajanjem delegatskega sistema. Slednji bo namreč lahko zaživel le, če bomo imeli za to usposobljene ljudi.
Dokaj živina in plodna je bila tudi razprava o problematiki kulturne skupnosti in kulture sploh v občini, o čemer bomo poročali posebej. Poudarjeno je bilo predvsem, da je nujno obe problematiki obravnavati skupno, ker tudi v kulturni dejavnosti manjka kadrov.
Občinska konferenca je tudi v celoti podprla predlog, naj bi bil novi predsednik RK SZDL Mitja Ribičič.
REKLI SO:
FRANCE GRIVEC, sekretar občinske konference SZDL: Nekateri so tako obremenjeni z družbenim in rednim delom, da sami sebe srečajo, ko hitijo s sestanka na sestanek.-ALOJZ GELZE, stalni organizator pokopa kiurenta: Z barabami ne bom imel več posla. Bom. kar direktorje sklical. Vsak bo dal 50 jurjev, pa ne na žiro račun, ampak na roko. Kurenta bodo pa nosili sami krepki možje: spred Šparovec in Andoljšek, zad pa Skrabec in Marolt. Kdor bi rad več podatkov, naj se oglasi zvečer pri „Pildarčku“ (pa Čez dan tudi lahko).
ČREPINJE IZ LONČARIJE
GASILSKI NACRTI - Na 101. občnem zboru so člani prostovoljnega gasilskega društva Dolenja vas minulo nedeljo sklenili pričeti akcijo za gradnjo novega gasilskega doma. Društvo niti nima samostojnega gasilskega doma, pač pa le garažo v občinski hiši. V gasilnem domu, katerega bi gradili predvsem s prostovoljnimi prispevki in prostovoljnim delom, bi bili tudi prostori za pogrebni zavod in garaže, v nadstropju pa sejna soba in prostori za gasilski in lončarski muzej. - Na občnem zboru so podelili tudi vrsto priznanj in diplom članom in organizacijam za sodelovanje na proslavi ob JOO-le-tnici društva in za dolgoletno delo v gasilstvu. Ustanovili so tudi pionirsko desetino, ki jo bo vodil Jože Pahulje ml.
NOVA KRAJEVNA SKUPNOST — Sveti krajevnih skupnosti z območja bivše občine Dolenja vas so že sprejeli načelen sklep o osnovanju enotne krajevne skupnosti za celotno območje. Nova, velika krajevna skupnost bo l^ko mnogo uspešneje delovala v skladu z novo ustavo, njeno delovanje pa bo teme-IjUo predvsem na delegatskem načelu in enakopravnosti vseh krajev, kar bo zapisano tudi v statutu krajevne skupnosti. Za celotno območje bo KS veliko laže reševala predvsem mnoga gospodarska in komunalna vpra^nja, nemalo nalog pa jo čaka tudi na področju socialnega varstva, kulture, vzgoje, telesne kulture in tudi turizma. Za vse to imajo ti kraji lepe možnosti.
MLADINSKI KLUB - Lončarska mladina pridno ureja v nekdanji gostilni KLO mladinski klub. Na voljo bodo imeli tri lepe prostore s sanitarijami. Pri opremi kluba pričakujejo pomoč OK ZMS Ribnica, vsebino klubski dejavnosti pa bodo dali skupno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in KS v kraju. Pričakujemo lahko, da bo prav mladinski klub postal tisto središče, iz katerega se bo pospešeno pričela razvijati kulturna in športna, sploh družabna dejavnost v Lonča-riji.
občan
vprašuje
-vec
dved odgovarja
— Zakaj so nedavni občni zbori sindikalnih organizacij tako lepo uspeli?
- Ker ima tajnik sindikalnega sveta osebnega šoferja.
Po čem sklepaš, da se bo delo občinske uprave zelo izboljšalo?
- Ker bo tudi občinski kurir moral delati izpit iz zakona o upravnem postopku.
rib potegnili iz vode
Ribiška družina Črnomelj ima prav res „dober prijem“. To je sicer ribiški pozdrav, vendar v tem primeru označuje še prizadevnost in uspešno delo. Letos bodo ribiči počastili že 60-letnico organiziranega ribolova v Črnomlju.
Za črnomaljsko ribiško družino so značilne tri stvari: imajo 148 članov, med njimi 12 žensk. To je rekordno število v vsej republiki. Razen tega so prvi v Sloveniji, ki so v svoje vrste brezčlačno povabili člane iz kluba zdravljenih ^oholikov. Ribištvo je za marsikoga od teh pravšnje razve-
Pohvaljena
enotnost
V pogovoru, ki ga je imel Mitja Ribičič, član sveta federacije, 19. februarja v Črnomlju z občinskim političnim aktivom, je med drugim dejal:
„Črnomaljska občina je veljala vselej za zamudnika, kadar smo govorili o napredku, Videti pa je, da se zamujeno pospešeno odpravlja. Velik uspeh je, da ste ustvarili osnovo za trdno domače gospodarstvo in s tem odprli perspektivo delovnemu človeku, da ga ne bo več strah jutrišnjega dne. Spodbudno je tudi to, da vlada taka enotnost v občinskem političnem vrhu glede razvojnih načrtov in poti, ki vodijo k napredku. Imate svežo gospodarsko strukturo, kateri pa še malo partizanskega duha pomaga k večjemu poletu.. .‘'
drilo v naravi. Imajo pa tudi dobro vpeljano sodelovanje s sosednjimi hrvaškimi ribiškimi družinami.
Lani so ribiči iz Kolpe, Lahinje in Krupe potegnili čez 7.000 rib, kar pomeni 3 tone rib v vrednosti 40.000 din. V istem letu pa so tudi precej vlagali v domače vode. Tako so v Krupo spustili 600 merskih postrvi, v Kolpo 4.000 mladic postrvi, v Lahinjo pa 5.000 mladih somov.
Uveljavili so se tudi z organizacijo tekmovanj in z nastopi na meddru-žinskih tekmovanjih drugod, medtem ko je bil prvai. domače družine za leto 1972 Janez Butala z doseženimi 8.705 točkami. Ce omenimo še, da so ribiči opravili 430 prostovoljnih delovnih ur, predvsem pri čiščenju voda, in da so začeli delati z mladino, je že precej dokazov o uspešnosti delovanja.
PREVELIKE RAZLIKE NE BI SMELE BITI
Kakšne naj bi bile cene mleka na posameznih odkupnih območjih, je vprašanje, na katerega gledajo lui-bovci drugače kot kmetje v bližini cest. Ker je prevoz iz oddaljenih kra-jvev občutno dražji, bi moral na primer živinorejec s Sinjega vrha prodati mleko mnogo ceneje kot oni iz Kanižarice, ki ima glavno cesto pred nosom. Ko je o tem razpravljala kmečka sekcija pri občinski konferenci SZDL, so menili, da so razlike v ceni upravičene, ne bi pa smele biti velike.
Črnomaljski ribici pa znajo biti tudi ostri, kadar gre za zavarovanje svojih voda. Tako sa za dve leti zaprli ves ribolov v Lahinji, od mosta pri klavnici do spodnjega mlina pri Butoraju. Člana, ki ga dobijo s trnkom na tej progi, izključijo iz svojih vrst. Kdor dolguje članarino, ne more dobiti dovoljenja za lov, dokler zaostanka ne poravna. Podobnih določb je še več, v«>e pa kažejo željo, da bi ob domačih vodah zavladal red.
R. B.
Novo vodstvo
Mladina črnomaljske občine je na nedavni konferenci izvolila novo predsedstvo občinske organizacije ZMS. Izvojeni so bih: Jože Veselič, Jože Mržljak, Aleksander Zupanc, Frenc Štefanič, Vinko Kukman, Štefka Fortun, Janja Adlešič, Zorica Prhne, Nataša Kajin, Djordje Topu-zović, Branka Planinc, Stane LamiU in Bojan Košir. Za podpredsednika je bil izvojen Ivan Tkalič, medtem ko je bil za predsednika občinske mladinske organizacije ponovno izbran Martin Skube.
NATASA KAJIN
Kmet prihaja v ospredje
Kmečka sekcija pri občinski konferenci SZDL v Črnomlju bo v letošnjem letu pomagala zasebnim kmetovalcem na več načinov.
Pretežni del svoje dejavnosti bo
mm
kmečka sekcija usmerila v izobraževanje, in sicer na tri načine. Okrog 25 predavanj bodo organizirali na terenu za večje skupine ljudi, ko bodo strokovnjaki govorili o mehanizaciji, krmljenju, gnojenju in higieni mleka. Razen tega bodo posebna predavanja za skupine zainteresiranih kmetovalcev; na primer za vinogradnike, živinorejce itd. Predvideno pa je še delo s posamezniki na tistih kmetijah, kjer bi potrebovali nasvete ob uvajanju sodobnega kmetovanja.
Kakšne so urejene kmetije na sodoben način, bodo kmetovalcem črnomaljske občine jjokazali na ekskurziji v okolico Škofje Loke, kajti praktičen prikaz in zgledi naj bolj vlečejo.
Kaže, da bo zasebni kmet letos laže prišel do posojil za gradnjo hlevov ali drugih gospodarskih poslopij kot za nabavo plemenske živine, za nabavo priključkov za traktorje ali za nasade. Podrobne informacije dajejo v zadrugi, pogoj pa je, da vsak prosilec nudi 40-odstotno lastno udeležbo pri investiciji.
7,c razred je bil zmagovalec črnomaljske šole na kviz tekmovanju o znanju iz NOB v Beli krajini, ki so ga organizirali 19. februaija v počastitev občinskega praznika. V zmagovalni ekipi so nastopili: Miljana Stojnev, Tatjana Turk in Rajko Adlešič. Vsi tekmovalci so dobili nagrade, ki sta jih prispevala sindikat in Socialistična zveza. (Foto: R. Bačer)
ČRNOMALJSKI DROBIR
RAZSTAVA GOBLLINOV -Črnomaljske žene pripravljajo za 8. marec v avli Prosvetnega doma v Črnomlju razstavo ročnih del - gobelinov, s katerimi se ukvarja kar precej tovarišic. Konferenca za družbeno aktivnost žensk je predlagala, naj svoja dela pokažejo javnosti; predlog pa je bil lepo sprejet.
TOKRAT SO SE IZKAZALI -Proslava za letošnji občinski praznik, ki je bila v Prosvetnem domu, je tako uspela, kot že dolgo ne. Pred nabito polno dvorano so nastopili godba na pihala, ženska pevska zbora iz Adlešič in Črnomlja, mladinski aktiv iz Dragatuša in šolarji iz Vinice, Semiča in mesta. Zahvala za tako lep večer gre kulturnim delavcem iz ZKPO, prav tako nastopajočim.
PREDLOG: 4 MANJ Črnomaljsko območje je do zdaj obsegalo 15 krajevnih skupnosti, novi predlog
pa jih predvideva samo 11. Največ sprememb bo na območju Vinice in v okolici Črnomlja, kjer bodo nekaj manjših in šibkejših krajevnih skupnosti priključili večjim.
ZA PUSTA SAMOINICIATIVA - Crnomalljci nimajo navade pustnih priprav obešati na veliki zvon, niti se s tem ne ukvarjajo organizacije ali društva, pa vendar še ni minilo leto, da na ulicah ne bi bilo maškar in da ne bi pusta pokopali kot sc spodobi. Baje ta navada tudi letos ne bo opuščena, prepuščena pa je iznajdljivosti posameznikov.
KAJ PA Članarina ? Podružnica Društva upokojencev ugotavlja, da imajo še vedno precej dolžnikov članarine. Zamudnike proosijo, naj čimprej poravnajo dolg!
UMRLA STA: Jože Bahor iz Doblič, star 69 let, in Janez Zupančič s Sel pri Otovcu, star 68 let.
Podpora
Ribičiču
Izvršni odbor Občinske konference Socialistične zveze v Črnomlju je na nedavnem zasedanju soglasno podprl predlog, da bi novi predsednik republiške konference SZDL postal Mitja Ribičič.
Kakšen dan žena?
Socialistična zveza in konferenca za družbeno aktivnost žensk predlagata, naj za letošnji 8. marec organizirajo proslave v vseh krajevnih organizacijah, pri tem pa naj bi sodelovale šole in kulturna društva. V vseh manj.ših krajih pa naj po proslavi organizirajo še tovariške večere. Tudi letos je v načrtu obisk partizanskih mam in aktivistk, prav tako pa osrednja proslava, ki bo 8. marca zvečer v Črnomlju.
ŠE TRI ZELJE
Avtobusni prevozi s podeželja v mesto so letos občutno bolje urejeni. Pozna se konkurenca med prevoznimi podjetji, zato so tudi avtobusi lepši. Več prometnih zvez, gotovo pa vsaj eno želijo še v Crmoš-njicah in na Črešnjevcu, kjer so oddaljeni, a odrezani od sveta.
Krivca ni
v črnomaljskem drobirju sem bral kratko vest o neprimernih terasastih strehah na stanovanjskih blo kih v Črnomlju. Ker so te strehe zamakale, je bila potrebna dodatna običajna lesena streha. Smatram, da bi bralce zanimalo, kolikšni so stroški. Kolikor vem, ^e za 80.000 di narjev. Pa še to: ali je bil v današnji dobi naporov za stabilizacijo kdo od odgovornih za napako: ali naročnik projekta, projektant, izvajalec del ali morda nadzorni organ, poklican na odgovor? Ali je bil krivec prizadet na osebnem dohodku za en sam dinar? Po vsej verjetnosti se dodatni ^stroški za strehe opravičujejo „višjo silo“.
JANKO VRANEŠIC
V menzi tovarne BETI denar nima nobene veljave. Pred kratkim so namreč uvedli poslovanje z vrednostnimi kartoni^ n^več zato, da bi se izo^iili čakanju pred blagajno. Zdaj je postopek hiter: prideš, pokažeš kartonček in greš s pladnjem. (Foto: R. Bačer)
Peki:»Pol. marcu bo drugače«
Zakaj je v Metliki slab kruh, zakaj ga večkrat zmanjka in kdo je temu kriv, smo poizvedeli pri prizadetih. Peki dolžijo slabo peč, zaradi količin kruha pa zagotavljajo, da že čez nekaj dni ne bo več vzrokov za pritožbe.
