8554 AA
60100200
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob»’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SKLEPNI DOKUMENT IZRAŽA PODPORO FANFANIJU IN NJEGOVI VLADI
Vsedržavni svet krščanske demokracije v celoti podprl poročilo tajnika De Mite
Kot je bilo pričakovati so se v razpravi izognili sleherni polemiki
RIM — Zasedanje vsedržavnega sveta krščanske demokracije se je zaključilo sinoči z odobritvijo sklepnega dokumenta, ki v celoti podpira politično linijo tajnika De Mite. Sklepni dokument je zelo kratek in vsebuje v bistvu samo štiri točke: popolno podporo poročilu in izvajanjem De Mite, odobritev pogajanj, ki so pripeljala do rešitve vladne krize in oblikovanja štiristrankarske koalicije, podporo Fanfanijevi vladi, še zlasti kar zadeva sporazum med družbe-
Piccoli, De Mita in Fanfani pred včerajšnjim zasedanjem vsedržavna sveta krščanske demokracije	(Telefoto AP)
",l|iiiiiiiiil„mi||||||||||l|||||l|||||l|l|||||||lmlliuum(nt„lil,i,n,iimiiiiiiiimiiinmiiiiiiiimiHiim,iiiiiim
nadaljuje se stavka v italijanskih bolnišnicah
Zvezni sindikati so ostro obsodili sklep zdravnikov
Val polemik ob potrditvi stavk • PRI za ponovna pogajanja
. RIM — Stanje v mnogih itali-Janskih bolnicah se zaradi stavke 2®ravnikov, ki so vključeni v samostojne sindikalne organizacije, ^atno slabša, kar gre seveda škodo pacientov, ki nimajo u-“trezne zdravniške oskrbe. Iz te-?a Položaja zaenkrat še ni -videti lznoda in kaže, da se bo s torkovo splošno stavko stanje še ponašalo. Iz raznih italijanskih rejnic namreč prihajajo vesti o napovedih stavke. Tako so ci fav.niki bolnice v Ragusi včeraj “Menili, da bodo od jutri naprej javkali in ne bodo zagotovili ni-•*. nujnih posegov. Po drugi stra-1 Pa kot dež padajo vpoklici na “fi>° s strani prefektov. Tak vpo-*.c je včeraj izdal prefekt v Sie-!“• namenjen pa je kar devetdese-“m zdravnikom.
Polemika o teh neregulamenti-amh stavkah zdravnikov, ki so .“Posleni v bolnicah, se nadaljuje ‘u<ii na sindikalni in politični j*vni. Sindikat CISL tako na pri-• er ugotavlja, da so zaradi stav-e zdravnikov najbolj »prizadeti *u?vc*> upokojenci in revnejši *bi». Sindikat CISL zahteva za-s. večj° odločnost vlade, da vzpo-
tavi retj	cja ne popusti ne.
jmeljenim zahtevam samostoj-JrP sindikalnih organizacij, ki jPuejo ustvariti previlegirane raz-Vj e oziroma kaste*. Sporazum, 5 ie bil dosežen 2. februarja j, ^ sindikalno zvezo in vlado, se j® sme v ničemer spremeniti, saj .sam po sebi uresničuje tri . uieljne cilje: enotnost pogodb . zdravstvenem sektorju, valori-h ^.zdravniškega poklica in ize-ucenje plač med konvencionirani-1 zdravniki in zdravniki, ki so Posleni v bolnicah. Skratka, vla-ti i?ora nadaljevati po začeti po-n m doseči podpis kar zadeva ormativni vidik, medtem ko gle-“e Plač Pustiti.
ne sme v ničemer po-
sindikat CG1L je proti pokanju s strani vlade, kajti s mou ministra Altissima, da iv1'meni predsedniški dekret 761 Pomenil uresničitev dvojnih
Tržišče delavne sile ■ ,
ln izseljevanje n* drugem srečanju BKD
ČEDAD — Danes ob 18. uri v gpetru Slovenov drugo ri^eanje Benečanskih kulturnih nnovov, kjer bodo štirje predavatelji, v 0itvjru letošnjega cl-Us®> ki je posvečen gospo-vaf- . Problematiki, obravnava iz različnih zornih kotov Prasanje izseljevanja in tržila delovne sile. Predavali bo-0 univerzitetni profesor Ugo scoli, raziskovalka pri videm-*'pjn centru za ekonomske in socialne raziskave Klena Sa-aceno, deželni odbornik Ga-22®*® Renzulli ter generalni Spalni tajnik CGIL Giannino Radovan.
meril pri vrednotenju zdravniškega poklica in bi peljal na pot ločenih pogodb, kar seveda pomeni razbitje enotnosti.
Po drugi strani pa zahteva republikanska stranka od vlade, da ponovno odpre pogajanja izključno kar zadeva normativni vidik, kajti če bi ostalo pri sedanjem stanju, to ne bi bil noben korak naprej. PRI pa mehi, da ekonomskega vidika ni mogoče staviti pod vprašaj. Skratka, položaj je močno zapleten in napet in zaenkrat mu ni videti izhoda. Kaže, da bodo zdravniki, ki so vključeni v samostojne sindikalne organizacije, še vztrajali pri stavki, kar bo brez dvoma povzročilo v bolnicah veliko negodovanje in okrnilo zdravniško nego.
nimi silami o ceni delovne sile in željo, da bi bila vladna koalicija čedalje bolj trdna in solidarna.
Kot je bilo pričakovati po zadnjih izjavah demokristjanskih veljakov, na zasedanju vsedržavnega sveta ni prišlo do kakšnih posebnih polemik. Vodja manjšine v stranki Forlani je poudaril potrebo po čim večji podpori tajništvu in De Miti, saj v sedanjem političnem trenutku, pravi Fanfani, ne bi bilo umestno izpodkopavati strankino enotnost.
Spregovorili so vsi vidni predstavniki krščanske demokracije. Fanfani je na primer zagovarjal dejavnost svoje vlade, tako na področju zunanje politike, kjer si prizadeva za pospešitev pogajanj o evroizstrelkih in o premostitvi krize na Bližnjem vzhodu, kot na notranjem, kjer je že dosegla marsikateri uspeh. Pri tem je Fanfani izrecno omenil sporazum med družbenimi silami, minister za delo Scotti pa je bil deležen med svojim posegov burnega aplavza.
S svoje strani je Andreotti, e-den velikih volivcev De Mite na zadnjem kongresu, govoril o odnosu z drugimi strankami ter podprl De Mitovo tezo o bipola-rizmu v italijanskem političnem življenju. Pičla politična teža manjših laičnih strank ni nobena domneva, .je dejal Andreotti, temveč dejstvo, s katerimi se laične in socialistične stranke morajo sprijazniti, ne da bi zato morale imeti kakršenkoli kompleks. Andreotti je tudi zagovarjal večjo vlogo, ki bi jo no njegovem mne nju moral imeti politični urad stranke v določevanju smernic in reševanju problemov, ki se od časa do časa pojavijo.
Notranji minister Rognoni se je tudi oglasil k besedi ter podčrtal vidne uspehe, ki jih .je Fanfa-nijeva vlada zabeležila v borbi proti terorizmu.
Reakcije v drugih strankah pa niso povsem pozitivne. Še zlasti žolčni so socialisti in socialdemokrati, ki obtožujejo De Mito,
da upošteva samo komuniste in govori o alternativi samo v zvezi z morebitno zamenjavo KD s KPI v vodilni vlogi italijanskega političnega življenja. Član vodstva PSI Balzano je dejal, da gre za koncepcijo, ki jo zagovarja tudi KPI in ki je jasno izšla iz zaključkov komunističnih predkon-gresov.
RIM — Italijanska valuta je konec tedna pridobila na moči in kaže, da bo to svojo trdnost nasproti ostalim valutam obdržala tudi v prihodnjih dneh.
Protest italijanskih živinorejcev
Italijanski živinorejci so tako protestirali v Brescii proti zakonskemu odloku o davku IVA na mleko (AP)
lllllllllllllillllilliiilliiilliliiiliuiilllillllllllllliiiiiiiiiiiiiiitililllllllllllllflilllllllllfiiiiiiiiiliiiiiiiiiiillliiiiiiiiiiiiliiillillilllllllililllliiiiiiiiilllliliillllillllllllllllllllllliiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
MEDTEM^ KO SE NOTRANJEPOLITIČNI POLOŽAJ V IZRAELI7 UMIRJA
Rešitev libanonske krize se vrača v ospredje z novim zaostrovanjem nasilja na jugu države
O izraelski ekspa nzion is tič n i politiki razpravlja varnostni svet OZN Habib v Bejrutu Džemajelu posreduje nove Reaganove mirovne predloge
JERUZALEM — Po zadnjih | ministra ohranja ministrski stol-dneh napetosti, ki jo je v Izraelu ček brez listnice, hkrati pa jo je sprožilo poročilo preiskovalne ko- j okrepil z novim pristašem ne{Xi-misije o masovnih pomorih v pa- pustijivosti v odnosu do Palestin-
lestinskih taboriščih Sabra in Ša-tila ter atentat na skupino demonstrantov protivladnega pacifističnega gibanja, se je pozornost izraelske javnosti ponovno usmerila k libanonski krizi in mirovnim pobudam za njeno rešitev. Ostalo je sicer odprto vprašanje šaronove-ga naslednika, vendar bo Begin na njegovo mesto po vsej verjetnosti imenoval izraelskega ambasadorja v Washingtonu Ariensa, znanega kot zagrizenega »jastreba*.