Za hudo kri, ki je pri nekaterih metliških meščanih nastala zaradi slabše kvalitete kruha in še vrste drugih očitkov, v pekariji vedo, kajti anonimna pisma še prihajajo. Kot je povedal direktor kolektiva Martin Zupančič, pa ni toliko pomanjkljivosti, kot je kritike, čeprav je včasih upravičena.
„Največ je kriva peč. Je dotrajana, zato na enem mestu kruh zapeče, na drugem ga pušča skoro surovega. V okviru centralnega podjetja ŽITO, kamor spadamo, imamo že odobreno investicijo, da v letošnjem letu postavimo novo peč in preuredimo prostore. Računamo, da bo avgusta vse to urejeno, potem kruh tudi ne bo več potlačen, ker bomo imeli skladišča."
Premalo žensk
„Na odgovorna mesta tako v delovnih organizacijah kot v družbenopolitičnem življenju je potrebno kandidirati več žensk!“ je bil eden važnih sklepov nadavnega zasedanja izvršnega odbora občinske konference SZDL v Metliki, kjer je bil navzoč tudi Viktor Avbelj. Tovarišice ustvarjajo v občini pretežni del narodnega dohodka, niso pa ustrezno zastopane pri odločanju.
Tudi po strokovni plati ugotavljajo še vedno hud primanjkljaj kadrov nasploh. Socialistična zveza je pozvala kolektive, naj izdelajo dolgoročne programe potreb po strokovnjakih in temu ustrezno štipendirajo. Najhuje pa je, da v mnogih podjetjih nimajo ustrezno zasedenih kadrovskih služb.
Kritiko je doživel zlasti kolektiv, ki je štipendiral kadre, ima porazno izobrazbeno raven, a je strokovnjake po študiju odklonil, češ da jih ne potrebuje. Kaj takega se ne sme več zgoditi!
- Kaj pravite na očitke, da kruha zmanjka navadno ob 14. uri, ko gredo ljudje iz službe in jih doma čaka lačna družina?
„Ta trditev je precej za lase privlečena. Ne rečem, da nismo bili kakšno uro brez kruha, toda imajo
ga še v samopostrežbi. Vsak dan dobivam podatke, koliko kruha ostane neprodanega. V januarju smo imeli nad pol tone neprodanem kruha, ki ga meljemo v drobtine. Ce bi kruha manjkalo, menda ne bi ostajal. Lahko pa zagotovim, da po 1. marcu ne bo več vzrokov za take pritožbe. Peki preidemo na dnevno delo, s tem bo organizacija dela drugačna. Razlika bo le v tem, da bomo namesto polbelega kruga nudili rženega.“
R.B.
»Najboljši, odkar pomnim«
Prostovoljno gasilsko društvo Radoviča je imelo 11. februarja občni zbor, ki je bil tako dobro obiskan in tako uspel, da so nekateri še živeči ustanovni člani izjavljali: „Takega zbora še nismo imeli. “
Zdaj šteje društvo il3 članov, lani pa je slavilg ,40-letnico delovanja. Tedaj so'odkrili spominsko ploščo na gasilskem domu, razvili prapor, kupili kombi, 30 paradnih uniform, in gasilsko opremo.
Tudi načrt za bodoče delo, ki so si ga zastavili na občnem zboru, vsebuje zahtevne naloge: odkup zemljišča, ki meji na gasilski dom, in nabavo nove motorke ter ureditev okolice doma. Prav tako je bUo sklenjeno, da bodo kupili še 200 m cevi, kar bi omogočilo v primeru požara gašenje po vsej vasi. V Bojanji vasi, kjer je vodovod, imajo že hidrantni nastavek ročnik in 60 m tlačnih cevi. Ce bi dodali še nove bi bili sposobni delovati na obsežnejšem terenu.
V okviru rado viškega gasilskega društva bodo tudi organizirali desetino, usposobljeno za gašenje. Predvideno pa je, da bosta obstajali dve taki desetini, sestavljeni iz mlajših članov.
Gasilci menijo, da letošnji načrt ni prevelik, če upoštevamo, kaj vse so naredili lani. Imajo pa tudi lepo sodelovanje s prebivalstvom, saj so za nakup kombija in prapora občani
Arhiv na kuhinjski polici
Pred kratkim so se v Metliki sešli člani 2^ruženja šoferjev in avtomehanikov iz Bele krajine. Prišlo je 52 članov ter več gostov iz Metlike in Ljubljane.
Ves čas zborovanja se je vse od poročila tajnika Vinka Smrekarja kot rdeča nit vleklo nekaj nerešenih vprašanj, med katera sodijo zlasti: beneficiran delovni staž, prištevanje šoferskega opravila med poklicna dela, vprašanja nagrajevanja, delovnega časa in pogojev dela. Zveza šoferjev in avtomehanikov Slovenije se že 20 let bori, da bi dosegli beneficiran delovni staž, vendar doslej ni bilo uspeha.
Prav tako so vnovič omenjali nevzdržne razmere, v katerih ta organizacija dela. Razen tega, da imajo težave zaradi raztresenosti članstva na območju vse Bele krajine, je največja hiba ta, da organizacija nima uradnega prostora. Tako ima predsednik arhiv doma, prav tako pa tajnik, blagajnik in praporščak.
Udeleženci občnega zbora so po-
slali na več naslovov resolucijo, v kateri zahtevajo priznanje beneficirane delovne dobe in prištevanje šoferskega dela med poklicna dela. K besedi se je oglasil tudi zastopnik ZSAM Slovenije Rudi Cerar ter med drugim podelil priznanja vsem udeležencem osrednje proslave, kije bila lani v Ljubljani. Posebno priznanje za podporo organizaciji pa je prejelo podjetje „GORJANCI" iz Novega mesta.
S. V.
prispevali precej denarja. Prispevke so dali ljudje domačih vasi, in sosednjih, ki sodijo že v republiko Hrvaško.
JOŽE ŽLOGAR
MetličanP spijo,
I Bušinjci pa...
Medtem ko bodo letošnji pust, kot vse kaže, metlišld gadje in belouške spet prespali, pa je opaziti v Bušinji vasi dokaj živahno gomazenje gadjega gnezda. Verjetno je k temu pripomoglo letošnje precej toplo vreme in pa sonce, ki se že več dni upira v to prijazno naselje.
Ko je izjavil tamkajšnji glavni gad Jovič, bodo Bušinjčani na letošnjo pustno nedeljo asfaltirdi cesto skozi vas, čeprav to ni v obnovitvenem planu metliške občine. Domači gadje bodo skušali s samoprispevkom in udarniškim delom to blatno in prašno zadevo spraviti z dnevnega reda. ,
Pri tem delu jih boste lahko opazovali v nedeljo, 4. marca, popoldne. Dela bodo neovirano potekala, če pa bo tu in tam na cesti ovira, jo bodo posamezniki z majhnim darom hitro odstranili.
ad
■MaMMMMMSMMSaUVra*
SPREHOD PO METLIKI
NAMESTO PLESA ODSLEJ „KAVARNIŠKA GLASBA"
Vsako soboto imajo v hotelu ,,Bela Krajina" ples. Ker je premalo prostora, bodo s plesom verjetno prenehali in namesto te oblike zabave bodo v hotelu poskusili z manjšim ansamblom, „kavarniško glasbo", ki bo goste še naprej zabaval, ne bo pa igral za ples.
J. P.
Obisk v muzejskih ustanovah
V minulem letu si je Belokranjski muzej v Metliki ogledalo 6590 ljudi. Slovenski gasilski muzej v istem kraju je imel 3992, spominska zbirka Otona Župančiča na Vinici pa 4540 obiskovalcev. Vse tri muzejske zbirke si je ogledalo 15.122 ljudi, to je skoraj 2000 več kot prejšnje leto.
ŠOFERJI NAVDUŠUJEJO! Ob nedeljah zvečer so metliške ulice in lokali prazni, kajti po 20. uri odidejo ljudje domov, kjer prežive večer ob gledanju televizijske nadaljevanke „Šoferji". Postala je tako priljubljena kot svoj čas Peyton.
TE DNI DELITEV - Izvršni odbor kulturne skupnosti bo te dni razpravljal o razdelitvi sredstev za leto 1973. Pogovorili se bodo tudi o kulturnih akcijah v letošnjem letu.
KOŠARKARJI SO VZTRAJNI -Košarkarji iz BETI so pridni. Razen treningov odigrajo vsak teden prijateljsko tekmo s klubi iz Karlovca, Črnomlja, Novega mesta ali Ljubljane.
SPET PINGPONK - Razveseljivo je, da je v Metliki ponovno zaživel namiznoteniški klub, ki šteje 20 članov. Starejši ljubitelji lega športa
bodo vadili tudi pionirje in mladince. Tarnajo pa, da ni primernih prostorov.
KAM PO CVETJE? Bliža se 8. marec, ko tudi Methčvu pokupijo na kupe rož. Lepo bi biM, če bi katera od trgovin prevzela prodajo cvetja,'da ne bi morah po šopke hoditi čez Gorjance ali na Hrvaško.
MAŠKARE, NA PLAN! Pust je pred vrati, ni pa slišati (kljub izzivanju), da bi kačja slina pogrela kri gadom in belouškam. Morda bo vsaj šolska mladina z maskami razvedrila včasih preveč kisle, obraze meščanov. Slišati pa je, da v gostiščili pripravljajo zabave.
UIVIRLI SO: Terezija Kunstek iz Metlike, stara 84 let;Frarijo Dujmo-vič iz Metlike, star 62 let, in Terezija Vukšinič iz Križevske vasi, stara 63 let.
St. 9 (1196) ifif - 1. marca 1973
Stron uredila: RIA BICEB
DOLENJSKI UST
17
KflCEUSKE NĐUICE ^ KOČEVSKE NOVICE ^ KOČEVSKE N0V16E -H- KOČEVSKE NOVICE ^ KOČEVSK& NOVICE
.	'	     ^	o
Podjetja naj si med seboj pomagajo
Oceno poslovanja kočevskega gospodarstva za lani je izdelala Shižba družbenega knjigovodstva (SDK) za lani, na zadnji seji pa je o njej razpravljala občinska skupščina.
Po tej oceni je v primerjavi z letom prej celotni dohodek porastel za 18,1 odstotka, porabljena sredstva za 18,5 odstotka, amortizacija za 28 odstotkov, dohodek za 15,3
Po občini
KOCEVJE: VECJI STROSKI -Gostinske delovne organizacije so lani poslovale uspešno, čeprav imajo delovni kolektivi HOTELA PUGLED, RESTAVRACIJE in drugih težave zaradi nenehnega zviševanja cen živilom,"pijačam, uslugam, zviševanja dajatev in naraščanja drugih poslovnih stroškov. Povečani izdatki zmanjšujejo ostanek dohodka, zato so v prihodnje majhne možnosti za obnovo posameznih lokalov.
PREDGRAD; PODPORA PISMU
-	Na občnem zboru krajevne organizacije ZZB NOV so borci razpravljali o svojem delu, nalogah in v celoti podprli pismo tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. V oceni krajevnih vprašanj so se zavzeli za boljšo prometno povezavo posameznih krajev, zlasti naselja Bilpa, za izboljšanje preskrbe in za hitrejši gospodarski razvoj Poljanske doline ob Kolpi. Sklenili so, da se bodo vključili v proslavo 30-letnice Zbora odposlancev slovenskega naroda tako, da bodo priredili proslavo v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda. Ugotovili so, da borci uspešno delajo povsod, žal pa mnoge ovira pri delu slabo zdravje.
STRUŽNICA: VAS BREZ LJUDI' - Navzlic oddaljenosti in odročnosti je bila vas Stružnica pri Banji loki do nedavnega naseljena, zdaj pa je že brez prebivalcev. Nekaj posameznih hiš samuje praznih. Med vojno je bila ta vas pomembno zatočišče partizanskih enot in organov. V njeni okolici se je odigrala vrsta pomembnih zgodovinskih dogodkov. Na splošno moramo ugotoviti, da je v odročnih in oddaljenih vaseh vedno manj ljudi.
CVlSLERJI; SLABA CESTA -Prebivalci niso zadovoljni z vzdrževanjem ceste proti Kočevju. V teh dneh je l)ila izredno slaba in polna kotanj. Vsa prizadevanja prebivalcev za redno vzdrževanje ceste so brezuspešna. Zavzemajo se, da bi del ceste od kočevskega pokopališča pa do odcepa proti zgradbi kmetijskega obrata čimprej asfaltirali.
STRUGE: ZA ZLOŽBO ZEMLJIŠČ - V prvih razpravah o osnutku zakona o kmetijskih zemljiščih so kmetje v tem predelu kočevske občine poudarili, da je vsako obdelovanje zemlje koristno, pa čeprav jo obdeluje tisti, ki ima druge vire dohodkov. Po njihovem mnenju bi morali v prihodnosti storiti več za zložbo zemljišč in načrtnejšo obdelavo zemljišč, ne pa razpravljati predvsem o vprašanju, kdo je kmet m kdo ne, ter kdo je lastnik zemljišča. Cilj vseh prizadevanj bi moral biti, da zemljo obdelujejo in imajo v lasti tisti, ki žive v kraju, kjer je obdelovalno zemljišče.
MOZELJ: HITREJE DO HISE -Vodstva krajevnih organizacij menijo, da bi morali biti postopki za izdajo lokacijskih odločb za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš hitiejši in krajši, za oddaljene in odročne kraje pa zelo poenostavljeni. Družba bi morala biti bolj zainteresirana, kot je sedaj za gradnje v takih krajih . Ce v teh krajih ne bi pospeševali zasebne gradnje, je nevarnost, da bodo izunuli ali vsaj zastali v razvoju. Navzlic vsem prizadevanjem so namreč zelo skromne možnosti za gradnjo družbenih delavskih stanovanj.
KOCEVJE: PREMALO ZAKLONIŠČ - Gradnjo zaklonišč v Kočevju in okolici smo v zadnjem obdobju precej zanemarili. Posvetiti bi ji morali več skrbi. Zaklonišča bi lahko imela dvojen namen. V mirnem času bi jih lahko uporabili za razne namene, od skladišč do garaž, kar pa ne bi smelo vplivati na njihov osnovnih namen. Po strokovnih occ-nah bi moralo zaklonišče sprejeti vsaj polovi^^tanovalcev, v delovnih organizacijanpa bi motala biti tako velika, da bi lahko nudila varstvo vsem zaposlenim. Mogoče bi kazalo ustanoviti sklad, iz katerep bi delno pokrivali izdatke za gradnjo zaklonišč.
KOCEVJE: MNOGO BO DELA
-	Svet za izobraževanje, kulturo in telesno vzgojo občinske skupščine Kočevje je sprejel delovni program za letos, ki med drugim predvideva, da bodo v prvem polletju obravnavali in sklepali o telesnovzgojni dejavnosti, ustanovitvi telesnokulturne skupnosti, o srednjeročnem načrtu vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, o učno-vzgojnih uspehih osnovnih Sol, delovne načrte temeljne izobraževalne in kulturne skupnosti in načrt sveta za otroško varstvo. V drugem polletju pa bodo razpravljali o štipendiranju, družbenem dogovoru o razvoju telesne kulture in potrebah po otroških igriščih.
-vd
odstotka, osebni dohodki za 14,8 odstotka, zakonske obveznosti za 8,6 odstotka, pogodbene obveznosti za 41,7 odstotka, ostanek dohodka (dobiček) za 11,1 odstotka; ostanek dohodka za sklade pa bo po odbitju
12,5	odstotka na račun terjatev, negativne razlike v zvezi z vrednotenjem zalog in obveznosti do skladov skupne porabe za 6,8 "“dstotka manjši kot lani. Izgubo v višini
15.000	din je načrtovala za lani le KOMUNALA, vendar SDK dvomi, da bo ta izguba izkazana tudi v zaključnem računu.
Predvideni odpisi (12,5 odstotka) od dela neplačanih terjatev, starih nad 90 dni, ne bodo tako boleči, kot so predvidevali prvotno. Znašali bodo okoli 6 milijonov din. Skoraj tri četrtine skupne vsote odpisov odpade na tri podjetja.
V	zvezi s predpisom o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev ugotavlja SDK (na podlagi poročil podjetij), da bodo devetim delovnim organizacijam primanjkovala trajna obratna sredstva; sedem delovnih organizacij pa bo imelo skupno le nekaj manjši presežek obratnih sredstev, kot znaša pri devetih primanjkljajih. Po predlogu SDK naj bi podjetja, ki imajo več obratnih sredstev, posodila ta sredstva tistim, ki jih nimajo dovolj.
Seveda bo treba v zvezi s tem predlogom sklicati sestanke predstavnikov gospodarskih organizacij, po izdelavi zaključnih računov pa
bo o tem razpravljal predvidoma še zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. Vedno ostrejši pogoji gospodarjenja pa bodo nedvomno zahtevali večjo povezanost gospodar stva v občini in izven nje, se pravi tesnejše poslovno sodelovanje in seveda tudi združevanje delovnih organizacij.
Omenili smo že, da je SDK napravila analizo na osnovi podatkov delovnih organizacij. Tudi SDK, kot že prej konlisija za družbeni nadzor, je ugotovila, da ne kaže verjeti vsem podatkom nekaterih delovnih organizacij, saj so se v podatkih pojavljale razne napake.
J. PRIMC
Dogovora o otrocih
Družbena dogovora o program-. skih nalogah otroškega varstva za letos in o različnih (diferenciranih) oskrbninah v vrtcu pripravljata občinska skupščina (oddelek za splošne zadeve in družbene službe) in skupnost otroškega varstva pri TIS.
V	programskih nalogah otroškega varstva za letos bodo na osnovi načrtovanega dotoka denarja ugotovili, kaj je treba opraviti letos na področju prehrane otrok v šolah in vrtcih. To pomeni, da bodo izdelali merila, katerim otrokom iz socialno o^oženih družin je treba pomagati pri letovanju, prehrani in drugod. Raznih oblik pomoči naj bi bUi deležni res vsi socialno ogroženi otroci, tudi iz kmečkih družin, nezaposlenih družin in cigančki. Podpisnik tega dogovora naj bi bile delovne organizacije, ki prispevajo denar za otroško varstvo, zato naj tudi odločajo, kako bo porabljen.
Dogovor o različnih oskrbninah pa bo predvideval, da bo višina oskrbnine odvisna od dohodka na družinskega člana. Pripravljenih je več inačic. O teh predlogih bodo razpravljali vsi podpisniki dogovora, se pravi občinska skupščina, svet za
otroško varstvo, TIS, vzgojnovar-stveni zavod in občinski sindikalni svet.
Dogovori bodo pripravljeni v februarju, da bodo do sredine marca že sprejeti, uveljavljeni pa bodo predvidoma hkrati s sprejemom občinskega proračuna za letos, ki bo določil stopnje prispevka za otroško varstvo.
M
i
Dosedanji predsednik mestne organizacije ZZB Kočevje Jože Žagar (stoji) je vodil prvi sestanek novega odbora, na katerem' so izvolili za novega predsednika Toneta Hočevaija (desno od Žagarja). (Foto: F. Brus)
Novi predsednik Tone Hočevar
Na prvi seji novega odbora krajevne organizacije ZB za mesto Kočevje, Rudnik in Mahovnik so izvolili za novega predsednika Toneta Hočevarja, za njegovega namestnika Franca Cimpriča, za tajnika Lojzeta Henigmana in blagajnika Lojzeta Marinča.
Za predsednico komisije za pomoč članom ZZB in stanovanjsko vprašanje borcev je bila izvoljena Marija Kramar, za člane pa še Anica Klun, Lado Dombi, Milan Stimec, Marija Bremec, Andrej Pirnat in Jože Turk.
V	odbor za pogrebe borcev so iz-
Okrepljeno sodelovanje občin
Predsednika občinske skupščine Kočevje Mira Hegleija smo zaprosili za razgovor o sodelovanju kočevdce občine z drugimi občinami, predvsem z ribniško.
- Zvedeli smo, da je sodelovanje občin Kočevje in Ribnica vedno uspešneje. Na katerih področjih že sodelujete?
- Pred kratkim smo se sestali predstavniki obeh občinskih skupščin in družbeno-političnih organizacij iz obeh občin. Razpravljali smo o raznih oblikah že uvedenega sodelovanja in o še neizkoriščenih možnostih za sodelovanje. Bili smo enotnega mnenja, da se območje naših dveh občin srečuje s približno enakimi problemi, zato je enotna politika pomemben činitelj za hitrejši napredek področja.
Ze zdaj imamo več skupnih služb oziroma dejavnosti, in sicej^kataster, banko, sodišče, tožilstvo, zdravstveni dom, zavod za zaposlovanje, skupnost za varstvo okolja, vodovod, gimnazijo. Sodelujemo še na področju davčne politike, splošnega ljudskega odpora, pri vprašanjih obstoja železnice, posodabljanju ceste Livold - Brod na Kolpi in na drugih področjih.
- Na katerih področjih pa še niso izkoriščene vse možnosti tesnejšega sodelovanja?
- Kar zadeva službe v okviru obeh občinskih uprav bi kazalo razmisliti o poenotenju in združitvi nekaterih inšpekcij, npr.: kmetijske, gozdarske in delovne. Odprto je tudi vprašanje sodelovanja na območju kiajevnih uradov Draga in Loški potok in reševanje zadev šolstva na tem območju. Seveda bi lahko sodelovali pri načrtovanju razvoja obeh občin oziroma razvoja tega območja.
- Kakšne so možnosti sodelovanja na področju gospodarstva?
-Tudi o tem smo že govorili. Predvsem so možnosti za tesnejše sodelovanje v okviru kovinske ter lesnopredelovalne industrije, pa tudi
Miro Hegler, predsednik občinske skupščine Kočevje: „Z ribniško občino sodelujemo že na raznih področjih, vendar so možnosti za še tesnejše sodelovanje, kar bo v korist obeh občin.“ (Foto: J. Primc)
gostinstva in turizma. Lahko bi na primer ustanovili tudi medobčinski sklad za pospeševanje zasebnega kinetijstva. Mnogo skupnega imamo na področju zdomstva, usposabljanja kadrov in drugod.
— Kočevska občina sodeluje tudi z nekaterimi drugimi?
- Za tako sodelovanje se bosta obe občini prizadevali tudi v okviru medobčinskega sveta občin ljubljanskega območja, h kateremu sta pred kratkim pristopili. Razen tega ima posebno naša občina mnogo skupnega s sosednjima lirvatskima občinama Delnice in Cabar. Reka Kolpa sicer deli občine in republiki, vendar ne prebivalstva in problemov občanov, ki so na obeh bregovih Kolpe v glavnem enaki ali podobni.
— V kakšni obliki se bo sodelovanje občin Koče\je in Ribnica nadaljevalo?
- V kratkem, se pravi že marca, se bomo spet sestali v Ribnici in se pogovorili o nekaterih povsem določenih oblikah nadaljnjega sodelovanja. Nekateri že predlagajo, naj bi za območje obeh občin ustanovili nekak medobčinski svet, ki bi ga morda sestavljala koordinacijska odbora obeh občin.
J. PRIMC
volili Lojzeta Kočevarja (predsednik), Jakoba Pojeta, Mirka Kobala, Franca Ožbolta, Jaka Klariča (zastavonoša) in Toneta Račkega (pomočnika zastavonoše).
Na seji so podelili v znak priznanja nekaterim zaslužnim dosedanjim delavcem v odboru kipce predsednika Tita, delo A. Auguštinčića. Prejeli so jih Lojže Marinč, Lojze Henigman in Peter Sobar.
Opozorili so, da je bil pri objavi članov novega nadzornega odbora pomotoma izpuščen Pavle Debeljak.
V	razpravi, v kateri sta sodelovala tudi predsednik občinskih organizacij ZRVS in ZZB Drago Gril in Jože Boldan-Silni, so spregovorili tudi o nalogah borcev pri uresničevanju pisma in pri prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva. Posebno so poudarili, naj bi borci med seboj še bolj tovariški; morebitne sporne zadeve naj bi reševali na svojih sestan-
Novo ob Kolpi
JELENI PRIHAJAJO - Dokler je bil lov na jelene odprt, smo zelo malo sledili divjad, posebno jelene. Sedaj, ko je lov na jelenjad zaprt, so se pojavili tudi jeleni, kot da so dobro poučeni o predpisih! Celo okrog vasi Kuželj hodijo in kopljejo sneg, ko iščejo hrano.
DVE NESRECI - Ko se je Vinko Rački iz Slovenskega Kužlja pred kratkim peljal na delo na Brod na Kolpi, je v vasi Grbajel pri srečanju s kombijem padel z motorja in si zlomil palec na roki. Nekaj dni prej pa je zaradi psa, ki mu je pritekel pred motor, padel Alojz Skender iz Kužlja, tudi delavec na Brodu na Kolpi. Poškodoval si je nogo. Oba sta iskala zdravniško pomoč.
SNEGA DOVOLJ - Veselje otrok je le prišlo. Počitnice so in tudi snega ne manjka. Na srečo zima ni prehuda in ni zastojev v prometu. Ob velikem snegu smo namreč skoraj vedno po več dni odrezani od sveta. Bukložeiji za pluženje cest namreč radi pozabijo na nas.
JOŽE KRIŽ KUŽELJ
Številke, ki niso dolgočasne
Kočevske Novice št. 11/63 so pisale naslednje: ,,V kočev^i občini je po podatkih uprave za dohodke imelo v preteklem letu 144 občanov nad 700.000 din letnih dohodkov. Od tega je 39 tehnikov, 28 uslužbencev, 22 delavcev, 16 direktorjev, 11 inženirjev,' 10 računovodij, 8 zdravstvenih delavcev, 6 prosvetnih delavcev in 4 veterinarji. Med njimi jih je 27, ki so imeli nad milijon dinarjev dohodkov. Najvišji letni osebni dohodki znašajo milijon 593 ti-
soč dinarjev (inženir), za njim pa milijon 52? tisoč dinarjev (tehnik). Med zdravstvenimi delavci znaša najvišji letni osebni dohodek milijon 428 tisoč dinarjev. Med delavci, ki so vsi visoko kvalificirani, je imel najvišji letni dohodek 970 tisoč dinarjev električar, medtem ko je največ delavcev, ki so morali prijaviti dohodek, rudarjev."
Svojevrsten je podatek, da je bil takrat najvišji letni dohodek
Po zaslugi kuharic slovi kočevski HOTEL PUGLED daleč naokoli po dobri hrani. V anketi, ki jo je opravil VUS med šofeiji in trgovskimi potniki o tem, kje se v Jugoslaviji najbolje je, je bil omenjen kočevski HOTEL PUGLED. Na sliki je tudi Marija Škof, glavna kuharica, ki dela pri p<^jetju že 18 let. (Foto: F. Brus)
1.593.000 starih dinarjev, kar bi sedaj predstavljalo komaj trimesečno plačo vodilnih (brez dnevnic, kilometrin). Torej je porast standarda že po teh številkah občuten. Poglejmo pa še najvišjo napoved letnega zaslužka delavca pred desetimi leti, ki je znašal 970.000 starih dinarjev. Takrat najvišji prijavljeni letni zaslužek delavca je bil torej enak sedanjemu zaslužku 6 mesecev, računajoč samo lanski mesečni povpreček -154.900 starih dinarjev. O, šmenta-ne številke, kako so se začele prepletati! Ce pa ne vzamemo povprečja, zadostuje nekdanji letni zaslužek komaj za tri mesece sedanjega zaslužka delavcev.