Beginu je v osnovi uspelo ohraniti nedotaknjeno vlado, saj Šaron kljub odstopu z mesta obrambnega
niiiiiiiiiHiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiumiiiiiiiiiiB
Spektakularen pogreb Paola Di Nelle
cev in naseljevanja na okupiranih ozemljih. Opazovalci celo opozarjajo na zelo verjetno novo zaostritev izrealskih stališč:
Bivši laburistični premier Rabin je kritiziral odločitev, da Ariel Šaron ostane v vladi, saj po njegovem mnenju njegov odstop s položaja obrambnega ministra ne zadošča za izpolnitev priporočil preiskovalne komisije. Njegovemu mnenju se pridružuje tudi predstavnik pacifističnega gibanja Goldblum, ki je za prihodnji teden napovedal nove protestne manifestacije proti temu, da Šaron o-staja v izraelski vladi.
Izraelska ekspanzionistična politika je bila predmet zasedanja varnostnega sveta OZN, ki se je predsinočnjim sestal na pobudo Jordanije in bo razpravo nadaljeval v ponedeljek. Zelo verjetno je, da bodo arabske dežele takrat predstavile skupno resolucijo o izraelskih naselitvah na okupiranih ozemljih z zahtevo, naj OZN zagrozi Izraelu z izključitvijo iz svojih vrst, če ne bo zapustil o-kupiranih ozemelj.
Reaganov odposlanec Philip Habib pa se medtem mudi v Bejrutu, kjer je predsedniku Džemajelu in premieru Vazanu pojasnil nove mirovne predloge ameriškega predsednika in izraelska stališča do njih. Slednja sicer ostajajo v osnovi nespremenjena in znova opozarjajo na »nevarno oboroževanje Sirije*, kar je lahko tudi resnica, bolj verjetno pa sodi v območje psihološke vojne in političnih pritiskov Izraela.
V Alžiru medtem zaseda palestinski narodni svet, za katerega vlada veliko zanimanje v Izraelu; opazovalci pričakujejo nove pobude za reševanje palestinskega problema po poti pogajanj, kar bi povzročilo osamitev Izraela v njegovem trmastem odbijanju vsake-
ga dogovarjanja. Iz Rabata pa je prišla vest, da so arabski parlamentarci na svojem sestanku zavrnili nove Reaganove mirovne predloge m poudarili, da ostajajo v polni veljavi sklepi, ki so bili pred časom sprejeti v Fesu in da bistvo problema še vedno predstavlja vprašanje izraelskega umika z okupiranih ozemelj.
Na libanonski fronti gre zabeležiti nevarno zaostrovanje nasprotij med falangisti in druži. Na jugu države so v zadnjih dveh tednih našteli 15 ubitih Palestincev — med njimi tudi 15-letnega dečka — saj ta območja znova nadzorujejo falangistične sile, ki grozijo z novimi množičnimi poboji Palestincev.
Fanfani $ 5 minislri jutri obišče Francijo ;
RIM — Predsednik vlade Fanfara se je včeraj sestal z ministri, ki ga bodo spremljali na njegovi poti v Pariz prve dni prihodnjega tedna. Na sestanku so preučili vprašanja, o katerih se bedo pogovarjali na drugem francosko - italijanskem srečanju, se posebno tista o splošni mednarodni in komunitami politiki.
Fanfanija bodo na obisku v Franciji spremljali ministri Colom-bo, Goria, Manmino, Pandolfi in De Michelis.
Walesa zaključil tridnevno pričanje
VARŠAVA — Po treh dneh negotovosti, nasprotujočih si vesti in neosnovanih alarmizmov, se je z včerajšnjim razgovorom zaključilo pričanje bivšega vodje Solidarnosti. Lecha Walese, pred glavnim vojaškim pravdnikom Poljske. Wa-lesa je govoril predvsem o svojih povezavah in stikih z odborom družbene samozaščite »KOR* ter z njegovimi ustanovitelji. Vse kaže, da bivši sindikalni voditelj ne bo vpleten v proces proti tej organizaciji, čeprav je možno, da bo na njem znova nastopil v vlogi priče.
Walesa se je včeraj popoldne vrnil na svoj dom v Gdansku, kljub nekaterim izmišljenim vestem o tem, da so ga priprli in podobno. Vendar pa kljub vsemu ostajajo nekatere neznanke: nič se na primer ni izvedelo o poteku izpraševanja, saj Walesa ni hotel ničesar izjaviti. Druga neznanka pa zadeva možnost, da se je bivši sindikalni voditelj v Varšavi srečal s primasom Glempom, saj je znano, da se je pogovarjal s škofovskim glasnikom Orszulikom.
Glasilo Poljske delavske partije «Trybuna Ludu* je v zadnji številki objavilo podatke o gibanju članstva v partiji ter obsežno poročilo o njeni dejavnosti v preteklem letu. članstvo se je skrčilo za 352.500 in znaša sedaj 2 milijona 340 tisoč vpisanih. Največ — 170 tisoč — članov je stranko zapustilo v prvem trimesečju lani, se pravi takoj po vzpostavitvi vojaškega stanja, medtem ko se je v naslednjih mesecih vodstvo stranke »znebilo* članov, ki so kršili strankina pravila in se politično oddaljili. Članek sicer poudarja, da PZDP ostaja množična stranka, hkrati pa navaja podatek, da je v njej le 40 odstotkov delavcev in komaj bornih 9 odstotkov kmetov. Vsekakor razmerja, ki ne odraža io strukture poljske družbe in potrjujejo, da gre za elitno stranko, ki jo je poljska kriza hudo kompromitirala, predvsem v njeni vlogi predstavnika delavskega razreda.
Kmalu sestanek za reforma pokojnin
RIM — Minister za delo Scotti se bo 23. t.m., sestal s predstavniki enotne sindikalne zveze in Confindustrie, da bi izHelali skupno oceno potreb za reformo celotnega sistema pokojnin. Na sestanku bodo obravnavali predvsem načela in kriterije reforme, ki jih bo treba poglobiti tudi na ravni tehničnih sestankov s ciljem, da bi uresničili sporazum glede glavnih smernic rešitve tega vprašanja.
aiiiiiimiimmimmmimiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiniiiiimmimiiifmiiiiiiiiituiimiiiiiiiiiimtmiifiiiiiimitiiiiimiiiiiiimimimtiiiiiimitmiiimuiiiiiimiiiitiiiiiiui
KLJUB VČERAJŠNJEMU RAHLEMU IZBOLJŠANJU
Mnogo predelov srednje Italije v oklepu snega in ostrega mraza
Najbolj so prizadeti Abruci - Vesti o obilnem sneženju tudi iz Fran• cije, Španije in ZB A ■ V Peruju že štirideset dni neprekinjeno dežuje
številni misovski veljaki, med katerimi ni manjkal niti vodja radikalcev Pannella, predvsem pa »kamera-dl» iz Fronte dclla gioventu, so z rimskimi pozdravi, nacionalističnimi himnami in razvpitimi fašističnimi gesli pospremili na zadnji poti svojega zahrbtno umorjenega somišljenika, Paola Di Nello (Telefoto AP)
niiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliftniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiniioiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiim
Premisleka vredne prepovedane tržaške sanje>
V zadnjem času sta kar dva pomembna časopisa, 11 Corriere delta Sera in La Repub-blica posvetila Trstu in njegovim vprašanjem precej prostora. Če je bilo pisanje prvega lista dokaj brezbarvno, saj ni šlo preko prikazovanja tiste tržaške mizerije, o kateri so se razpisali že mnogi, pa je bil članek, ki ga je v dnevniku La Repubblica objavil Gior-gio Bocca naravnost eksploziven. Povsod drugod bi očitki, hudobije in posmehljivi ton, s katerim Bocca pripoveduje o našem mestu in njegovi upravi, vzbudili val polemik. Pri nas so se, kolikor vem, vsi potuhnili, morda iz zavesti, da je znani piemontski časnikar zadel še preveč v živo.
Saj ne rečem, da Bocca včasih ne preti rava in da ni površen. Tako na primer, ko trdi, da so na začetku stoletja sestavljali tržaško prebivalstvo večinoma Slovani, Avstrijci, Srbi, Hrvati, Madžari in Čehi. Tisti z imeni kat Oberdan, Stuparich. Suvich, ki so nenadoma sklenili, da so do mozga Italijani. Menda mu ne bi padla krona z glave, pa
tudi njegovi profesionalnosti ne bi škodilo, če bi se nekoliko bolje pozanimal in se poučil, da imeni Slovenci in Slovani nista sinonima in da spadajo Slovenci v veliko slovansko družino enakovredno s Srbi, Hrvati in Čehi. Moti me tudi njegova trditev, da je «romantična norost», s katero so se zagnali ti novopečeni Italijani proti Avstriji, postala stvar, o kateri ni mogoče več razpravljati, zaradi «šeststo tisoč mrtvih». Da se razumemo, ni moj namen postavljati vprašanja, ali je meja, kakršno imamo danes, dokončna ali ne (jaz upam, da je), temveč opozoriti na retoriko, s katero italijanski časnikarji še vedno izrabljajo listih šeststo tisoč padlih na soški fronti, ki gotovo niso Sli v veliko klavnico ne za mejo v Postojni ne za mejo na Fernetičih. Pustimo jih že enkrat pri miru in jih, če že moramo, pomilujmo kot neprostovoljne žrtve imperialistične politike svojih vladarjev, enakovredne tistim, ki so na avstrijski strani dali svoja mlada življenja za slavo in čast cesarja Franca Jožefa.