Zelo zanimive so te številke ali pa zabavne, kakor jih kdo vzame, pa tudi spodbuden spomin na čase, ko smo znali še skromneje živeti in ko standard ni bil tak, da bi navrgel toliko občanom delo in skrb z napovedjo davkov in plač. Pred desetimi leti je bila neobdavčena osnova
700.000 "din, pa je bilo kljub temu samo 27 takih, ki so zaslužili nad milijon. Zanimivo je, da so med njim tudi poklici, ki so kasneje leta in leta dokazovali in sc pridušali, da imajo sramotno nizke osebne dohodke. Se zanimiveje pa bo videti, kako je letos porastlo število davkoplačevalcev teh poklicev in kako se jim je dvignila življenjska raven.
Zdaj bomo z nestrpnostjo in zanimanjem čakali letošnjo službeno objavo liste o napovedi dohodka za lani. To bodo podatki tistih, ki so davek napovedali. Kasneje bo finančna in davčna inšpekcija ugotovila menda še kakšne prikrite podatke s še bolj zamotanimi številkami. ki bodo verjetno za prizadete ze-
lo	„dolgočasne**.
ANDREJ ARKO
kih, ne pa na neprimernih mestih. „Ce bomo sami čisti, bomo tudi od drugih lahko zahtevali marsikaj! “ je ob zaključku poudaril Jože Boldan-Silni.
J. PRIMC
Dve iz Fare
PREŠERNOVA PROSLAVA -8. februarja so se zbrali učenci in učitelji osnovne šole Vas-Fara v dvorani šole, da bi s slavnostno akademijo počastili obletnico smrti velikega pesnika Franceta Prešerna. O njegovem življenju in delu je najprej spregovorila Marija Volf, nato pa so učenci višjih razredov recitirali njegove čudovite pesmi. Spored je vodila in dopolnjevala učenka osmega razreda Marija Ložar.
UCNI uspeh - Učenci osnovne šole Vas-Fara so uspešno zaključili prvo šolsko polletje. Srednji uspeh šole je 87,66 odstotka, kar je za prvo polletje še kar zadovoljivo. Tudi obisk je bil v redu. Na srečo ni šole zajela nobena epidemija. Srečo smo imeli tudi z vremenom: sneg je padal po obrokih in se ni zgodilo, da bi zaradi nezoranih 12 km od Broda na Kolpi do Gašparcev ustavili promet .JTega odseka namreč tudi letos nihče ni plužil, orali so ga kar sami avtomobilisti. Upamo, da nam pomlad ne bo zagodla s snežnim bogastvom .
M. V.
Mala anketa:
Kako do primernega stanovanja, je skrb mnogih kočevskih občanov tako na podeželju kot v mestu. Kaj menijo nekateri odgovorni o sedanjUi stanovanjskih težavah in kako bi se rešili iz njih oziroma kako jih reševati: TONE VLASiC, Združeno KGP Kočevje:	„Stanovanjska
enota našega podjetja ima na podeželju 180 stanovanj, ki ne zaslužijo tega imena. Podirajo nam se kar cele vasi, na primer Spodnji log. Nemška loka. Polom, Rajndol in še kakšna, ker ni denarja za obnovo hiš. Kmetijski delavci slabo zaslužijo in nimajo denarja za gradnja hiš, zato moramo nekje dobiti denar za obnovo hiš na podeželju.“
Stanovanja
MARJAN MRVAR, ITAS -RUDNIK: „RUDNIK ima 320 stanovanj, od tega jih ima 120 le sobo in kuhinjo pa skupno stranišče in vodo zunaj. ITAS ima 60 stanovanj, kar je zelo malo za tako velik kolektiv. Gradnjo novih stanovanj bomo skušali pospešiti tako, da bomo razpisali referendum, na katerem bomo glasovali o tem, da bi vsak član kolektiva prispeval kot posojilo za gradnjo stanovanj 5 odstotkov od čistih osebnih dohodkov."
inž. ANTON KNAI’CLJC, Stanovanjsko podjetje Kočevje: ,,Ce smo v stari Jugoslaviji načrtovali tovarno, smo morali poleg nje tudi stanovanja, od direktorskih do delavskih. Gradimo tudi še po starem, opeko na opeko, namesto da bi uporabljali izkušnje drugih krajev in držav o hitrejši in cenejši gradnji."
STANE POTISEK, načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine: „Pri reševanju stanovanjskih zadev ne bi smeli zanemariti možnosti, da bi delavcem in drugim, ki stanujejo v blokih, omogočili, da kupijo stanovanje in je njihova last. Tako bi hitreje prišli do denarja za gradnjo novih stanovanj. ‘
DRAGO BENCINA, poslanec: „Vsak si je v prvi vrsti sam dolžan priskrbeti stanovanje. Kdor tega ne zmore, mu je potrebna pomoč skupnosti. Ni pa verjetno prav, da bi {ramagali do stanovanja tistim, ki imajo avtomobile, vikende.*
18
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: J02E PRIMC
St, 9 (1196) - 1. marca 1973
Svet delovne skupnosti osnovne šole ADAM BOHORIČ, BRESTANICA
razglaša prosto delovno mesto
ŠOFERJA D KATEGORIJE
za polovičen delovni čas.
Interesenti naj' pošljejo prošnje do 10, marca 1973.
„Elektro Ljubljana PE Novo mesto razglaša prosto delovno mesto
INKASANTA ZA OBMOČJE METLIKE
Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: dokončana osemletka, odslužen vojaški rok ter zdravstvena sposobnost za opravljanje inkasantskih del.
Interesenti naj se osebno zglasijo na sedežu poslovne enote v Novem mestu do vključno 10/3—73.
GIMNAZIJA NOVO MESTO
RAZPISUJE DELOVNO MESTO RAČUNOVODJE
Pogoji: srednja ali višja izobrazba ekonomsko-komercialne stroke.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
KLORIRALI BODO VODO!
Komunalno stanovanjsko podjetje Krško obvešča vse prebivalstvo mesta Krškega in okolice, da bo v dneh 5. 3. 1973 od 21. ure do 6. 3. 1973 do 6. ure zjutraj kloriralo vodoskrbst-vene objekte in s tem opozarja, da ta čas ne uporabljajo vode iz vodovoda za potrebe akvarijev, kuho in pitno vodo, kar bi lahko povzročilo pogin drobnih živali.
20 Let Qocenfa	20	Let
Cenjeni potrošniki!
Gorenje slavi letos 20~letnico svojega obstoja. Za nami je 20 let naporov, 20 let odrekanja, trme in volje, vztrajanja in hotenja, prepričanja, da smo izbrali pravo pot. Vaša zvestoba in zaupanje nam to potrjujeta, i Gorenje je danes nepogrešljiv sestavni del vašega doma, je pomemben del vašega prostega časa, je nagrada moža ženi, je vaš spremenjen odnos do okolja in družbe in vaša nova vloga v njej.
^ Jorenje je vaš prijatelj, je uresničitev vaših želja,
Gorenje je mladost in tradicija,
V	okviru praznovanj v jubilejnem letu bomo posvetili posebno pozornost letošnjemu praznovanju osmega marca.
Od 5. februarja do 31. marca 1973 bo vsak kupec, ki bo kupil pralni stroj Gorenje, dobil naše darilo kuhinjsko tehtnico Gorenje rekord.
iiPPiliPV
5
kolektiv
tovarne
gospodinjske opreme, gorenje veldnje
ZAPOSLITEV V ISKRI!
»ISKRA« - TOVARNA USMERNISKIH NAPRAV,
NOVO MESTO
v ZP ISKRA KRANJ
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
1. VODJA TEHNOLOŠKEGA SEKTORJA
2. ORGANIZATORJA
3. OBRATNEGA ELEKTRIČARJA
4. TRI STROJNE KLJUČAVNIČARJE
5. DVA KVALIFICIRANA DELAVCA (elektromehanika, elektroinštalaterja)
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.
— visoka ali višja izobrazba elektro smeri
— tri leta ustrezne prakse v stroki
— pasivno znanje enega svetovnega jezika pod 2.
— visoka ali višja šola organizacijske ali ekonomske smeri
— tri leta delovnih izkušenj pod 3.
— poklicna šola elektro smeri — elektroinštalater pod 4.
— poklicna šola strojne smeri pod 5.
— poklicna šola elektro smeri
Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prijave sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi.
Komisija za delovna razmerja PIVOVARNE „UNION" - LJ.
POSLOVNA ENOTA HHELJNIK NOVO MESTO
razglaša prosta delovna mesta
1. VODJA PROIZVODNJE
2. SKLADIŠČNIKA
Kandidati morajo po določbah pravilnika in sistematizaciji
delovnih mest izpolnjevati naslednje pogoje:
pod 1. višja ali srednja izobrazba kmetijske stroke, zaželena
vinogradniško-kletarska smer;
pod 2. srednja izobrazba ali KV delavec trgovske smeri.
Kandidati morajo priložiti prijavi dokazilo o izpolnjevanju določenih pogojev.
Prijave naj naslovijo na PE „HMELJNIK", Novo mesto -komisija za delovna razmerja.
Razpis velja do zasedbe.
0 metalka
trgovsko, izvozno, uvozno, zastopniško in proizvodno podjetje
LJUBLJANA, Dalmatinova ul. 2 VABI K SODELOVANJU
BLAGAJNIČARKO V PRODAJALNI (1. del. m)
ZA PRODAJALNO V METLIKI
POGOJ: KV trgovska delavka ali nepopolna srednja šola in dve leti prakse v gospodarstvu.
Cenjene ponudbe izvolite poslati kadrovskemu oddelku METALKE, Ljubljana, Dalmatinova ul. 2, najkasneje v petnajstih dneh po objavi v časopisu.
Na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih podjetja in po sklepu poslovnega odbora z dne 12. 2. 1973 razpisuje
STANOVANJSKO PODJETJE KOČEVJE, Ljubljanska 19, DELOVNO MESTO
RAČUNOVODJE (reelekcija)
Pogoji: najmanj srednja ekonomska šola, najmanj 5 let prakse na podobnem vodilnem delovnem mestu, ustrezne moralne in politične kvalifikacije.
Prijave z obširnejšimi podatki o dosedanjem delu pošljite na naslov v 15 dneh po objavi.
Deio v Savudriji!
Zavod za počitniška letovanja Ljubljana — Center,
Ljubljana, Poljanska c. 6, potrebuje za OTROŠKI POČITNIŠKI DOM V SAVUDRIJI
VEČ KUHINJSKIH POMOČNIC IN SNAŽILK
za čas od 20.5. do 20. 9.1973.
Plača 1.500,00 din na mesec ter hrana in stanovanje. Delo 8-urno. Javite se pismeno ali osebno na navedeni naslov.
Št. 9 (1196)-1. marca 1973
DOLENJSKI LIST
21
TEDENSKi^LE
B
Petek, 2. marca - Milena Sobota, 3. marca - Kunigunda Nedelja, 4. marca - Kazimir Ponedeljek, 5. marca - Bogoljub Torek, 6. marca - Pust Sreda, 7. marca — Tomaž Četrtek, 8. marca - Janez
m
BRESTANICA: 3. in 4. 3. ameriški barvni film „Mož in Arizone”.
ČRNOMELJ: 2. 3. ameriški film „Stanlio in 01io“. 4. 3. ameriški barvni film „Z glavo skozi zid“. 7.3. ameriško-francoski barvni film „Zakon v Pekosu“.
KOSTANJEVICA: 3. 3. angleški barvni film „Ti si na vrsti, da umreš“. 4. 3. ameriški barvni film ,>lodri vojak“.
KRŠKO: 3. in 4. 3. ameriški barv-
ni film „Patton - železni general“. 7. 3. itaUjanski barvni film „Kako, kdajinskom“.
METLIKA: L 3. ameriški film „Zaigrai mi“. Od 2. do 5. 3. ameri-^i barvni film „Etolina smrti“. Od 2. do 5. 3. italijansko-alžirski film „Alžirska bitka*. Od 7. do 11. 3. ameriški barvni film „Ryanova hči ‘. Od 7. do 11. 3. ameriški film „Človek iz zastavljalnice".
MIRNA: 3. in 4. 3. „Nevarnejše od moških".
NOVO MESTO: Od 2. do 5. 3. italijansko-jugoslovanski barvni film , „Mojster in Margareta" Od 6. do 8.3. francoski barvni film „Prekleta Marija". - POTUJOCi KINO NOVO MESTO: Od 2. do 6. 3. ameriško-italijanski barvni film ,JDjango ne pozna milosti".
RIBNICA: 3. in 4. 3. ameriški barvni film „Tobruk".
ŠENTJERNEJ: 3. in 4. ,JConopar in Kolt ‘.
TREBNJE: 3. in 4. 3. francoski barvni ljubezenski film „Bora, Bo-
SLUŽBO DOBI
IŠCEM ŽENSKO za dopoldansko varstvo dve in pol leti starega otroka. Lahko nudimo tudi stanovanje. Drugo po dogovoru. Hrovatič, Mirana Jarca 33, Novo mesto.
SPREJMEM FANTA za pnučitev in vajenca z vsaj 7 razredi osnovne šole za modehio mizarstvo. Saje, Ljubljana, Dražgoška 23. Drugo preskrbljeno.
MIZARSKEGA POMOCNIKA ali priučenega delavca sprejmem. Cimerman, Ljubljana, Polje 38/11.
BRIVSKO-FRIZERSKI SALON Štefke Kreutz sprejme v redno delovno razmerje dobro brivsko-frizersko pomočnico. Nastop dela takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
TAKOJ sprejmem inštalaterja centralne kurjave. Možen lep zaslužek. Stanovanje zagotovljeno. Naslov v upravi lista (507 /73).
SLUŽBO ISCE
VZAMEM v varstvo dva otroka. Naslov v upravi lista (494/73).
STANOVANJA
BODOCI ZAKONSKI PAR nujno potrebuje sobo in kuhinjo v Novem mestu, po možnosti s kopalnico. Plačava dobro, do 50.000 Sdin na mesec. Naslov v upravi lista (483/73).
ODDAM NEOPREMLJENO sobo v Bršlinu. Naslov v upravi lista (462/73).
ODDAM SOBO s posebnim vhodom in centralno kuijavo dvema dekletoma. Mirana Jarca 34, (za novo bolnico) Novo mesto.
IŠCEM Neopremljeno sobo v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (496/73).
Motorna vozila
PRODAM FIAT 750, letnik 1969, PZ 125, letnik 1971, in vinogradniško motorno škropilnico Solo. Cena ugodna. Rudi Grabrijan, Dragoši 4, 68341 Adlešiči.
PRODAM TRAKTOR PASVALI, 22 KM, kosilnico in plug. Anton Kramar, Mirna peč 15.
PRODAM SPACEK kamionet, letnik 1969, registriran za leto 1973. Cena po dogovoru. Ogled vsako popoldne. Spodnji Stari grad 4, Krško.
PRODAM ŠKODO 1000 MB, letnik jesen 1966, v dobrem stanju. Franc Habinc, Krško, Pot na Polšco 72.
PRODAM avto Fiat 1100 R, letnik 1968. Dr. Feliks Kosec, Novo mesto, Koštialova 12.
PRODAM DOBRO OHRANJEN Fiat 750, letnik 1967. Milana Majcna 11, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjen moped Zuendapp. Drago Radkovič, Sre-miška 1, 68270 Krško.
PRODAM AVTO TAM 2000 v voznem stanju. Martin Jančar, Težka voda 2, Stopiče.
PRODAM FIAT ZASTAVO 750, otroški voziček, otroško zibelko in peč na plin Elra. Ogled popoldne. Nadov v upravi lista (510/73).
PRODAM
PRODAM peč na olje, hladilnik in otroško postcljico z žimnico, vse
DOLENJSKI LIST
dobro ohranjeno. Kuhar, Marjana Kozine 68, Novo mesto.
PRODAM dele za fiat 750_. Ogled od 14. do 18. ure. Franc Žagar, Mir-
• na peč 1.
PRODAM plinski štedilnik z jeklenko. Vprašajte na Šmihelski cesti 19, Novo mesto.
PRODAM vezano okno s platneno zaveso, velikost 180 x 140 cm. Anton Bučar, Luterško selo 2, Ctočec.
PRODAM elektronsko harmoniko Hphner. Dam tudi na obroke. Silvester Mihelčič, Črnomelj.
PRODAM ojačevalec 35 W znamke Iskra po zelo ugodni ceni. Jože Maver, Dol. Nemška vas 7a, Trebnje.
PRODAM novo kuhinjsko kredenco. Ivanka Bartolj, Jablan 37, Mirna peč.
PRODAM 2 SODA (461 in 481 Ut-rov). Ogled v nedeljo, 4. marca, ob 9. uri pri Suhadolniku, Gorenja vas, Šmarjeta.
PRODAM pribUžno 2 kub. metra ne popolnoma suhih hrastovih desk (5 cm). Naslov V upravi lista.
NUJNO PRODAM popolnoma nov pralni stroj_znamke Gorenje Velenje 14 programski. Informacije dobite pri Rudolfu Lenderi, Dol. Boštanj 14 68294 Boštanj.
UGODNO PRODAM 8 mm kinoprojektor in, snemalno kamero, 10 W ojačevalec z zvočniki in mikrofonom ter priborom. Informacije in ogled vsak dan od 15. ure dalje. Novo mesto. Mestne njive 2, stan. 1.
PRODAM šivalni stroj Bagat in peč na olje. Peterlin, Trubarjeva 3, Novo mesto (Kapitelj).
UGODNO PRODAMO rabljeno pohištvo in čevljarsko orodje v Novem mestu, Trdinova 14. Ogled v petek in soboto popoldne od 15. do 18. ure in v nedeljo dopoldan od 8. do 11. ure.
PRODAM magnetofon Grunding TK 121. Marko Drkušič, Gotna vas 40, Novo mesto.
PO UGODNI CENI prodam dobro ohranjen kombiniran otroški voziček ter približno 4 kub. metre gradbenega lesa (deske 50 mm). Peter Martinčič, Gor. Straža 87.
PRODAM KOLJE za vinogmd na Trški gori. Fani Košak, Ulica talcev 2, Novo mesto.
PRODAM enoosno novo prikolico za prevoz živine iri ogrodje za streho za Ferguson. Jož^e Rupar, GoriŠca vas 7, Škocjan.
POCENI PRODAM dobro ohranjeno dnevno sobo (dva kavča, omari, fotelje in mizico). Milana Majcna 11, Novo mesto.
PRODAM enoosno novo prikolico za traktor. Naslov v upravi lista (503/73).
PRODAM kravo staro 6 let. Sinko, Gor. Brezovica 7, Šentjernej.
K U
KUPIM rabljen ženski šivalni stroj.
Naslov v upravi lista (495/73). KUPIM „folgater" (za rezanje desk). Jože Antončič, Praproče 1, Šmarješke Toplice.
SEM KUPEC čebelnjaka znamke Ašegrom. Panič R. Dušan, 19341 Grijan kod Zaječara.
KUPIM rabljen betonski mešalnik. Anton MiKlič, Kamna gora 7, Trebnje.
PRODAM vinograd (13 arov) in zidanico v Gaberjih. Naslov v upravi lista (470/73).
PRODAM VSELJIVO kmečko hišo z vrtom, primerno za upokojence. Cena 4 milijone. Ponudbe pod „OB PROGI SEVNICA-TREBNJE".
PRODAM stanovanjsko hišo z go-
spodarskim poslopjem in še eno poslopje. Možna adaptacija hiše. Marija Planinc, Vojinska cesta 15, 68340 Črnomelj.
UGODNO PRODAM lastni del hiše z vrtom in dvoriščem v Šmihelu pri Novem mestu. Gabrijel Povše, Milke Šobar 18, Novo mesto.
PRODAM komfortno trisobno stanovanje s 300 kvadr. metri vrta v bližini Novega mesta. Vseljivo v enem mesecu za gotovino. Naslov v upravi lista (508/73).
PRODAM 20 arov vinograda v Tolstem vrhu, primemo za vikend, in 30 arov gozda za kolosek. Dostop z avtom. Ogled v nedeljo ob 14. uri. Karel Kos, Loka 10, Šentjernej.
INŠTRUIRAM angleščino, nemščino, slovenščino in matematiko za osnovno šolo in dva letnika gimnazije. Majda Petkovšek, Gregorčičeva t4, Brežice.
ŽELIM SPOZNATI DEKLE, staro od 20 do 26 let, zaradi ženitve. Zaposlen sem v Berlinu in delam kot električar. Dekle, čakam te pri 26 letih, zato želim samo resne ponudbe. Naslov v upravi lista 457/73).
POROČNI PRSTANI! - Ce si trajen in lep spomin želite, stopite k zlatarstvu v Gosposko 5 v Ljubljani - poleg univerze! Z izrezkom tega oglasa dobite 10. odst. popusta!
Namesto cvetja na grob pokojne rna-tere dveh padlih paritzanov — Marije Košir iz Broda poklanja Terenski odbor SŽDL Irča vas - Brod 100,00 din Zvezi slepih Novo mesto. Za poklonjeni znesek iskrena hvala. Zveza slepih Novo mesto.
Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustila draga žena, mama in stara mama
MARIJA ROLIH
iz Gor. Suhadola 9
Iskreno se zahvaljujemo krajevni organizaciji ZB Gabrje za poslovilni govor, občinski organizaciji ZB Novo mesto, kolektivu Novoteksa iz Novega mesta za podarjene vence in cvetje, vsem sorodnikom in sosedom, dr. Vodniku za vso skrb v času bolezni in gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož, sinova Franc in Jože ter hčerka Marija z družinami
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
JANEZA SEDLARJA iz Mirne vasi pri Trebelnem
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v tem težkem času stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Ančka, sin Gustelj z družino in Janez ter hčerki Anica in Cvetka z družinama
Ob bridki in nenadomestljivi izgubi ter prezgodnji smrti našega sina, očeta, moža, brata in strica
JOŽETA TERAŽA upokojenega komandirja postaje milice v Bohinjski Bistrici,
ki je še ne petdeset let star za vedno zatisnil oči 2. februarja in smo ga ob številni udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev 5,-februarja pospremili k zadnjemu počitku na bo-hinjskobistriško pokopališče, se zahvaljujemo sosedom za požrtvovalno pomoč, tolažbo in podarjene vence ter cvetje. Predvsem se zahvaljujemo godbi milice iz Ljubljane in pevsekemu zboru iz Bohinjske Bistrice ter tovarišem iz notranje uprave iz Radovljice. Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju internega oddelka jeseniške bolnice, primariju dr. Brandtstetterju, kakor tudi domačemu zdravniku za trud in tolažbo.
Žalujoči: mama Matilda, žena Ivanka roj. Sušnik, hčerki Jana in Jožica, sestri Zofka por, Rožman in Pavla por. Plazar, svak Franc Sušnik in drugo sorodstvo
Bohinjska Bistrica, Bohinjska Bela, Dolnje impdje pri Studencu pri Sevnici in Šmarje pri Sevnici
Ob boleči izgubi naše zlate mame, stare mame, tete in sestre
MARIJE MLAKAR iz Gabrijel 33
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nas tolažili v težkih trenutkih. Posebna zahvala sosedom in vaščanom za pomoč, dr. Levstiku za zdravniško nego, župniku za obrede, DU Tržišče za spremstvo s praporom in tov. Debelaku za poslovilne besede.
Še enkrat srčna hvala vsem!
Žalujoči:	otroci	Tonče,
Franci, Jože, Julka, Olga, Mici, Janko z družinami in drugo sorodstvo.
V tem tednu vam priporočamo ogled in nakup kvalitetnih
- ženskih pomladnili kostimov po 250,00 dinarjev
— ženskih kril po 90,00 in 100,00 dinarjev
ter tudi vsega ostalega tekstilnega blaga v prodajalni
„Oeleieksfil'‘ Črnomelj
I
Ob nenadni, boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata
ANTONA KLUKEJA iz Vrhka pri Tržišču
smo bili deležni številnih izrazov sožalja in tolažbe v naših težkih trenutkih, zato izrekamo našo globoko zahvalo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu darovaU vence in cvetje. Zahvala sosedom in vaščanom za nesebično pomoč, osebju železniške postaje Trebnje, DU Tržišče, sind. podružnic) železničarjev Tržišče za spremstvo s praporom, župniku za obrede, trebanjski godbi na pihala za žalostinke in tov. Debelaku za poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem!
Žalujoči:	žena Julka, sin
Tone z ženo Jožico, vnukoma Dušanom in Miranom, brata, sestri in drugo sorodstvo
Ob boleči in tragični izgubi naše drage
ALBINCE KENE učenke 2. razreda osnovne šole Globoko
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh te^ih trenutkih vsestransko in velikodušno pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni tov. Mihu Halerju, Jožetu Gerjeviču, Jožetu Verstovšku, Ivanu Dirnbeku, Ivanu Živiču in Ivu Matičiču, kolektivom osnovne šole Globoko m Bizeljsko ter glasbene šole iz Brežic. Hvala vsem govornikom za ganljive poslovilne besede, župniku za lep pogrebni obred, pevcem osnovne šole Globoko in LPZ Globoko, mladinski godbi na pihala iz Brežic, vsem sosedom za izkazano pomoč, ter vsem, ki ste našo ljubo Albinco v tako velikem številu spremih na njeni zadnji poti ter obsuli njen mnogo prerani poslednji domek s cvetjem in venci. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča družina Kene in sorodstvo
tobus na^inji vrh dne 12. 1. 1972, da ni nihče od Črnomlja do Vinice nič plačal, zato vse to preklicujem in obljubljam, da ga bom v bodoče pustil pri miru. Omenjeni šofer pa obljublja, da bo postopek ustavil in ugodno uredil. Franc Žlenar, Damelj 6, Vinica.
Podpisani Alojz Gorišek iz Loke izjavljam, da so vesti v zvezi s sekanjem lesa ob naši gozdni parceli netočne, ter se zahvaljujem tov. Danetu Zupančiču iz Račiče za poravnavo.
Izjavljam, da nisem govorila nič neresničnega o sinu Neže Štravs. Svoje razmeije mi je priznal sam, kar so mi pozneje potrdili mnogi njegovi sodelavci. Glede njegove bolezni se prepričajte v Zdravstvenem domu. Tudi novoletne jelke nisem odstranila z groba, kar lahko dokažem. Tudi hišo sem kupila jaz od moževe matere. Rozalija Štravs, Krupa, Semič.
P^STIlAl|t
Obveščam cenjene stranke, da bom s 1. aprilom začel s teracersko obrtjo. Priporočam se za naročila! Teracerstvo Jože Kic, Škocjan
DOM FR ATA prireja v nedeljo,? , 4. marca, pustovanje. Za glasbo je' preskrbljeno. VABLJENI!
GOSTILNA GORENC, Brusnice 2, vabi na pustno nedeljo 4. marca j 1973. Igral vam bo znani trio.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV TREBNJE priporoča svojim članom in potrošnikom premoga, naj si premog nabavijo v mesecih marcu, aprilu in maju, ker rudnik Velenje kasneje ne bo imel premoga za malo potrošnjo.
Dvojčkoma VIKTORJU TEROP-ŠlCU iz Ločne in JOŽETU TEROP-ŠlCU iz Crešnjic za njun 43. rojstni dan iskreno čestitajo in jima želijo še mnogo zdravih in'srečnih let domači iz Crešnjic.
Dragi mami oziroma stari mami FRANČIŠKI FORŠCEK iz Skril pri Novem mestu vse najboljše za dvojni praznik, največ pa zdravja, želijo sinovi: Lado, Drago z družino in Vinko.
Dragi mami oziroma stari mami FRANČIŠKI ZUPANCIC iz Vrha pri Ljubnu čestitajo za god in ji želi- , _ jo še veliko zdravih let v krogu svo- ' jih domačih otroci: Ciril, Vinko, Jože, Milka, Martina in Mimi z družinami. Pridružujejo se tudi Šurlaho-vi iz Kranja.