Vse ostalo, kar je napisal Giorgio Bocca
o «prepovedanih tržaških sanjah», pa se mi zdi vredno poudarka in premisleka. Kako naj se na primer trezen človek ne strinja z njegovo ugotovitvijo, da so načrti našega župana, tega kralja Leara «slovanskih, nadvse italijanskih oči*, podobni globoko zamrznjenim zavitkom v zmrzovalni skrinji, iz katerih ne bo nikdar nič. Saj vsi rastejo iz enega samega bega pred stvarnostjo, listo stvarnostjo, ki jo je Paolo Parovel v ne kem dokumentu «Gibanja za Trst» takole formuliral: ^Odločilna značilnost tržaške ekonomije je njena Odvisnost od državne meje. Ozemeljsko je namreč ta gospodarska enota vključena v jugoslovanski okvir, politično pa 'v italijanskega.» Gre za povsem očividno resnico. A pri nas se dogaja prav narobe kot v Andersonovi pravljici ^Cesarjeva nova oblačilo*. Tam ljudstvo pritrdi nedolžnemu otroku. ki pove to, kar i>si vidijo, da je namreč cesar nag. Pri nas pa se večina ne naveliča hvaliti oblačil, ki jih nikjer ni: <0, to je krasno, ljubko, čudovito!»
JOŽE PIRJEVEC
L’AQUlLA — še naprej je vsa Italija v oklepu mraza in prave zime, čeprav je včeraj v mnogih krajih prenehalo snežiti. Vremenske neprilike zadnjih dni so močno prizadele prebivalstvo predvsem v Abrucih, kjer še mnogo vasi nima stika z ostalim svetom. Pa tudi iz drugih dežel prihajajo vesti o težkočah, ki jih je povzročilo, obilno sneženje zadnjih treh dni.
V Abrucih že dvajset let niso imeli takega snega. V mnogih vaseh ni mogoče iz hiše. razen po oknih ali skozi podstrešne line. Včeraj ob 10. uri je sicer prenehalo snežiti, tako da so lahko reševalne skupine in karabinjerji nudili pomoč v vaseh, ki so bile popolnoma izolirane. Reševalci so dobavili zdravila in hrano. Tudi v L’Aquili se položaj še ni normaliziral. Mesto .je še vedno brez telefonskih zvez, šole so zaprte, uradi prazni, primanjkuje pa tudi pitna voda. V samem središču je kakih 20 cm snega, v okolici pa že meter, tako da je tudi promet na cestah močno o-viran, kar velja domala za vso srednjo Italijo in dobršen del južne. Zaradi izredno težkih razmer je bilo tudi več prometnih nesreč. Tudi železniška proga L’Aquila - Rieti je prekinjena.
Včeraj .je snežilo tudi v Firencah, medtem ko se položaj v okolici Macerate močno slab ša. Veliko vasi nad 800 m višine je izoliranih, povsod na ob staja nevarnost snežnih plazov Tudi v okolici Avellina je spet pričelo snežiti, potem ko so bile zjutraj na tem področju nevihte s točo in močnim dežjem. Kaže. da bo vreme nagajalo tudi danes, medtem ko bi se morale raz-
mere od jutri naprej izboljšati.
O slabem vremenu poročajo tudi iz ostalih evropskih držav. Tako je v Španiji na Pirenejih živo srebro padlo na minus 18 stopinj in sneži v mnogih predelih dežele. Sneg ni prizanesel niti južnim predelom Francije, kjer je promet skoraj popolnoma paraliziran. še najhuje pa .je bilo ob vzhodni obali ZDA, kjer je neverjetno sneženje (takega ne pomnijo polnih 40 let) dobesedno o-hromilo vse oblike življenja. Za-
radi visoke snežne odeje (okrog 50 cm) sta zaprti letališči v Wa-shingtonu in New Yorku, veliko središč pa .je ostalo brez električnega toka.
Poročila o velikih katastrofah prihajajo iz Peruja, kjer na severu države dežuje neprekinjeno že 40 dni. V poplavah naj bi izgubilo živl.ienje kakih 70 oseb, popolnoma pa so uničena polja koruze in drugi nasadi, kar pomeni za državo tudi gospodarsko katastrofo.
V L’Aquili je v središču mesta zapadlo kakih 20 cm snega, tako da niti hoja ni varna, kot zgovorno prikazuje gornji posnetek (Telefoto AP)
OSREDNJA KNJIiH1CA
p, P.126 66001 KOPER
Primorski
n
Poštuiua plačana v gotovuu n	«.
Abb. postale I gruppo (jCDll oUU lir
nevnik
Leto XXXIX. St. 36 (11.452)
TRST, nedelja, 13. februarja 1983
P nm<7r?la Tffieviuk
TRŽAŠKI DNEVNIK
13. februarja 1983 j
JADRANSKI KOLEGIJ ZDRUŽENEGA SVETA
Prihodnje leto bo število dijakov narastlo na 200
Spomladi obisk angleškega princa Karla - Štipendije EGS za siušateije iz nerazvitih dežel?
V hotelu Europa pod Nabrežino se je včeraj popoldne sestal upravni svet Jadranskega kolegija združenega sveta. Svet je med drugim odobril proračun za akademsko leto 1983-84 ter učni program in program socialnih storitev. V pretres je nadalje vzel okvirni načrt za priprave na obisk angleškega princa Karla, predsednika Mednarodnega konzilija Kolegija združenega sveta, ki šteje še pet zavodov, kakršen je tržaški, in sicer v VValesu, Kanadi, Singapuru, Novi Mehiki in Swazilandu. Princ je namreč pred časom izrazil željo, da bi si ogledal na kraju samem delovanje novonastalega šestega zavoda. Do obiska bo po vsej verjetnosti prišlo spomladi letos, ko bo kolegij — kakor je na včerajšnji seji povedal predsednik Belci — že deloval v prostorih v Devinu, ki sta jih dala na razpolago devinsko - nabrežin-ska občina in princ Turn und Taxis.
Svet je nadalje vzel s posebnim zadovoljstvom na znanje, da je vodstvo Evropske gospodarske skupnosti, ki sicer ne sodeluje pri zasebnih in javnih ustanovah deseterice, poverilo funkcionarju svoje direkcije za šolstvo dr. Leonarduzziju nalogo, da vzdržuje stike s tržaškim kolegijem in sledi njegovemu delovanju. To vliva upanje, da bo EGS dodelila tržaškemu kolegiju finančna sredstva za ustanovitev določenega števila študijskih štipendij za dijake, ki prihajajo iz dežel tako imenovanega tretjega sveta.
Število dijakov v kolegiju naj bi se prihodnje leto povečalo na 200. V ta namen bodo v kratkem razpisali natečaj za dodelitev študijskih štipendij za akademski leti 1983-84 in 1984-85, Razpis bo razposlan po vsem svetu, za dijake iz Italije pa je na razpolago 43 mest, in sicer 6 za kolegij v Walesu, po 2 za kolegije v Kanadi, Singapuru in Novi Mehiki, 1 za kolegij v Swazilandu ter 30 za Jadranski kolegij v Devinu.
Po seji so se člani upravnega sveta sinoči zadržali v pogovoru z dijaki, ki so proslavljali kitajsko Novo leto .
Jutri stavka profesorjev
slovenskih srednjih šol
Na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah jutri ne bo pouka zaradi stavke, ki jo je oklical Sindikat slovenske šole dežele Fulanije - Julijske krajine. Učno osebje teh šol bo s celodnevno stavko protestiralo proti zadnjim omejevalnim vladnim ukrepom in proti brezbrižnosti šolskih o-
blasti do letnih suplentov, ki že več mesecev ne prejemajo plače. Stavkajoči se bodo zbrali jutri ob 9. uri na sindikalnem zborovanju v veži telovadnice srednje šole Župančič pri Sv. Ivanu.
V ZAČETKU MARCA V TRSTU
Srečanje vodilnih organov skupnosti «AIpe Adria»
Komisija za gospodarstvo, ki deluje v okviru skupnosti «Alpe - A-dria», se je včeraj sestala v Gradcu (od oktobra lani ji namreč predseduje dr. Angerer, ravnatelj graške trgovinske zbornice). Na seji so pregledali dosedanje delo podkomisij, ki jih sestavljajo predstavniki trgovinskih zbornic iz dežel, članic delovne skupnosti. Kot novost pa so vzeli v pretres možnost, da bi banke, ki delujejo na tem območju, začele izdajati skupen gospodarsko-finančni bilten. To vprašanje bodo poglobili na seji vodilnih organov skupnosti »Alpe-Adria*, ki do v Trstu 9. marca letos.
JAVNE POSVETOVALNICE PA SE UBADAJO S FINANČNIMI TEŽAVAMI
Zasebna posvetovalnica brez osebja prejema zajetno deželno podporo
v	v
Članice ZZI so se obrnile na sodstvo ■ Ali dežela ne pozna lastnih predpisov?
Med poglavitnimi razlogi, da družinske posvetovalnice na Tržaškem tako težko opravljajo zadane naloge, sp tudi denarne težave. Nakazana sredstva namreč pozno dotekajo v blagajne posvetovalnic, oziroma tistih ustanov, ki so odgovorne za njihovo delovanje. Nekatera sredstva pa presenetljivo uberejo drugo pot.
Poleg javnih družinskih posvetovalnic lahko namreč v skladu z zakonodajo delujejo tudi zasebne, ki pa morajo ustrezati predpisom o primernih prostorih, ustreznih uslugah, ki jih nudijo, in seveda tudi o strokovnem osebju, ki v njih dela. Že večkrat se je pripetilo, da so pri razdeljevanju fondov privilegirali zasebne posvetovalnice. Na veliko zaprepadnost pa so članice odborov javnih družinskih posvetovalnic v tržaški pokrajini odkrile, da v Trstu obstaja še ena posvetovalnica, ki so ji dodelili kar 15 odstotkov deželnih sredstev.