Dragemu bratu ZVONETU ClN-KOLETU iz Kronovega želimo za 21. rojstni dan mnogo sreče in' zdravja, ter da se mu izpolnijo vse skrite želje - oče, mama, brat in sestra Marica.
Dr^emu sinu in bratu MATIJI BABIČU, Edmonton Canada, želijo vse lepo za dvojno praznovanje in obilo sreče v zakonu, ki ga je pravkar sklenil, njegovi ženi Mimici pa lep pozdrav in vso srečo ob strani svojega moža; mama, oče, brata z družinama, posebno še sestra Ema z družino, ki pozdravlja tudi družine Likevič, Lončarič, posebno Mery in družino Mušič.
Ludvik Jurečič, Ledcča vas 18, Šentjernej, prepovedujem pašo kokoši in delanje kakršnekoli škode po mojem travniku v Ledeči vasi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Pojasnilo k članku, kije bil objavljen dne 3. februarja 1972 pod naslovom. „CUDEN RED V AVTOBUSU". Ker sem pomotoma izrekel nekaj besed o šoferju, ki je vozil av-
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega mopL, očeta in starega očeta
IVANA KOSA it Krmelja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam poklonili cvetje in vence, ga spremili na njegovi poslednji poti in nam izrazili .sožalje. Posebno se zahvaljujemo kolektivom osnovne šole Šentjanž, Lisce-Krmelj in Vege-Ljublja-na ter ZB Tržišče.	,
Žalujoči: žena Jožefa, otroci Poldi, Janez, Magda, Jože in Maruška z družinami ter drugo sorodstvo
J
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, brata, tasta in starega očeta
LUDVIKA RODIČA
čevljarskega mojstra v pokoju
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu irakloruli vence in cvetje in nam izrekli sožije. Posebno se zavaljujemo članom gasUskega društva Novo. mesto za ganljivo slovo, zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddelka splošne bolnice Novo mesto za trud in nego med boleznijo. Vsem in vsakemu še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Francka, sinova Vinko in Ludvik z družinama, hčerica Milka z možem, brat France z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob tragični izgubi, ki nam je za vedno mnogo prezgodaj vzela ljubljenega moža, zlatega očka, sina, brata in strica
RUDIJA JANEŽIČA iz Brune vasi pri Mokronogu
smo bili deležni številnih izrazov sožalja od vseh, ki so ga poznali. Srčno se zahvaljujemo, ker ste ga v tako velikem številu spremili do njegovega mnogo preranega zadnjega doma, mu darovali vence in cvetje ter nas tolažili v težkih trenutkih. Najlepša hvala sosedom in vaščanom za nesebično pomoč, osebju kirurškega oddelka splošne bolnice Novo mesto za njihova prizadevanja, da nam ga ohranijo pri življenju, župniku za obrede, godbi na pihala Trebnje, pevcem iz Mokronoga za žalostinke, tov. Debelaku za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: neutolažljiva žena Vida, sinček Robert, oče Franc, bratje, sestre, družina Celestina in drugo sorodstvo
*
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITEUl: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Toiie Klenovšek, ^anc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Staidohar in Ivan Zivič UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni urednikV, Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Marjan MoSkon, Janez Pezelj, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Ze-
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din - Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaorej -Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja bese^ 1 din. Za vse druge oglase in oglase' v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1. 7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36, člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973)	,
TEKOCi RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 — Telefon (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list. Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
Št. 9 (1196) - l. marca 1973
RAOlO LJUBLJANA
TELEVIZIJSKI I SPORED I
VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00.
' Kan glasbeni spored od 4.30 do
8.00.
Četrtek, i. marca: s.io
Glajbena matineja. 9.35 Slovenske narodne. 10.20 Pri vas doma. 11.00 , Poročila - Turistični napotki za naie goste iz tujine. 12.30 lOnetijski ’ nasveti - Jože Kregar: Vrt v marcu. 1^.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Sestanek insthimentov. 15.30 Glasbeni inter--■.mezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Kiiicert po željah poslušalcev.
5 ■ 15 Zvoki z orkestrom Robert 'isli. 18.30 Iz kasetne produkcije
1	V Ljubljana. 19.00 Lahko noč, f'^ci! 19,15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 21.00 Literarni ve-
22.15	Paleta popevk in plesnih ritmov.
PETEK, 2. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Koncert za mlade poslušalce. 10.20 Pri vas doma.
11.00 Poročila - Turistični napotki Z'i naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Jože Spanring: Novi normativi jugoslovanskega standarda za pivovarski ječmen.
12.40	Z domačimi ansambli. 13.30 hiporočajo vam ... 14.30 Naši iw-
»^šalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30	Napotki za turiste. 16.00 »Vrtiljak**. 17.10 Operni koncert.
17.50 Človek in zdravje. 18.15 •Signali**. 19.00 Lahko noč, otroci! ^.15 Glasbene irazglednice. 20.00 Tekmovanje amaterskih zborov. \ j®.30 „Tops-pops 13**. 21.15 Odda-
li	o morju in pomorščakih. 22.15 Sesede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 3. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Kitara v ritmu.
10.20	Pri vas doma. 11.00 Poročila ' Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -iulij Mayer: Kaj lahko ugotovi čebe-tlar pri opazovanju čebel pri žrelu. J2.40 Po domače. 13.30 Piiporoča-p vam .... 14.10 S pesmijo in bey ? ledo po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Z ansamblom Booker. 17.20 Gremo v kino. 18.15 Dobimo se ob isti uri.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča.
20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 4. . MARCA:
6.00-8.00 Dobro jutro! 8.05 Radij-ica iffa za otroke — Vlada Stojilko-tić: Žarnica z močjo sto konjskih tl. 9.05 Srečanje v studiu 14.10.05 ie pomnite tovariši... Pred Dne-lom žena. 10.25 Pesmi borbe in defa. 10.45-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 11.00 Poročila
-	Turistični napotki za naše goste iz tujine. 13.30 Nedeljska reportaža.
13.50 Z domačimi ansambli. 14.30 Humoreska tega tedna - Humoreske z vseh strani. 15.05 Nedeljsko ^rtno popoldne. 17.05 Radijska %ra - Christel Dahl-Claes Lund-
' Ibero Mesečna, vozovnica. 18.00 Radiih radar. 19-.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice.
20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 5. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.20 Z velikimi tabavnimi orkestri. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični na-
t)tki za naše goste iz tujine. 12.30 metijski nasveti - Inž. Vukadin Si-blcovič: Akarinoze ali trsna kodra-»ost vinske trte. 12.40 S tujimi godbami. 13.30 Priporočajo vam ...
14.30	Naši poslušalci čestitajo in lozdravljajo. 14.10 Amaterski zbori
tojo. 14.30 Naši poslušalci čestitajo n pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10
TOREK, 6. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Slovenske narodne pesmi. 10.20 Pri vas doma.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Bojan Sobar: Pogoste napake pri strojni molži in kako jih odpravimo. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.30 Z ansamblom Claude Bolling. 14.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka. 20.00 Prodajalna melodij. 20.30 Radijska igra - Marin Držić-Modest Sancin; Lazar spod Klanca. 22.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 7. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Iz glasbenih šol.
10.20	Pri vas doma. 11.00 Poročila
-	Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Inž. Sonja Hrovat: Gotdnogojitveni
ukrepi za proizvodnjo dobrega lesa.
12.40	Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Naša glasbena galerija -Ob 8. marcu. 18.30 Naš razgovor.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana.
22.15	S festivalov jazza.
Četrtek, 8. marca: 8.10
Glasbena matineja. 9.35 Slovenske narodne pesmi. 10.20 Pri vas doma.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Olga Štefula: Ekonomija reje brojlerjev na kmetiji. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.10 Mladina poje. 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak**. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Četrtkov večer
Ponedeljkovo glasbeno popoldne. 18.35 ,4ntema 469**. 19.00 Lahko toč, otroci! 19.15 Minute z ansam-llom Rudija Bardorferja. 20.00 Ste-teofonski operni koncert. 21.30 Tipke in godala. 22.15 Za ljubitelje Jazza.
ostrene
SSLOVEIVIJALES
UUBLJANA
VAM NUDI V SVOJIH POSLOVALNICAH:
PLEMLJEVA 68
VIZMARJE,
GOSP RAZSTAVIŠČE, DOMŽALE.
HALA D
A. SKOKA 20
#
ves gradbeni material, Ici ga potrebujete pri gradnji liiše:
BETONSKO ŽELEZO, CEMENT, IZOLACIJSKE MATERIALE, APNO, OPEKO, RAZNO KRITINO IN DRUGO;
OKNA, VRATA, LADIJSKI POD-OPAŽE,
PARKET;
KERAMIČNE PLOŠČICE IN SANITARNO KERAMIKO
PEČI ZA CENTRALNE KURJAVE, RADIATORJE IN CEVI;
INFORMACIJE DOBITE PO TELEFONU: VIŽMARJE: 51-566, 51-881 GOSP. RAZSTAVIŠČE: 312-598 DOMŽALE: 72-397
OBIŠČITE NAS!
domačih pesmi in napevov. 21.00 Večer s slovensko pisateljico Nado Kraigher. 22.15 Pdeta popevk in plesnih r*^mov.
RADIO BREŽICE
Četrtek, i. marca:
16.00-16.15 Napoved programa, poročila in turistični napotki.
16.15-16.30 Nove plošče RTB.
16.30-16.45 Pred referendumom smo obiskali učence osnovne šole Cerklje. 16.45—17.00 Mala šola avtomobilizma — Obvestila in reklame. 17.00-18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 3. MARCA:
16.00-16.15 Mali jazz koncert.
16.15-16.30 Sobotno kramljanje.
16.30-17.00 Voščila. 17.00-17.10 Kuhajte z mano. 17.10-17.30 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam ter melodije za vas.
17.30-18.00 Za naše najmlajše ter skladbice iz brežiške glasbene šole.
NEDELJA, 4. MARCA: 10.30 Domače zanimivosti — Vse več dobrih kadrov potrebujemo - pred referendumom v brežiški občini - Za naše kmetovalce: Opora vinske trte in rez mladih vinogradov - Poročilo s seje občinske skupščine Krško — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.00—15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 6. MARCA:
16.00-16.10 Napoved programa in melodije z ansamblom Jureta Zdovca. 16.10-17.00 Poročila, Jugoton vam predstavlja, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, obvestila in reklame ter filmski pregled.
17.00-17.15 Iz življenja v JLA.
17.15-17.30 Tedenski športni komentar. 17.30-18.00 MLADINSKA ODDAJA’
V	brežiški porodnišnici so rodile: Terezija Cernoš iz Vel. Dola — deklico: Spomenka Tekič iz Bregane
- Nebojšo; Milka Kovačič iz Ore^a
- Karolino: Marija Avguštin iz Mal. Podloga - Mojco; Anastazija Husta iz Samobora — Ivico, Marija Cizel iz Atrič - Metko; Marija Žmavc iz Dramelj — deklico; Rozalija Vašič iz Sevnice - deklico; Dragica Novosel iz Samobora — Gordano; Alojzija Babojelič iz Jarušja - Dragico; Rozalija Deržič iz Vel. Obreža — Rudolfa; Marija Zagorc iz Krške vasi -Marjana; Marija Bokalič iz Gor. Lenarta - Natašo; Djurdja Pentek iz Orešja — Natašo; Ivana Urbanč iz Mrzlave vasi — deklico; Marica Kocijan iz Marije Gorice - Damira; Štefanija Vidrih iz Blance - Klementino. - Čestitamo!
SEVNICA
NEDELJA, 4. MARCA: 10.30 Reklame in oglasi - 8. marec mednarodni praznik žena — Naše delovne organizacije čestitajo za 8. marec - Nedeljski mtervju (pogovarjali smo se z Nevenko Zajc iz Sevnici) — Za vsakogar nekaj (^asbena oddaja). 12.30 Poročila - Čestitke in poz^avi naših poslušalcev. 15.00 Zaključek programa.
SREDA, 7. MARCA: 16.00 Poročila - Reklame in oglasi - Kotiček za šoferje - Iz diskoteke naših poslušalcev - Pustni običaj na Slovenskem - Deset minut za slovenske popevke. 17.00 Zaključek oddaje.
SOBOTA, 10. MARCA: 16.00 SOBOTNI VRTILJAK. 16.05 Zabavne melodije z EPP vložki. 16.15 Pet minut za predsednika turističnega društva Sevnica. 16.20 Domače viže. 16.30 Poročila. 16.40 EPP.
16.45	Mini anketa (pustovanje m karneval, ki ga v Sevnici ni več).
16.55	Napov^ programa za nedeljo. 17.00 Zaključek sobotnega vrtiljaka.
ČETRTEK, 1. MAREC: 9.35 TV v šoli (Zg) — 10.30 Ai^eščina (Zg)
- 10.45 Nemščina (Zg) - 11.00 Francoščina (Bg) - 15.40 Angleščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Nem-ščma - ponovitev (Zg) - 16.10 Francoščina - ponovitev (Bg) -
16.45 Madžarski TV pregib (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) -
17.30 Verne-Kohout: V 80 dneh okrog sveta — II. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Druščma Jehu - serijski film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Nikolaj Kopernik - film (Lj) - 19.35 Kratek film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) — 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj)
- 21.30 Bratislava: Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju - barvni posnetek m prenos tekmovanja žensk (EVR-Lj) — 22.30 Festival zabavnih melodij — posnetek iz Opatije (Zg) — 23.30 Poročila (Lj)
PETEK, 2. MARCA: 9.30 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Bg) -
14.40	TV v šoli — ponovitev (Zg) -
16.10 Angleščina - ponovitev (Bg)
- 16.50 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) -
17.45 Veseli tobogan: Litija I. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Kratek film (Lj) - 18.4C) Vzgojni •problemi (Lj) — 18.50 Pet minut za boljši jezik (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj)
- 19.00 400 let slovenske glasbe: Dane Škerl (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj)
- 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) 20.30 Iz zakladnice svetovne književnosti W. Shakespeare: Kralj Lear - nadaljevanje in konec (Lj) - 21.40 Bratislava: svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju - barvni posnetek in prenos tekmovanja plesnih parov (Lj) 22.30 Festival zabavnih melodij
- posnetek iz Opatije (Zg) - 23.3(3 Poročila (Lj)
SOBOTA, 3. MARCA: 9.35 TV v šoli (Zg) - 11.00 TV v šoli (do 12.00) (Sa) - 16.30 Državno prvenstvo — prenos, v odmoru propagandna oddaja (JRT—Lj) — 18.00 Obzornik (Lj) — 18.15 Maroško — serijski fihn (Lj) — 18.50 Filmska burleska (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) -
19.15	Humoristična oddaja (Bg) -
19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25	3-2-1 in TV barometer (Lj) -
20.30 Festival zabavnih melodij -prenos iz Opatije (Zg) — 21.40 Arsene Lupin — serijski barvni film (Lj)
- 22.30 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — barvni posnetek tekmovanja moških v Bratislavi (EVR-Lj) - 23.30 Tv kažipot (Lj)
- 23.50 Poročila (Lj) _	_
NEDELJA, 4. MARCA: 8.45 Po domače s Slovenskim oktetom — (Lj.) - 9.20 Mestece Peyton (Lj.) -
10.10 Kmetijska oddaja (Bg.) -
10.55	Mozaik (Lj.) - 11.00 Otroška matineja: Mačkon m njegov trop, Gvajana, dežela voda - barvna filma (Lj.) - 11.50 Poročila (Lj.) - 11.55 Delavski amandmaji — III. oddaja (Lj.) - 12.25 Na& malo misto -ponovitev (Zg) - 13.15 TV kažipot (Lj.) - 13.40 Ansambel Milana Kr^na (Lj.)	-	14.10
Dokumentarna oddaja (Mc. Lean) (Lj.) - 14.35 Za konec tedna (Lj.)
-	15.00 Bratislava:	svetovno
prvenstvo v umetnostnem drsanju — barvni prenos revije najboljših do
18.00	(EVR - Lj.) - 18.00 Poročila (Lj.) — 18.05 Francozi^ naprej (barvni fihn) (Lj.) 19.40 Risanka + reportaža (Lj.) - 19.50 Cflc-cak (Lj.> - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.35 Šoferji - serijska oddaja (Bg.) - 21.20 Iz tujih videotek (Zg.) — 21.35 Športni pregled (JRT) — 22.05 Poročila
PONEDELJEK, 5. MARCA: 9.05 .i Odprta univerza (Bg.) - 9.35 TV v jj šoli (Zg.) - 10.30 Angleščma (Zg.) J
- 10.45 Nemščina (Zg.) — 11.00 4 Osnove splošne izobrazbe (Bg.) -
14.40 Angleščina - ponovitev (Zg.)
- 15.55 Nemščina - ponovitev (Zg.) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe - ponovitev (Bg.) —
16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) do 17.05 (Bg.) -
17.45 Zvonček palček - 5. del oddaje TV Zagreb (Lj.) - 18.00 Otroci pojejo o pustu - barvna oddaja (Lj.) — 18.15 Obzornik (Lj.)
- 18.30 Gvajana, dežela voda, barvni film (Lj.) - 18.55 Mozaik (Lj.) - 19.00 Mladi za mlade (Zg.)
- 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cik-cak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.30 Večer TV Beograd S^erović: Kopanje - drama TV Beo^ad (Lj.) - 21.25 Zakon in ljudje dokumentarno — feljtonska oddaja iz cikla reflektor (Lj.) -
22.00 Mala zgodovina harfe (Lj.) -
22.20	Poročila (Lj.)
TOREK, 6. MARCA: 9.35 TV v šoli (Zg.) - 10.40 Ruščina (Zg.) -
11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg.) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg.) - 15.35 Ruščina - ponovitev (Zg.) - 15.55 TV vrtec (Zg.) -
16.10	Osnove splošne izobrazbe (Bg.) — 16.40 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) do 17.05 (Bg.) -
17.15 Delavski amandmaji -ponovitev III. oddaje (Lj.) - 17.45 G. Vitez: Zrcalce - barvna oddaja (Lj.) - 18.00 Risanke (Lj.) - 1«.15 Obzornik (Lj.) - 18.30 Od zore do mraka (Lj.) - 19.00 Nalezljive bolezni (Lj.) - 19.20 Odiseja miru
- oddaja TV Beograd (Lj.) - 19,45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cik-cak (Lj.) ca
- 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.30 Naivne lastovke - predstava male drame (Lj.) - 21.45 Pust v svetu (Lj.) - 22.10 Veselo s pustom -zabavno-glasbena oddaja (Lj.) -
22.40 Poročila
SREDA, 7 MARCA: 8.20 TV v šoli (Zg.) - 11.00 TV v šoU (Bg.) -
16.50	Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.)
17.45 Mačkon in njegov trop -serijski barvni film (Lj.) - 18.15 Obzornik (Lj.) - 18.30 Na sedmi stezi (Lj.) - 18.50 Živa filozofija:
1. oddaja (Lj.) - 19.10 Mozaik (Lj.)
- 19.15 Zabavna oddaja (Bg.) -
19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cik-cak * (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) -
20.15 Nogomet Ajax:Bayern. -barvni prenos iz Amsterdama (EVR.
Lj.) - v odmoru 3-2-1 in TV barometer 22.00 Nenavadne zgodbe:	Mož, ki je spridil
Hadleyborg - barvni film (Lj.) -
22.25	Stoletje kirurgov - barvni fihn (Lj.) - 22.50 Poročila (Lj.)
ČETRTEK, 8 MARCA: 9.35 TV v šoli (Zg.) - 10.30 Angleščina (Zg.) - 10.45 Nemščina (Zg.) -
11.00 Francoščina (Bg.) - 14.45 TV v,šoli - ponovitev.(Zg.) - 15.40 Angleščina - ponovitev (Zg.) -
15.55	Nemščina — ponovitev (Zg.)
- 16.10 Madžarski TV pregled _ (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) -
17.30	Besede za mame (Lj.) -
18.00 Otroci pojejo o mamicah (Lj.)
- 18.15 Obzornik (Lj.) - 18.30 Druščina jehu - serijski film (Lj.) -
18.05	Poljudno znanstveni film Drzni pomorščaki (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cik-cak (Lj.)
- 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj.) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Njihov vsakdan)
(Lj-.) - 21.30 Poročna noč - barvni film (Lj.) - 22.00 Alberth Herring
- I. del opere (Lj.)' - 23.10 Poročila (Lj.)
i
Silvester, šaljivi zapravljivec, je nenadoma obmolknil med tovariši. Njegova sekira je udarjala kakor ura brez prestanka in brez utrujenosti. Na večer ga ni bilo v gostilni, zjutraj pa so predramili njegovi udarci celo pridne drvarje na ležišču.
Dva meseca se je Silvester tako ubi-jal, molčal, delal in varčeval.
Vsi drvarji so se čudili. Tovariš mu je brsnil nagajivo besedo pod nos, pri večerji so se ga lotili — neugnanega šaljivca — in ga držali. Toda Silvester jim je komaj pomežiknil izpod košatih obrvi, se prvi zvalil na trdi pograd in jim pokaži hrbet.
Nekega jutra pa je tičala njegova sekira zasajena v hlodu. Nikogar ni bilo, da bi jo izdrl. Silvestra je vzela noč. Odšel je za hrepenenjem v domovino...
Kakor se priplazi volk čez mejo in . radoveden obstoji na robu gozda, tako je obstal Silvester za kočevskim
mestom, ko je priromal iz Hrvatije. Po dolini je pihal hladen veter. Silvestru so se širile prsi, kakor bi vohal zrak iz do-movme. Sonce je tonilo za Knežjo goro, grabljice so zdevale v kupe mehko otavo. Silvester se je prikril pod grm in čakal noči. ^o so zamigljale goste zvezde, se je Silvester dvignil, šel na košenino ter si postlal na otavi. Tamkaj je začel razmiSjati.
Komaj se j® utrnila prva zvezda na nebo, že je Silvester zadovoljno pomežiknil, se preobrnil na kopici in zaspal.
Se preji svitom je Silvester vstal, doDro dolgo čakal m oprezoval. Ko se m nič ganilo, je slekel suknjič in ga nesel d^eč proč, od koder se je vrnil brez njega, vnovič poslušal, potem zopet legel in zaspal.
so zazvenele brušene kose s travnika, se je Silvester izkopal iz otave in ^ s hitrimi kretnjami oziral naokrog kakor človek, ki je pogrešil važno stvar.
Obšel je kopico, gledal na tla, gledal v daljavo in začel glasno renčati, da so kosci obstali in se oprli na kose.
Silvester se je naravnal do njih. „Fantje!“ jih je ogovoril, „Dobro jutro, f^antje, in ne zamerite! Okraden sem!“
Kosci so se spogledali in uprli srdite oči v Silvestra.
,3rez zamere, fantje; okraden sem! Ko sem prenočeval v otavi, mi je nekdo vzel suknjič, s katerim sem bil odet. V njem so bili papirji, tudi nekaj denarja, in sedaj sem brez pravic in brez denaija. Fantje, če bi se bil kdo pošalil, kaj za to. Ko bi mi le povedal, kam je vrgel te reči? “
Kočevci so se strnili v kolobar in začeli Silvestru groziti.
„No, no —-teph se ne bomo, beseda ni konj, če vas pobaram. Ali sem rekel kaj čez čast? Sicer pa, čemu je gosposka? “
Kosci so vsi hkrati trdo poprijeli za kosišča in postopili proti Silvestru, ki se pa ni zmenil zanje, ampak se okrenil in šel proti mestu. Poiskal je orožnike in stopil prednje.
„Gospodje, okraden sem!“
Stražmojster ga je pomeril od vrha do tal in zmajal z glavo. „Kdo ste in od kod? “
, J)rvar, ki prihajam iz Bosne, pristojen v Sežano in se pišem ...“
Silvester si je hitro izmislil kraševsko
ime.
, J^ravice? “ je zahteval orožnik.
„To je tisto, ob pravice sem, ker sem okraden, in še ob denar povrhu. Ponoči sem spal v kupu otave tamle za mestom, odet s suknjičem. Pa mi je nekdo vzel odejo in jo odnesel. Lopov tak, ki se mu ne smili popotni revež! “
Dasi se je Silvester pošteno togotil, mu orožnik vendar še ni verjel.
„Ce niste postopač, slepar in lenuh? “
„Kaj? “ se je razsrdil Silvester in položil težki roki narobe na mizo, daje zapokalo, kakor bi udaril les ob les.
„Poglejte žulje! Podkoval bi me lahJco na dlani, pa me zmerjate z lenuhom in postopačem. Bog vam prizanesi, če je mogoče!“
Ta Silvestrov dokaz je vplival.
Popoldne tistega dne je že korakal Silvester proti Ribnici. V žepu je imel potni hst do Sežane, nov suknjič in petak podpore od mestnega župana.
„Kajon!“ sem mu segel v besedo.
,J*rileglo se mi je vendarle! Jaz sem žvižgal in pel, kosci na travniku so se jezili in kleh, ker so imeli sitnosti. In še to dobroto mi je napravil župan, da je zapisal na papir, kako sem bil okraden. S to pravico sem do Krasa več naprosil, kakor sem tri le.ta privarčeval v Bosni!“
V	Sežani mu je seveda pravica potekla. Silvester je preudarjal, kako se bo
izmuznil. Kupil si je bel ovratnik, zavezal okrog njega kravato na pentljo in šel tako gospodi predrzno d^je.
Ali tam blizu Proseka je dobil pod murvo za odrivačem ob cesti zleknjenega popotnika. Silvester se je usta\^ in ga potipal s palico.
,^Cako, prijatelj? “
„Tako in tako,“ je odgovoril popotnik. „Ruda mi je pošla, žeja je velika, ljudje pa skopi.‘-
„Vstani, prijatelj,“ ga je povabil Silvester. „Z menoj! Poslušaj!“ In je prešerno zarožljal z drobižem.
Neznanec se je dvignil izpod murve in se pridružil Silvestru.
Složno sta potovala proti Gorici in živela kakor ljudje, ki imajo denar. Ob majolikah terana je Silvester pocestnemu prijatelju odkritosrčno razodel svojo zgodbo.
V	Gorici ga je za slovo še napojil in napasel, potem sta se ločila.
Silvester je prenočeval v gostilni in ponoči vesel premišljeval, kako v nekaj dneh z Bače pozdravi domovino in rodno grudo, po kateri se mu je tako silno stožilo v tujini.
Ko se je v jutru krepčal v gostilni za pot, je vstopil stražnik in ga povabil s seboj.
Silvester se je do grdega razhudil in si popravljal vihrajočo kravato.
Ostermanov muzikal
Prizadevni organizator šahovskega življenja v Kočevju Ive Stanič je dobil odlično priložnost, da bo na šahovskih muzikalih, ki jih prirejajo vsak petek, povabil pred mikrofon na oder tudi domačina: dobrih 26 let stare-g/a Rudija Ostermana, ki se je na letošnjem šahovskem prvenstvu Jugoslavije v Suto-moru prebil na vrh jugoslovanskega šaha
Pomočnik skladiščnika \ kočevskem Melaminu je med 260 jugoslovanskimi šahisti v pravi ruleti - tekmovali so po švicarskem sistemu, tako da je vsak udeleženec odigral 13 partij - pokazal vse odlike, ki so ga že doslej krasile, in ob koncu delil tretje mesto. Mimogrede: kemična tovarna, kjer je zaposlen komaj nekaj tednov, mu je Sla zelo na roke in mu je odobrila izredni dopust, Osterman pa je zaupanje poplačal s tretjim me-stom in osvojitvijo mojstrskega naslova.
Šahovski poker v Črnogorskem primorju je bil zares samo za ljudi z močnimi živci - in za šahovske romantike. Osterman, ki kaže, če ni za šahovsko mizo, skoraj bi rekli preplašen obraz, postane za šahovnico bojevit. Šahist, ki je kot 20-leten fant na slovenskem prvenstvu osvojil naslov mojstrskega kandidata, sodi namreč med tiste redke privržence te igre, ki jih še ni prevzel val računarske miselnosti. Zanj je šah bitka, ki se konča tedaj, kadar ostaneta na šahovnici samo še kralja, ali pa te-d(q, ko je en kralj ujet v mat-
no mrežo nasprotnikovih zank. Osterman torej ni ljubitelj remijev, nasprotno, lahko celo zapišemo, da je sovražnik premirja na šahovnici.