KLJUB SLABEMU VREMENU VELIKA MNOŽICA NA SPREVODU NA OPČINAH
Na Kraškem pustu zmaga Trnovce in Praprota
Sodelovalo je devet alegoričnih voz, deset skupin mask in tri godbe na pihala - Šempolajski «Puffi» najboljša skupina
Zmagovita voza na 17. kraškem pustu: levo voz »Mundial 82» iz Praprota, desno voz »Ljubezen, prijateljstvo in mir* iz Trnovce
Velika množica ljudi, Kraševcev in meščanov, .se je včeraj, kljub ne prav naklonjenemu vremenu, udeležila letošnjega 17. kraškega pusta na Opčinah. Potek naše o-srednje pustne prireditve je bil še do par ur pred napovedanim
ičetkom v dvomu, saj je tedaj i Krasu snežilo, zatem pa se je eme z blagimi sončnimi žarki le lito nasmehnilo požrtvovalnim ganizator jem. da so lahko brez ;čjih vremenskih preglavic izpe-ili pusta do konca.
Letošnji Kraški pust je bil sila igat, tako po številu alegoričnih iz, kot tudi po številu skupin ask, ki so se vrtele med enim in ugim vozom. Pester in razgiban irevod od Pikelca do tramvaja in ito do Brdine so še bolj razve-lili zvozi treh godb na pihala, ko da je bilo vzdušje v morju vib barv in živahnih melodij res lodbudno pustno.
Med množico, ki je pripravila istnemu sprevodu vzdolž Narod-i ulice pravcati živ špalir, je veda vladalo največ zanimania posamezne voze, da bi videla, ij so jim udeleženci »skuhali* za :ošn.ji pust. Vaški pustni odbori se tudi letos lotili kočljivih družnih vprašanj in sicer domačih i pa širših italijanskih in ined-irodnih razsežnosti. Tako so se i Banih na šaljiv način spopri li s problemom pokopališča, Treb-in Nabrežina sta zadela v srž iaške gospodarske krize, oba o-•nska in šempolajski voz so doli navdih kar pri vladnih vrago-ah, trnovški in praproški voz sta la »svetovno naravnana* fmir prijateljstvo na eni in italijanski gometni mundial na drugi stra-), medtem ko je voz iz. Pod-njerja prikazal hitro miško pieedyja gonzalesa*.
Po sprevodu je' seveda na Brdini adalo veliko zanimanje za re-ltatet letošnjega pusta. In prav je prišlo do zapletljaja, ki se kmalu spremenil v pravo krimi-lko. Po glasovanju pristojne žirije i osvojila 1. mesto dva voza z ena-rti številom točk, tretje mesto pa a si spet delila po dva voza. ij storiti v tako neobičajnem pri-eru? Vodstvo ocenjevalne komisi-se je najprej odločilo za žreb. Pustna Kraljica je že izvedla eb, ko je spet prišlo do prevrata:
» ponovni presoji, se je ocenjeval-i komisija dokončno odločila za ilitev prvega in drugega mesta, ekaj podobnega se je pripetilo že •ed trinajstimi leti, ko sta si prvo igrado ex aequo delila Kontovel Trebče
Na podlagi tega salomonskega ;lepa sta si z 48 točkami pribo-la prvo mesto Trnovca za voz z islovom »Ljubezen, prijateljstvo mir» in Praprot za »Mundial !». Ti dve vasi sta v zadnjih letih •av monopolizirali Kraški pust, tj zmagujeta izmenično nepretr->ma od leta 1978. Drugo mesto 16 točk) sta si delila Šempolaj Vlada reja*) in Trebče («Nasvi-:nje kava*), medtem ko se je na etje mesto uvrstil drugi openski oz z naslovom »Sodobna pravljica
žirija je ocenila tudi skupine lask. Prvo mesto so osvojili otro
ci šempolajske osnovne šole «S.
Gruden* ''š ’ skupino' »Puffi*, drugo
isw
mesto le-	*bpenskega
otroškega vrtca za skupino ,pin-gvinčkov in belih medvedkov z' naslovom »Severni in Južni tečaj*.
tretje mesto pa je šlo openski sku-
pirti; z r .naslovom »Konstrukcija avtoceste*.' ‘
Popoldansko pustno slavje na Opčinah se je "končalo z izžrebanjem loterije (levji delež nagrad,
pršut in kolo sira. je šlo ženskemu spolu, medtem ko se .je moral moški zadovoljiti z bokalom domačih klobas) zvečer pa se je nadaljevalo V'postnim plesom v dvorani FVosvetnega doma.
Da bi prišle stvari do dna so nekatere ženske, ki so v odborih drugih posvetovalnic, hotele preveriti, kako deluje iz javnih sredstev nagrajena posvetovalnica katoliško usmerjene organizacije CIF (Centro italiano femminile — Ženski italijanski center) v središčni Ulici Batti-sti. Telefonirale so, se skušale prijaviti na ginekološki pregled ali na pomenek o kontracepciji, vendar jasnega odgovora niso dobile. Končno so se lahko sestale s predstavnico centra, ki jih je obvestila, da v posvetovalnico sploh ne prihaja nikakršen zdravnik, skratka da posvetovalnica nudi samo informacije o tako imenovanih naravnih metodah za preprečevanje nosečnosti.
Lahko so torej ugotovile, da center v Ul. Battisti ni posvetovalnica v skladu s predpisi zakona o družinskih posvetovalnicah in da ne ustreza zahtevam, ki jih dežela Furlanija - Julijska krajina postavlja vsem, ki zahtevajo javno podporo.
Kako je torej posvetovalnica, ki nima ne umika ne osebja in ki med drugim javno ne nastopa kot družinska posvetovalnica, dobila finančno podporo iz javnih sredstev? Celo od dežele, ki bi vsaj lastne predpise morala poznati? Na vprašanje bo morala odgovarjati sodna oblast, kajti skupina žensk je na tržaško
sodnijo vložila protestno noto z vsemi ustreznimi podatki in s pozivom, naj primer razčisti.
O pozivu je Zveza žensk Italije, kateri pripadajo ženske, ki tožijo, obvestila sredstva množičnega obveščanja, da seznanijo javnost. Zavedajo še namreč, da so velikokrat kolesja pravice izredno počasna in da torej niso vedno učinkovita. Pravzaprav je pri tem primeru, kakor pri nešteto drugih, ki zadevajo družinske posvetovalnice, pomembnejše, da pride «afera» v javnost, kot da bi bil krivec kaznovan. Kajti zelo je vprašljivo, kdo je v taki zapleteni zgodbi glavni krivec, nesporno pa je, da je v njej sodelovalo več akterjev v naslovnih in stranskih vlogah, (bip)
S. Kapic predsednik društva «Ekonomisl»
Sredi tedna se je v Trstu sestal upravni odbor novoustanovljenega društva slovenskih ekonomistov «E-‘konomist», ki je razpravljal o programu delovanja V prvem letu. Poudarjen je bil naipen, da se društvo usmeri predvsem na Svoje strokov-
no področje in da v tem smislu z nekaj pobudami spodbudi širšo razpravo o nekaterih aktualnih gospodarskih temah. Občutena je tudi potreba po dopolnilnem strokovnem izobraževanju, pri čemer bo pomembno najti najprimernejše obli: ke takega dela. Nenazadnje si bo društvo prizadevalo, da bd zainteresiranim dijakom višjih srednjih šol in novim študentom predstavilo vsebino ekonomskih študijev in perspektiv v delavnem svetu.
Na svoji prvi seji si je upravni
Še dva dni časa
za vpis v tečaj za prostovoljne čuvaje
V	torek bo zapadel rok, v katerem morajo interesenti vložiti prošnje za obiskovanje tečaja za usposobitev zapriseženih prostovoljnih čuvajev, ki jih predvideva deželni zakon o zaščiti narave. Tečaj, za katerega se je doslej prijavilo že okrog dvajset kandidatov, prireja Kraška gorska skupnost: prošnje morajo interesenti zato vložiti v njenih uradih v Seslja-nu (tel. 299-026), ki so odprti od 9. do 13. ure.
V	akciji da bi čim več ljudi tečaj obiskovalo in se zato u-sposobilo za zaprisežene čuvaje, se je angažirala tudi Kmečka zveza. V njenih uradih, v Ul. Cicerone 8 (tel. 62948), so namreč na voljo interesentom ustrezni obrazci za vpis v tečaj. Vsi tisti torej, ki bi radi postali zapriseženi čuvaji narave, se lahko v teh zadnjih dneh obrnejo tudi na KZ, poleg seveda na KGS.
odbor tudi porazdelil funkcije. Za predsednika je bil imenovan Suadam Kapic, za podpredsednika Karlo Žerjal, za tajnika Andreina Tomšič in za blagajnika Boris Siega.
Bomba pri openski cerkvi
Na opozorilo bolničarjev rdečega križa, ki so pomagali onemoglemu vinskemu bratcu, je policija odkrila včeraj popoldne (okrog 17.30), da je za opensko cerkvijo bomba tipa «ananas» Poklicali so posebno izurjenega izvedenca, ki je od-ikril, dh bomba hi čela in da je že bila delno razstavljena. Policija vsekakor vodi preiskavo.
......................................m.....miniuiiiiiiiiiiin..............mirnimi,n.......umi......inuiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiin»"imii"in«imiiiiuimmmii«iiiimiiiinmiminiiiiiiii»iiiiiiiiiii.iiiiniiii.....mmmmmmimmm................