S tako igro je imel v Črni gori samo dve možnosti. Človek, ki ne priznava remija v igri kot dokončne odločitve, še zlasti ne hitrega remija, je lahko samo na vrhu ali na dnu. Srednje poti s tako igro ni!
Petnajst let ljubezni do čmo-belih polj - Ive Stanič ima gotovo nekaj delnic pri tem uspehu, saj je neprestano navduševal mladino za šah in jo organiziral v klubu - se je konec februarja poplačalo s šahovskim muzikalom v Sutomoru. Odlična igra, vrsta zmag in mojstrski naslov postavljajo Ostermana med najprodornejše in hkrati tudi med najbolj obetajoče mlade slovenske šahiste. Uspeh v Črni gori je lahko prva stopnica novega vzpona kočevskega šahista. Vendar pa bo zdaj potrebno še več garanja, še več dela. Ostermanov uspeh pa je tudi potrditev naporov vsega ko-jčevskega kluba, ki je doslej sešteval uspehe zvečine med pionirji in v slovenski ekipni konkurenci.
Rudi Osterman se najbrž ne bo nič spremenil Kljub utrujenosti bo, kolikor ga poznam, ves borben jurišal na naslov dolenjskega hitro-' poteznega prvaka v naslednjih dneh. Pač, spremenil se bo: gotovo bo še bolj „zastrupljen" s kraljevsko igro!
J. SPUCHAL
ifiiimiwirrirwnTii<i
POŽAR V SPALNICI
20. februarja popoldne je Anica Knez iz SkrovnŽka pri Mokronogu vključila v spalnici električni blazini. Zvečer, okoli 22. ure je hotela spat, vendar je v spalnici opazila, da je vse zadimljeno. Takoj zatem je izbruhnil požar in zajel vso spalnico. Skupno z možem in sinom so požar pogas^. Uničeno je pohištvo, posteljnina in okajeno zidovje. Škodo so ocenili na 20.000 dinarjev.
PUST BO LEŽAL NA PARAH PRI ROJCU
Tako je, če pride v Novo mesto Plečaš. V eni roki rože, ki mu jih je v imenu tovarne Novoteks podarilo ljubko dekle, v drugi nalivno pero, ki ga je moral tisti dan kar dvakrat napolniti. Mladih ljubiteljev košarke, ki so nabirali avtograme, ni in ni hotelo biti konec. Ob koncu je izjavfl, da ga na košaricarskem igrišče roke ,4nanj“ bolijo kot pa, kadar se mora podpisovati. (Foto: S. Mikulan)
Mokronog pre
Letošnji mokronoški karneval bo, kot napovedujejo organizatorji, „naj-naj“ v 64etnem zaporedju in v vsej dosedanji mokronoški limariji, ki ima že polstoletno tradicijo. Slabo se piše humoiju na Slovenskem, kjer kot da živi čemeren narod, zato je vsak poskus v tej smeri vreden pozornosti, mokronoški pa še ppsebej.
Kdor „Mokronajzarje“ malo bolj pozna, se ne bo čudil njihovemu
uspehu na-tem področju. Temeljite pustne priprave se začno s tajnim se-
m
Je vir vseh norčij, domislic, mokrono^e „eksploaje prebivalstva**, da bodo za pusta iz trga preskočili v velemesto, posebna voda? Zaenkrat smo pretihotapili le osnutek etikete!
Povabite mlade s podeželia
Prejšnjo soboto so se mladi iz Industrije motornih vozil zbrali na drugi redni letni konferenci, kjer so ocenili delo v preteklem obdobju. Iz poročila predsednice mladinske or-
je mlade za prizadevnost pohvalil. Poudaril je, da je potrebno poiskati še ustreznejše oblike povezovanja mladih v aktivu in še bolj pritegniti k delu mlade s podeželja.
gamzacije je bilo razvidno, da sc razen srečanja z mladimi iz Tomosa in TAM organizirali tudi desetdnevno letovanje na morju, izvedli dve anketni listi za članarino in anketo, s pomočjo katere so zbrali kandidate z nedokončano osemletko. Organizirali so dopolnilno šolanje, vendar ni uspelo, ker se je prijavilo premalo mladmcev. Skupaj s komunisti podjetja so v svoje vrste sprejeli 10 novih komunistov, obenem pa so ugotovili, da bi morali sprejeti še več mlad^, ki v njihovi tovarni številčno prevladujejo.
Pokritizirali so tudi kulturno in športno življenje, ki morata odslej zaživeti, nato pa so razpravljali še o stanovanjski problematiki, marksističnem izobraževanju mladih in o
vprašanju vajencev.
Konferenci je prisostvoval
tudi
generalni direktor Jurij Levičnik, ki
KVARTANJE ZA DENAR - V gostilni Per so zalotili NovomeŠčane Antona Gimplja, Franca Pelka in Josipa DjirUča, ki so kvartali za denar. Vse tri so prijavili sodniku za prekrške.
Šentjemejska „Kurentova oblast“ je že teden dni pred največjim praznikom postavila na trgu v Šentjerneju petelina. V nedeljo bo Kurentov sprevod, v torek ob 15. uri kronika in hudomušne točke, v sredo pogreb, podeljevanje medalj. Sicer pa — vabljeni... (Foto: T. Bučar)
9 Govornik Jaka nekega dne ^ v letu 1972:
A Tovariš 2^vrelca je vsega A spoštovanja vreden mož. Vsi ™ poznamo njegove zasluge iz 0 preteklosti, iz najtežjih dni, 0ko je nesebično zapustil dru-A žino in se nam pridružil. Nje-7gova sveda zvez^ nas je vodi-po poti, ki je bila trnova in w blatna. Ni se ustrašil naporov, ^ ni se bal smrti, z dvignjeno Ag^vo je stopal, je tekel od 2 zmage do zmage. Zadnji ko-^Sček kruha je delil s tovariši, ^vedno je bil pripra^jen za ša-^lo, vedno — tudi v najtežjih in A brezizhodnih situacijah — mu ^je igral na obrazu spodbuden 9 nasmešdc... In po vojni, to-0 variši! Ko je bila domovina v A ruševinah, tovariš Zavrelca ni X stal križem rok, zavihal je ro-9 kave, irfjunil v roke, prijel ^ kramp w lopato in jo vihtel A noč in dan. Ni poznal počit-
KOT VLEČE VETER
ka, ni poznal besedice NE. Lastne želje m težave je potisnil v stran in po njegovi zaslugi imamo pred seboj to stavbo, Id je v okras in ponos našemu mestecu. Njegove kaplje krvi so vzidane v te lepe bele zidove, tovariši, njegov znoj je pomešan v malti, njegova leta življenja so v rdeči opeki. Lal^o rečem, da je prečudovita stavba zi^a na ramenih tovariša Zavrelce, in ima me, da bi vzkliknil: Postavimo tovarišu Zavrelci spomenik za žive dni! ...
(tvornik Jaka nekega dne v letu 1973:
Tovariš Zavrelca je gnil panj v naši družbi, tovariši.
Ko so drugi od gjadu umirali po hostah, je tovariš Zavrelca sedel za pečjo. Za zakuijeno pečjo, tovariši, in se stiskal v naročje svoje sumljive ženice. Ko mi nismo imeli niti koščka' kruha, tovariši, se je Zavrelca basal s pohanimi piščanci, pil šampanjec in druga tuja vina. Poniislite tovariši, tuja vina! Ko smo mi vihteli krampe in lopate s krvavimi žulji na ro-k^, je Zavrelca stal ob strani in se nam posmehoval z zlatimi zobmi. Pomislite, tovariši, v tistih časih pomanjkanja, ko nismo imeli ne olja ne ^d-koija ne moke, se je Zavrelca smejal z zlatimi zobmi, s kapitalističnimi zobmi, ostanki. Že dolgo sem slutil, že dolgo
poznam ta skriti, potuhnjeni in hinavski obraz, že dolgo sem vedel, da se pod lepim videzom skriva podlost, hinavščina, tatinstvo. Tovariši, tak plevel je treba izkoreniniti, da nam ne okuži zdravega rodu. Tovariš Zavrelca se je okoriščal, živel je kot trot sredi čebel, redil se je pod okriljem delovnih ljudi. Ko smo dnigi gradili mesto, tovariši, ko smo drugi zidali to lepo stavbo, ki se je danes sesula v prah in kamenje, je Zavrelca potiskal svoje grabežljive roke v žepe do kolen, se prismuknjeno režal in se norčeval iz nas, ki smo delali, iz nas, ki smo kaplje svoje krvi vzidavali v bele zidove, ki smo svoj znoj mešali v mdto, ki smo svoja leta dajali v rdeče opeko. Ima me, da bi vzkliknil: Naj trava pokrije spomin nanj! ...
TONI GAŠPERIC
Stankom larfaijev že pred novim letom. Ves poznejši čas pilijo domislice, saj ni lahko priti do ostrih puščic, ki dobro zadevajo in hkrati ne žaUio. Prisluhnijo vsi stanovi, za karneval se vneto pripravljajo cicibani, pionirji, kmetje, delavci, obrtniki, upokojenci, vse, kar premore to staro trško naselje.
Kaj zato, če Mokronog povojna leta tako počasi napreduje! Vsaj za pustne dni je središče občine, če ne celo Dolenjske. Letos, ko bodo uprizorili velemestno oncet, bodo kraj oklicali za veleinesto ter podelili 40 ulicam imena in jim ne bo treba Avenije karnevalov deliti na tri dele, kot so morali lani narediti Trebanj-ci, ki imajo nemalo težav z imenovanjem ulic.
Kdor Dl želel kaj več videti in zvedeti o vsem tem, naj pride v Mokronog v nedeljo popoldne.
„POT DO ZLOČINA"
Mladinska dramska skupina iz žu-' žemberške Iskre je prejšnjo soboto gostovala v Šentjerneju s tridejanko Miška Kranjca „Pot do zločina“. Predstavo soboto gostovali v Šentjerneju s tridejanko Miška Kranjca „Pot do zločina". Predstavo je plačal sindikat Iskrinega obrata, dvorana pa je bila popolnoma zasedena. To dokazuje, da prebivalci Šentjerneja podobnih prireditev močno pogrešajo, zato težko pričakujejo, da bo s predstavami začela domača gledališka sekcija.
T. BUCAR
Pustne prireditve imajo v Crnon yu dolgoletno tradicijo in močr . korenine, vendar se zadnja leta d( % mačini niso izkazali z večjimi priri ditvami v maskah. „Pustni razgrajj či“ pa so letos ošveli, izvolili z J predsednika Antona Kramariča, zif. tajnika Franca Grahka in za bla^f nika Jožeta Pluta. Odbor se je sesti^ in ima tudi program torkovega kaj nevala in pogreba pusta naslednj dan.
Razglas o prireditvah bo dai Črnomaljcem v javnost v torek do poldan ob 9. uri na jcrajevno običa jen način. Pust bo ležal na parah ’ TOstilni Rojc. H kropitvi „pokojni ka“, kakor tudi h torkovemu kame valu vabijo številna zijala. Obe prire ditvi bosta ob 16. uri.
KAMILO WEISS
y petek, 23. februara, sta se na trenem „Šahovskem muzikalu** v Kočevju pred nabito polno dvorano pomerila v znanju Vinko Farkaš in Marko Štumbdj. Zmagal je Marko, ki je zbral 20 'točk, Vinko pa 18. V kulturno-zabavnem prpgi^u so sodelovali pesnik Toni Vo^o iz Novega mesta, hun^rist Tone For-nezzi-Tof, Miha Dovžan, harmonikar Burnik, pevka Ivanka Krašev^ in še nekateri. Pokrovitelj tretjega šahov^e^ [ muzikala je bila OPREMA iz ! Kočevja. Na sliki: Miha Dovžan in Ivanka Kraševec' (Foto: F. , Brus)	^
Sedem avtov je pfesalo
Med Ortnekom in Poljanami v ribniški občini so imeli 23. februarja od 5. ure do 7.45 pravi ples na ledu, ki se je najslabš6 končal za avto, ki ga je vozil Avgust Karner iz Brež.
Na blagem, preglednem ovinku pri vasi Praproče je bila cesta Ko-čevje-Skofljica poledenela v dolžini dobrih 100 m, medtem ko nikjer
ljubljanske premetavalo sem ter tja, dokler jih ni Jcor^ vseh zaneslo s ceste. Največ sreče sta imela še dva tovornjaka, ki le zaradi robnika pri obcestnem jarku nista zapeljala s ceste.
Avtomobil, v katerem sta se peljala brat in sestra Karner iz Brež, je zanesk) celo v potok. Čeprav sta bUa oba lažje poškodovana, je prisebni brat le rešil sebe in sestro, da nista utonila. Na munem avtu je za okoli 15.000 din d(ode, medtem‘ko je
Skoda na šestih drugih avtomobilih manjšanj______________________J.	P.
K SREČI LE STRAH
Ko se je 34 žensk iz Vinice in okolice 20. februarja zvečer vozilo iz Novega mesta proti domu, so doživele zvrhano mero strahu. Vse vesele, ker bodo dobile zaposlitev v domačem kraju, ko bo zgrajen obrat tovarne NOVOTEKS — zdaj so na priučevanju v Novem mestu - so klepetale, naenkrat pa je avtobus v ovinku pri viniškem Suhomu zaneslo. Z(&knil je s ceste na njivo,
50 metrih znova zavil na cestiSče in se prekucnil na bok ter v takem položaju drsel naprej.
V nesreči je bila poškodovana le Marija Simčič iz Preloke, ki je sedela zraven šoferja, drugim potnicam žile s(
pa ni bilo nič, zau strahu. Na avtobus'.i 10.000 din Škode.
so le veliko je za okrog