LEPO ŠTEVILO ODRASLIH IN OTROK
SKUPNA MANIFESTACIJA PRIHODNJO SOBOTO V AVDITORIJU
včeraj na pustu pri sv. jakobu Obrtniki enotno za uveljavitev kategorije
SDGZ, Associazione artigiani in CNA organizirajo javno razpravo na temo «Obrtništvo, stvarnost in stalna zavzetost v prid tržaškega gospodarstva»
Pustni vrvež po šentjakobskih ulicah
Kljub neugodnemu je vseskozi po malem včerajšnje pustovanje s godbami na pihala (med njimi sta nastopali tudi godbi iz Skednja in iz Križa), ter z animacijo po trgih in ulicah Sv. Jakoba. Pončane in Magdalene prav dobro uspelo. Program se .je začel zgodaj popoldne, ko so godbe na pihala in skupina animatorjev šli iskat otroke pred šole. Zbralo se je tako lepo število otrok v maskah, ki so se udeležili zabavnega programa na Trgu sv. Jakoba, kjer so nastopili godbe, klovni, maske na hoduljah in lutke na kolih. Nato so se vsi. otroci in odrasli v maskah, pa tudi priletni ljudje, saj je k pobudi pristopi! tudi sindikat upokojencev, preselili v prostore rekreatorija Pitteri, kjer se je začel odvijati zelo pester kulturni program, pri katerem so sodelovali gledališka skupina »H can-tiere*. center za prosti čas, Al-fredo Lacosegliaz s svojo skupino, ansambel »Ocho rios* in drugi.
vremenu, saj I rem živimo in delujemo. Ostra tar-i deževalo, je ča pustnega karikiranja pa bodo tu-potujočimi ”	1	1
Danes v Miljah pustni sprevod
Miljski pust praznuje letos 30-let-nico in v ta namen so organizatorji, občina Milje, sodelujoče skupine in Turistična in letoviščarska ustanova iz Milj, organizirali zelo obsežen in raznolik program, ki se je pričel že pretekli četrtek z razstavo razglednic na pustno tematiko in se bo zaključil v sredo, 16. februarja s pokopavanjem Pusta. Pustno praznovanje v Miljah pa bo doseglo višek danes popoldne s tradicionalnim sprevodom pustnih mask in vozov.
Na letošnji sprevod po miljskih ulicah se je prijavilo enajst skupin, ki so si za parodijo izbrale najrazličnejše motive iz zgodovine ali vsakdanjega utripa okolja, v kate-
di italijanski in nekateri svetovni znani politiki.
Sprevod se bo pričel ob 14. uri v Ul. D'Annunzio, ob 17. uri pa bo posebna ocenjevalna komisija javno razglasila zmagovalca.
Aktualna gospodarska tema v Trstu in deželi je ugibanje, komu bo deželna uprava namenila sredstva zakona št. 828 za nepotresna področja. Vserti se zdi primerno, da bolj ali manj upravičeno postavijo svoje zahteve. Le malo zahtev pa je utemeljenih v duhu člena 10 omenjenega zakona, ki izrecno predvideva, da morajo biti sredstva dodeljena na osnovi točno začrtanih programov s ciljem, da se poveča zaposlovanje in se da novega zagona proizvodnji. Tržaški obrtniki so v tem smislu izdelali svoje predloge, še preden je bil zakon 828 dokončno sprejet in sicer v okviru redne pokrajinske komisije za obrtništvo pri trgovinski zbornici. V komisiji so zastopane vse tri sindikalne organizacije obrtnikov, ki so predloge formulirale na osnovi potreb, ki so vsem slične, in iz zaskrbljenosti, ker je tudi obrtništvo zajela kriza. Vendar pa ni tržaška pokrajinska
iiiiiiiiiiiiinimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiHiniiiHinniKiMiiiiiiii
Požar poškodoval anglikansko cerkev
Hud požar je včeraj popoldne precej poškodoval cerkev anglikanske skupnosti v Ul. San Michele 9. Kot so ugotovili gasilci, je požar nastal v levem stolpu, verjetno že predvčerajšnjim, šele včeraj pa naj bi se razvil. Plameni so zajeli grmado partitur in starinski harmonij, ki so bili shranjeni v skladišču. Nato so se dvignili proti stropu in zajeli leseno ogrodje strehe. Ulica San Michele, ki povezuje i šentjakobski grič s Starim mestom, je bila celo popoldne za
prta za promet. Na kraj požara so prihiteli policijski agenti z načelnikom Digosa na čelu in karabinjerji, ki vodijo preiskavo. Kaj je povzročilo požar? Preiskovalci ne izključujejo namernega požiga, čeprav se nagibajo k domnevi, da je v stolpu verjetno kdo prespal in da je pustil, med papirji in cunjami, ogorek cigarete. Anglikansko cerkev je anglikanska skupnost, ki šteje okrog dvajset oseb, zaprla leta 1976, ko jo je potres delno poškodoval.
uprava smatrala za potrebno, da v svojih zaključkih povzame bistvo predlogov obrtnikov. Obrtniki so le obrodno podporo zavrnili in so v ta namen sklicali za soboto, 19. februarja, ob 9.30 v Avditoriju javno razpravo, na kateri bodo objasnili svoje stališča tako glede na gospodarsko stanje v Trstu kot tudi glede na predloge, ki jih bodo ponovno postavili deželni upravi.
Na javno razpravo so seveda vabljeni izvoljeni zastopniki, predstav-
Dežela za neokrnjenost čistilnice Aquiia
Deželni odbornik za načrtovanje in proračun Coloni se je včeraj sestal s člani tovarniškega sveta petrolejske čistilnice Aquila. Skupno so pregledali položaj v obratu zlasti po izsledkih nedavne deželne konference o energetiki pri čemer so predstavniki delavcev ponovno poudarili nujnost ohranitve te industrije, ki neposredno in posredno zaposluje okrog 1000 ljudi. Odbornik Coloni je s svoje strani naglasil, da si deželna uprava prav tako prizadeva, da bo čistilnica še naprej redno obratovala ter da oo sam v tem smislu nastopil pri ministru za industrijo in pri vodstvu družbe Total. Z delegiranim upraviteljem družbe La Portejem se bo Coloni srečal prve dni prihodnjega meseca.
niki javnih uprav in ustanov, sindikalnih organizacij, zlasti pa seveda obrtniki ter vsi, ki jim je pri srcu gospodarski napredek in zaposlovanje mladine. V prihodnjih dneh bomo o zahtevah obrtnikov še poročali, za sedaj pa velja podčrtati pomembno dejstvo, da ko vsestransko ugotavljamo, da se ozračje do Slovencev in njihovih problemov slab-
ša, beležimo tako pomembno odlo Čitev, kot bo sobotna javna razprava v Avditoriju. Naša strokovna organizacija Slovensko deželno gospodarsko združenje je namreč enakovredno zastopana tako pri organizaciji, kot pri izvedbi javne razprave. Slovenci na tem področju nismo še beležili tolikšne odprtosti, zato je prav, da se slovenski obrtniki, tudi zaradi tega, množično udeležijo sobotne razprave.
Obrtniške organizacije pa so nedvomno izbrale pravo pot, ko skušajo s skupnimi silami ne glede na različna stališča in usmerjenosti premagovati skupne probleme.
Med pripravami za pust hudo ranjen miljski delavec
Med pripravami na pust se je včeraj hudo ranil v Miljah 36-let-ni Giancarlo Stocchi iz Ul Cola-rich 29. Ko je okrog 12.30 kot občinski nameščenec opremljal palačo v Ul. Roma, je padel s trimetrskega odra. Pri tem si je zlomil nogo, verjetno pa tudi vretenca v spodnjem delu hrbta in kolk. Z rešilcem rdečega križa so ga z vso naglico prepeljali v tržaško
bolnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v dveh mesecih.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in none
Lojzke Krkoč vd. Podgornik
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in počastili njen spomin.
SVOJCI
Trst, 13. februarja 1983
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
PEPIJA BERSENDE
sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala pevskemu zboru F. Venturini.
Domjo, 13. februarja 1983
Žena, brata In drugo sorodstvo
Sporočamo žalostno vest, da nas je v starosti 86 let zapustil naš dragi mož, oče, nono ter brat
PEPI LIPOVEC
Pogreb pokojnika bo v sredo, 16. t.m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: žena Antonija, hčerki Cecilija in Marjuča, zet Florenzo, sin Pino, brat Franc, sestri Francka in Emilija, vnuki, nečaki ter drugo sorodstvo.
Trst, Milje, Portorož, Kovčice (YU), 13. februarja 1983
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
ERNEST VECCHIETTI - STARC
Pogreb bo v torek, 15. februarja, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Proseku.
Žalujoči: žena Zora, hčerki Ada z možem Učijem, in Sonja z možem Redijem, ljubljena vnuka Livio in Daniele, brata, sestri in drugo sorodstvo
Prosek, Trst, Križ pri Tomaju, 13. februarja 1983
ZAHVALA
Ob smrti
ZOFIJE KANTE vd. POLJAK
se zahvaljujemo vsem. ki so jo spremili na zadnji poti in na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Samatorca, 13. februarja 1983
ZAHVALA
Cb smrti drage mame, babice in prababice
S0FIE CANTE vd. DOLUANI
se iskreno zahvaljujem darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Hči Anica
Trst, London, Tržič, Samatorca, 13. februarja 1983
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene, mame in none
MARIJE BERDON roj. KURET
se iskreno zahvaljujemo vsem, Jrt.so sočustvovali z nami in počastili njen spomin.
Posebna zahvala g. župniku Kosmaču, KD Slavec in darovalcem cvetja.
ŽALUJOČI SVOJCI
Ricmanje, 13. februarja 1983 (Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi naše drago
LJUDMILE VITEZ por. UMEK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Trst, 13. februarja 1983
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
ZOFIJE KLARIČ vd. PERIC
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, jo spremili na zadnji poti in na kakršenkoli način počastili njen spomin.
Cerovlje, 13. februarja 1983
Svojci in drugo sorodstvo
Umrl je
ZAHVALA
GUIDO C0NTI
Iskreno se zahvaljujemo družinam Umari, Oblak in Bozza, dr. W. Zennaru in dr. A. Sancinu.
Posebna zahvala gasilski ekipi, dežurnemu zdravniku in osebju oddelka za hitro pomoč tržaške bolnišnice, Unione spor-tiva Servolana, kolegom tržaške ladjedelnice Sv. Marka, mladinskemu pevskemu zboru Glasbene matice, srednji šoli I. Cankar, kolegom Delavske zadruge ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Skedenj, 13. februarja 1983
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
LUCIJE MAGAGNA vd. STOKA
se zahvaljujemo g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, vsem. ki so ji lajšali bolečine, darovalcem cvetja in vsem, ki so j® spremili na zadnji poti in počastili njen spomin.
Prosek, 13. februarja 1983
SVOJCI
Lepa Prešernova proslava na učiteljišču
Po dolgem pričakovanju smo danes končno počastili dan slovenske kulture z internim nastopom tudi na naši šoli. Na prireditvi smo sodelovali dijaki učiteljišča in vzgojiteljske. Proslava se je odvijala v veži Pred vhodom v telovadnico. Dijaki učiteljišča smo s pomočjo profesorja risanja pripravili zanimivo lepljenko, ki ponazarja zemljevid Beneške Slovenije, Rezije in Terske doline. Zemljevid je dopolnjeval kot scenski rekvizit vse točke našega programa, ki je bil v celoti posvečen kulturi in življenju Beneških Slovencev in Rezijanov. Nastopile so tudi dijakinje vzgojiteljske s samostojno točko in posrečeno sceno, ki so jo pripravile s profesorjem risanja in ki ponazarja knji-zno polico v šolski knjižnici.
Program ]e vseboval recitacije, deklamacije, plesne ter pevske toke. Kot gost je prišla na šolo pesnica Silvana Paletti, ki nam je predstavila nekaj svojih pesmi v pristni beneški govorici.
Pred zaključkom proslave je ravnateljica podelila priznanja dijakinjam za najboljši uspeh v materinščini in v pedagoških delih. Za zaključek pa je šolski zbor zapel dve Prešernovi pesmi, in sicer Luna sije in Zdravljico. Pevske točke sta vodili profesorici Zagetova in Ma-članova.
Dijaki bomo uspelo proslavo ponovili po raznih slovenskih zamejskih društvih. Prvo gostovanje bo v petek, 18. februarja, ob 20. uri v prostorih društva Ivan Cankar, v Ulici Montecchi 6.
ALENKA DOBRILA
To bo hkrati priložnost, da se z avtorjema knjige poglobi in dopolni nemajhen delež slovenske kompo-
«Veter v Iaseh» v Peterlinovi dvorani
V Peterlinovi dvorani bodo jutri zvečer ob 20.15 v okviru kulturnih Večerov, ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, predstavili knjigo Zore Tavčar «Veter v jaseh*. Delo je letos izšlo v redni zbirki celjske Mohorjeve družbe in Je v Sloveniji vzbudilo zanimanje, zato se obiskovalcem ponedeljkovih večerov obeta živahen in zanimiv večer, saj se bo predstavitve udeležba tudi avtorica, ki bo rade volje "ugovarjala na vprašanja poslušalcev, nato pa tudi podpisovala knji-Se> ki bodo na razpolago obiskovalcem klubskih večerov DSI. Knjigo «'eter v laseh» bo predstavil čas-n,kar Saša Martelanc, iz nje pa bo-sta brala igralca Bogdana Bratu-zeva in Anton Petje.
*,i»iiii,iinilllllllllllllllllllllllllllllllllllll)llll)lllllllllI(1Illlllnllllllnlll(IIIIIIIIIIIIIIIIIItllllI)ltll,lll,l,(ll(ll„
Konzul Mirošič v repentabrsfci občini
Prešernova proslava na učiteljišču A. M. Slomšek
UIUIIIIIIlllklllMIIIIllllllllllllllllllllllimilllllHIlIlllllllUlflllllllllllllfillllllllflllllHMIIIIIIIIIIIIlUtTUIIIflllllll
OB 18. URI V KULTURNEM DOMU
Jutri srečanje z avtorjema knjige o identiteti Trsta
Jutri, v ponedeljek, 14. februarja ob 18. uri bo v Mali dvorani Kulturnega doma srečanje in razgovor o pred kratkim izšli knjigi Claudia Magrisa in Angela Are «Trst - obmejna identiteta», ki je vzbudila toliko zanimanja v težaški javnosti.
Razgovor bosta uvedla Gmo Braz-zeduro in Vladimir Vremec v prisotnosti avtorjev knjige Srečanje prireja Kulturno združenje «Most» z namenom, da bi razširili debato o tržaški polpretekli kulturi tudi na slovensko kulturno javnost. To bo priložnost za zrel in kritičen premislek o deležu ki so ga dale kulturi našega mesta njegove najrazličnejše komponente, ki so prav tako sestavni del njegove bogate zgodovine.
nente v tržaški kulturi. Pričakovati je da se bo slovenska kulturna javnost čimbolj polnoštevilno udeležila srečanja.
V okviru redne oddaje ((Gospodarska problematika*, ki bo na sporedu jutri, 14. februarja, ob 13.20 po Radiu Trst A, bodo predstavniki SBGZ objasnili predloge tržaških obrtnikov in njihovo vlogo v krajevnem gospodarstvu.
Generalni konzul SFRJ v trstu i aSo Mirošič je v petek zvečer s^upaj z konzulom Nikoličem obi-skal občino Repenlabor. Na županji'''1 so konzula pričakali župan 0r- Pavel Colja, načelnik sveto Valske skupine Karlo Guštin, podžupan Sonja Baiss ter odbornika "leksij Križman in Vinko Vodopi-Vec. V prisrčnem razgovoru .je žu-™n Colja seznanil gosta z živl.ie-*?.err>. razvojem in problemi te ob-C'ne, še posebej z dejavnostjo kul-curnih in športnih društev. Pouda 2* N dobro sodelovaje občine j^Pentabor z občino Logatec, s ka-tero je občina Reperitabor pobrate-*)a- ter z bližnjo sežansko občino. ^Pan Colja .je podčrtal zahtevo slovenske narodnostne skupnosti v caBji 0 čimprejšnjem sprejetju Ustrezne zakonodaje za globalno ^uščito slovenske manjšine. Gene-telni konzul SRFJ v Trstu je v odgovoru poudaril pomen razvijanja dobrososedskih odnosov med Jugo-
Danes, NEDELJA, 13. februarja KATARINA
Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob '■28 — Dolžina dneva 10.17 — Lu-2a vzide ob 7.47 in zatone ob 17.51
JOtri, PONEDELJEK, 14. februarja
VALENTIN
slavijo in Italijo ter v tem okviru neposredno ob meji. kjer je prišlo do številnih stikov in ebojestran sko koristnega sodelovanja na ood-ročju kulture, gospodarstva in športa. Vse to sodelovanje krepi pri jateljske vezi med obema država ma. seveda v tem sodelovanju še niso izkoriščene vse širše možnosti, zlasti tu ob meji. predvsem na področju gospodarskega sodelovanja. kjer bi bilo treba na osnovi 9. in 10. člena osimskih sDora/u-mov uresničevati predvsem višje oblike gospodarskega sodelovanja, kot so industrijska kooperacija in skupna vlaganja in to na obeh straneh meje Mirošič je govoril tudi o pomenu obmejnih gospodarskih sporazumov, ki bi jih bilo treba posodobiti. Na koncu je za gotovil podporo Jugoslavije in matičnega naroda zahtevi do ustreznem zakonu o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
TFS «Stu ledi» na neapeljskem festivalu folklornih skupin
V kraju S. Antonio Abate v bližini Neaplja bo v soboto. 19., in v nedeljo, 20. februarja, na sporedu 4. mednarodni festival folklornih skupin in ansamblov. V soboto bo sprevod nastopajočih skupin po mestnih ulicah, slavnostna prireditev pa bo v nedeljo. Na njej bo nastopila tudi Tržaška folklorna skupina «Stu ledi», ki je s svečano akademijo v tržaškem Kulturnem dcmu pravkar praznovala 10-letnico obstoja. Slovenska folklorna skupina se bo predstavila z ohcetnimi običaji in s plesi iz okolice Trsta in to ob spremljavi nekaterih članov kriške gedbe na pihala «Vesna». Na neapeljski prireditvi bo po vsei verjetnosti nastopila tudi folklorna skupina iz železne Kaple na Koroškem.
V SOBOTO
V zamejstvu štafeta «Bratstva in cnotnosti»
Kot smo že poročali bo prihodnjo soboto, 19. februarja, gostovala v zamejstvu štafeta «Bratstva in enotnosti*. Pobuda je sad sodelovanja sekcije Zveze komunistične mladine Italije občine Devin - Nabrežina in občinske konference ZSMS iz Radovljice. pri njej pa sodeluje več mladinskih, kulturnih in športnih organizacij tako z zahodnega kot z vzhodnega Krasa. Zamejski mladinci bodo štafetno palico sprejeli ob 17. uri pred bazoviškim spomenikom, j nakar bo štafeta obiskala spomenike in vasi vzhodnega Krasa, končni postanek pa bo imela na Opčinah.
Okrogla miza o zagonu 828 v Benečiji
Radio Trst A je pripravil v okviru oddaje Nediški zvon, ki jo vodi Ferruccio Clavora. v četrtek popoldne na sedežu SLORI v Čedadu okro glo mizo v zvezi z zakonom 823, ki predvideva vrsto posebnih finančnih sredstev za gospodarski razvoj dežele Furlanije - Julijske krajine in še posebno potresnih področij.
Okrogle mize so se udeležili župan iz Grmeka Fabio Bonini, spete,ski župan Firmino Marinig in videmski pokrajinski svetovalec Pavel Pe-tričič, razgovor pa je vodila Laura Bergnach. V zelo razčlenjeni in razgibani diskusiji so se udeleženci okrogle mize dotaknili vrste izredno važnih in za gospodarski ter družbeni razvoj Benečije bistveno važnih ugotovitev, kot so industrializacija Nediških dolin, organiziranost in informacija čim večjega kroga ljudi in večji krajevni načrti za urbanizacijo tega področja. To zanimivo okroglo mizo bo oddajal Radio Trst A danes ob 14.10.
V	Dolini ustanovili delovno skupili«
v zvezi s hitro cesto
V	petek. 11. februarja, so se sestali na občinskem sedežu v Dolini predstavniki občinske uprave, dežele, konzorcija Naša zemlja, krajevnega odbora razlaščencev, Kmečke zveze, Coltivatori diretti in podjetja Palmieri, ki ima v zakupu odsek hitre ceste.
Formalno so ustanovili delovno skupino, ki bo sledila poteku del hitre ceste na območju dolinske občine in ki bo morala reševati sporne probleme.
Obravnavali so še probleme v zvezi z dejanskim stanjem zemljišč, po katerih bo tekla cesta, in s postopkom izplačila odškodnine. Prve dni marca bi morala dežela objaviti vsote odškodnin začasnih razlastitev. Ugotovili so še, da bodo prizadeti lastniki lahko prejeli denar le pod pogojem, da so vpisani v deželnem knjižnem uradu (ufficio tavolare). Zato je potrebno, da si zainteresirani čimprej uredijo zapuščino, če tega niso še storili.
Naslednja seja bo 17. februarja v skrčeni sestavi z obravnavo nekaterih podrobnosti.
E. K.
Seja dolinskega občinskega odbora
Občinski odbor občine Dolina se je sestal na izredni seji in preveril zadolžitve, ki jih namerava u prava izpeljati tekom letošnjega leta.
Med drugim je odbor obravnaval delovanje občinskih služb, o-tvoritev novega družbenega centra pri Domiu. proslavljanje 40 letnice padca fašizma, vire deželnili in državnih prispevkov za investicije predvsem v produktivnih dejavnostih obrtništva in kmetijstva ier na codročju tevnih del in ostalih družbenih dejavnosti kot so šola, kultura, šport, mladina, problemi ostarelih.
Prverjanle stanja sredi c,oteka pelletne mandatne dobe daje zete pozitivno sliko, kljub znanim teža vam, v katerih se danes nahajajo občinske unrave.
Odbor nadalte ugotavlja. da ie zavezništvo med K°T in PSI v ob čini Dolina korektno in zato u-speriio in učinkovito, ne da bi zaradi leva moral kdorkoli odstopati od svojih osnovnih načel.
f Čestitke
Gledališča
Izlet dolinske KPI v Beograd
Dolinska sekcija KPI bo od četrtka. 14, do nedelje, 15. aprila, organizirala izlet v Beograd z obiskom groba tovariša Tita na Dedinjah. Izletniki bodo odpotovali z vlakom iz Kopra.' 'Na sporedu je tudi ogled mesta Beograd, muzeja «25. maj*, rezidence Karadjordjevičev in Kragujevca ter bližnje šumarice, kjer so nacisti 21. oktobra 1941 zverinsko pobili nad 7.000 prebivalcev. Cena izleta znaša 140.000 lir. Vpiso-varje vsak dan od 17. februara do 5. marca od 17. do 20. ure na sedežu sekcije v Dolini.
Razna obvestila
Ravnateljstvo Znanstvenega liceja France Prešeren v Trstu obvešča, da 17. februarja zapade rok za vložitev prošenj za pripustitev k znanstvenemu in klasičnemu zrelostnemu izpitu.
Skavtska organizacija, vodstvo veje Volvev - Trst, vabi vse svoje najmlajše člane na pustovanje, ki bo danes, 13. t.m. v Slomškovem domu v Bazovici. Začetek ob 15. uri.
Slovenska zamejska skavtska organizacija priredi danes. 13. t.m. PUSTOVANJE za volčiče in veverice v Slomškovem domu v Bazovici. Začetek ob 15. uri.
Pustni odbor Mačkolje vabi na pustovanje danes, 13. februarja, ob 20. uri in v torek, 15. februarja, ob 20.30 v Srenjsko hišo v Mačkoljah. Danes nas bodo zabavali Veseli godci. v torek pa Fulvio Jurinčič z elektronsko harmoniko.
Združenje staršev iz Skednja in odbor doma Jakoba Ukmarja vabita na veselo pustovanje vsak dan do torka zvečer v prostorih doma. Ul. Soncini 112.
KRUT sprejema prijave za plavalno uro v bazenu v Strunjanu ob torkih in četrtkih od 17. do 18. ure do vključno 24. februarja, na začasnem sedežu. Ul. Montecchi 6. 4. nadstropje - tel. 795-138.
Danes praznuje rojstni dan nouo MARČELO. Še mnogo zdravih let mu iz srca želita vnučki Mojca in Breda.
VIKTORJU ŽERJALU želi ob njegovem jubileju mnogo zdravja in skupnih let žena Ana.
Danes praznuje rojstni dan IRENA ŠEMEC. Vse najboljše ji želi prijatelj Igor z mamico in očkom iz Nabrežine.
Danes praznuje SANDRA SLAVEC svoj 50. rojstni dan. Obilo sreče in zdravja ji iz srca želijo Dori, Elvira in Zofka z družinami.
Devetega februarja sta RAFFAELLA in CAROLTNA iz MačkoM praznovali roistni dan. Ob prazniku jima čestitajo Evaristo, Emanuela ter noni.
Svojemu odborniku Miljotu in soprogi čestitajo ob rojstvu malega «Furlančka»
MARICA
člani zadruge Dolga korona
Danes praznuje 71. rojstni dan
ANDREJ PEČAR iz Bazovice
Obilo zdravja mu želijo hči Darinka, zet Vojlzo in vnuka Nevenko ter Milivoj.
ROSSETT1
Danes, 13. t.m., ob 16. uri red 2. nedelja, gostuje Teatro Stabile iz Turina z delom Cristopherja Marlovva «DOKTOR FAUST*, v režiji Flavia Ambrosinija. V abonmaju odrezek št. 5. Rezervacije pri glavni blagajni.
Jutri zaprto zaradi počitka.
Od torka, 15. t.m., bo gostovalo Stalno gledališče iz Genove z delom Oliverja Goldsmitha «E lei per con-quistar si sottomette*. Režiser Mar-co Sciaccalunga. V abonmaju odrezek št. 6.
AVDITORIJ
Danes, ob 16. uri PODREKOVE LUTKE predstavijo «Lunin svet* Carla Goldonija. Glasba: Joseph Haydn in Silvio Donati. V abonmaju odrezek štev. 10. Rezervacije pri glavni blagajni jutri ob 20.30.
CANKARJEV DOM LJUBLJANA
Sprejemna dvorana
Do 8. marca: Razstava — Kulturne dragotine Slovenije.
Okrogla dvorana
V torek, 15. t.m., ob 19.30: Mladi mtedim — Zvoki in gibi.
Preddverje
Do 20. februarja: Razstav a — Prešeren v grafiki in ilustraciji Tomaža Kržišnika.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega dor.a v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom oredstevp
Včeraj - danes

(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30J Korzo Italia 14 in Ul. Giulia 14.
\reme včeraj: ob 13. uri 3,8 štorije, zračni tlak 1006,7 mb naraste, brezvetrje, v dopoldanskih urah j* Padlo 2,2 mm dežja, vlaga 86-“dstotna, nebo oblačno, morje malo ‘fctgibano, temperatura morja 8,4 Popinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
, Rodila sta se-, stefano Pa-^ in Anna Penati.
.UMRLI SO: 69-letni Giuseppe Pri-p ’ 83-letna Ersilia Giorgetti vd. orcelli, 79-letna Francesca Drole P- Ruzzier, 83-letna Angela Soliš d. Tromba, 87-letna Giustina Giur-vd. Koceluk, 92-letna Maria Bor-r°n vd. Giacomini, 85-letna Carme-la Pipan vd. Zega, 90-letna Fran-dfsca Škerl vd. Škerl, 90-letna Car-™ela Andreutti vd. Zollia, 79-letna Mentina Stavar por. Zafred, 79-p. ' Ernesto Vecchietti. 64-letna J^iuseppina Ghinassi vd. Placer. 62-etna Elda Padovan. j 1OKLICI; šofer Bruno Scopelliti n knjigovodkinja Susanna Moratti, 'tednik Mario Calligaris in odvet-pripravnik Daniela Subani.
uradnik VValter Tuntar in študentka Anna Maria Bonetta, vratar Sergio Peri in gospodinja Nerina Vatovec, fiziolerapist Federico Petrilli in u-čiteljica Maria Teresa D'Adamo, Gianni Loredan in točajka Manuela Damiani, avtoprevoznik Tonio Cri-spo in frizerka Spomenka Lukače-
r,prijatelj
fotoamaterjev"
vič Maraschiello, specializirani delavec Alberto Bellotto in bolničarka Nadia Rigonat. delavec Roberto Si-rian in bolničarka Silvia Ellero, kovač Maurizio Gianni Bezzi in točajka Manuela Brumat. upokojenec Aquentino Codiglia in gospodinja Sulltana Beriša, prodaialec Ugo Pe-tronio in prodajalka Donatella Co-bau. delavec Roberto Krammer-stetter in frizerka Maria Ravalico, gasilec Marino Gellici in gospodinja Adriana Buzzi. kovač Walter Zanolla in uradnica Elisabetta Pa-lumbo, risar Sergio Dal Maso in vzgojiteljica Daniela Tosoni - Pit-toni, mesar Maurizio Dorich in prodajalka Sergia Lunghi, finančni a-gent Antonio Carlo Vittorio Marolti in univerz, študentka Tiziana Maria Vittoria Devetag. trgovec Vanni Schiozzi in delavka Daniela Mila ni, elektromehanik Silvano Ponto-ni in učiteljica Desideria Toffoli, mehanik Gennaro Turturiello in u-radnica Marina Sturman.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Sonnino 4, Trg Liberta 6. F.rta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. Nabrežina. Boljunec, Milje (Lungo mare Venezia).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. Na brežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20.
LEKARNE V OKOLIC!
Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141: Božje polje, Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197.
LOTERIJA
BARI	23	33	20	59	65
CAGLIAR1	71	88	18	30	19
FIRENCE	42	47	80	85	90
GENOVA	14	23	76	22	51
MILAN	35	17	37	33	58
NEAPELJ	8	27	90	36	89
PALERMO	21	10	15	7	84
RIM	69	7	81	62	83
TURIN	63	28	81	27	60
BENETKE	57	58	3	81	12
ENALOTTO 1 2 X 1X1	12 2				X 1 1	
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Rovte - Kolonkovec priredi na pustni torek, veseli večer. Rezervacije v društvenih prostorih od 19. do 20. ure.
SKD S. Škamperle in Union vabita otroke na pustno rajanje v ponedeljek. 14. februarja, ob 15. uri v prostorih KD S. Škamperle na stadionu «1. maj*.
KD Lonjer - Katirara priredi na pustni torek od 15.30 do 18. ure v društvenih prostorih otroško pustno ratenje.
KD Slovan - Padriče sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 21. februar., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih gozdne zadruge na Padričah. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Dnevni red: poročilo predsednika. poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitve in raz^o.
Kino
Cappella Underground 13.00—2U.OO 22.00 «Hei Jude, Tokyo Concert in Around the Beatles*. Glasbeni film z Beatles.
Ariston 15.30 «Grog*. F. Nero, S. Milo. Film /a vsakogar.
Eden 16.00 «Executor*. W. Prince, K. Klinski.
Nazionale 15.00 «Strumtruppen». Za
vsakogar.
Grattacielo 16.00—22.15 «L'extrater-restre* Film za vsakogar.
Fenice 16.30 «11 tempo delle mele 1T.». Mladinski film.
Mignem 15.30 »Victor Victoria*. Film /.a vsakogar.
Filodrammatico 15.00 «La doppia bocea di Enrica*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «1 banditi dei tempo*.
Capitol 16.30 «Sogni mostruosamen-te proibiti*. Paolo Villaggio.
Cristallo 16.00 «Grease II.* Film za vsakogar.
Moderno 15.30—22.00 «Amici miei II*.
Radio 15.30 cSensual story». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Venelo 15.00 «Porkys, que-sti pazzi pazzi porcelloni*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Lumiere 16.00 «Stati di allucinazio-ne». Prepovedan mladini pod 14. letom
Tržaški poki ajinski uiad delo sporoča, da mednarodni biro za delo išče delovne sile z naslednjimi kvalifikacijami:	. mr!K IJf,
za pokrajino PIŠE: 1 gospodinjska pomočnica;
za pokrajino RAVENNEi-o-2.--inženirja - strokovnjaka za izkop in prede’avo kovinskih rud za pokraiino MILANA: 1 mehanik, 1 tehnik za mehansko stroko in načrtovalec.
za pokrajino MATERE: 1 strokov-ntek za «pizzo*;
za VELIKO BRITANIJO: 1 pihač steklenih znanstvenih naprav.
Za vsa nadaljnja pojasnila se interesenti lahko obrnejo na Ufficio Mobilila Terriloriale pri težaškem pokrajinskem uradu za delo. Trst — Ul. Fabio Severo št. 46/1 - seba št. 9.
Koncerti
Sociela dei coneerti — Tržaško koncertno društvo. Jutri, 14. februarja, ob 26.30 v.gledališču RpgseUi, koncert pianista Paula Gulde.
V okviru nedeljskih koncertov, ki jih prireja gledališče. Verdi._y. bet delovanju s Krožkom za kulturo in umetnost, bodo danes. 13. t.m.. ob 11. uri proslavili 100-letnico smrti velikega nemškega skladatelja Wag»e-rja. Njegove skladbe bo izvajal komorni ansambel Severina Zanneri-nija. Popoldne, ob 17. uri pa bo izreden simfonično - vokalni koncert Wagnevjsvih skladb, ki jih bosta izvajate orkester in zbor gledališča Verdi.
Ta koncert bodo ponovili 15.. 16.. 17. in 13. t.m., za šolarje in dijake, vstop 500 lir.

Mali oglasi telefon mo) 794672
KVOTE
12 - 68.793.000 lir 11 -	701.900	lir
10 —	53.300	lir
NA OPČINAH prodam stanovanje: dnevna soba, kuhinja, dve spalnici in kopalnica, skupno 96 kv. m, klet in pa kivni prostor. Telefonirati na št. 040/212982 v opoldanskih in večernih urah.
PRODAM po ugodni ceni štedilnik s priključkom za centralno ogrevanje. Telefonirati v večernih urah na št. 040/226332.
KUPIM hišo na Krasu ali v okolici Trsta tudi brez vrta. Telefon (040) 749457 ali 941153.
KROJAČNICA Košuta, Drevored D'Annunzio 11 — Trst, razprodaja blago za moške in ženske obleke, suknjiče, plašče, zimske kostime (tailleur), hlače in krila, ki jih ki o ji po meri.
V NAJEM oddam stanovanjc na Trgu Garibaldi, veliko približno 99 kv. m za urad ali ambu anto. Cena 500.000 lir. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro «Tri-glav».
NOVO - NOVO. Emajliranje kopalnih kadi. Hrapavost poškodbe na vaši pršni ali kopalni kadi odpravimo z nove emajlno prevleko. Delo brez umazanije na vašem domu. Na novo emajlirana kad bo gladka z novim sijajem, obrt. garancija. Naročila telefon 061 - 573 061 ali 061 - 571 621.
PRODAM avto polo volkswagen 900, letnik 1976 z radijskim sprejemnikom in dvema rezervnima gumama. Telefonirati v večernih urah na štev. (0481) 30-890.
DRUŽINA išče študentko ati diplo miranko z znanjem slovenščine in angleščine za poučevanje dveletnega otroka. Možnost potovanj. Ponudbe z naslovom in osebnimi podatki na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6. pod šifro «Učenje».
PODJETJE Mateten Benčina pro daja v rezidenčni coni na Opči nah stanovanja v gradtei različne velikosti, tudi z vrtom in borom Za toformariie tel. 211043
KOZMETIKA 90 Opčine. V pust nem času, do 15. februarja, barvamo stare in mlade, moške in ženske.
N\ PARTIZANSKEM prazniku v Lipici - je bil zamenjan moški dežni plašč temno pteve barve. Zainteresiranega prosim, da tele fonira na št. 040/228252.
PRODAM fiat 500 L v dobrem stanju z opravljenim tehničnim pregledom. Telefonirati na štev. (040) 228637.
1'RODAM 900 kv. m zazidljivega te rena na Pesku. Telefonirati od 14 do 16. ure na št. 040/226577.
NOVA trgovina športne opreme «3a ŠPORT*. Tržič, Corso de) Popolo 45. nudi posebne popuste na vseh artiklih. Priporoča se za obisk.
OPRAVLJAM pleskarska dela in nudim vsakovrstno težaško pomoč. Telefonirati na številko (0481) 882-307.
OSM1CO nadaljuje do 24. t.m. Robert Pipan iz Mavhinj.
OSMICO je odprl Anton Gombač, Lonjer 291/1. Toči belo in črno do mačo kapljico.
OSMICO so v Doberdobu odprli pri Kukukevih. Ul. Dol. kjer točijo belo in črno vino lastne proizvodnje.
NA OPČINAH sem izgubil listnico z dokumentom o lastništvu mopeda tomos št. 242180. Poštenega najditelja prosim, da telefonira na št. 040/211178.
OSMICO je v Praprotu odprl Lupine. Toči črno in belo vino.
ODDAMO v najem delno obdelan vinograd (približno 700 kv. m površine) med Miramarom in Kon-tovelom. Možna gradnja vikend hišice. Resne ponudbe na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi G. pod šifro »Vinograd*
PRODAM karavan biirstner 5 m letnik 1978 v izredno dobrem stanju. Telefon 040/212954.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška ■ Zagradec 1. Toči pristno doma čo kaoliico.
GOSTILNA z vrtom na zahodnem Krasu išče najemnika z družino. Telefonirati na št 2(10-1118
KOSILNICO dvotaktno z zobatim rezilom 4 KS prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 040/220363.
KUPIM ali najamem hišo v okolici Trsta ali na Krasu. Telefonirati na št. (040) 228-834 ali 817-265.
PRODAM hišo na Krasu brez vrta Telefonirati v večernih urah na št. 200 634
PRODAM gliser silent k raft 4 m z motoriem evinrude 55 KM s prikolico elle bi za prevažanje. Telefon 040/212954.
PRODAM parcelo pri morju v bližini Reke. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro ^Zazidljivo*.
SLOVENSKO PLANINSKO /SPDT\ DRUŠTVO TRST
SPDT priredi jutri, 14. februarja, v Dijaškem domu v Trstu s pričetkom ob 20. uri, tradicionalni in priljubljeni
PUSTNI PONEDELJEK
Vabljeni so vsi, planinci, ne-planinci. člani, nečlani, simpatizerji, mladi in starejši in vsi, ki bi se radi za pustni ponedeljek nekoliko pozabavali v maškari. Na sporedu bo ples, disko in tradicionalni, žrtje in pitje, vse mogoče igrice, kratek nastop zamejskega kantavtorja Iva Tula iz Milj in še marsikaj drugega.
KD VESNA - Križ Mladinska gledališka skupina
Raimond Queneau
«VAJE V SLOGU*
Režija: Marko Sosič Dom A. Sirka v Križu
Premiera v soboto, 19. t.m., ob 20.30.
Ponovitev v nedeljo, 20. t.m., ob 17.30.
V torek, 15. februarja, od 15. ure dalje bo v barkovljauskem društvu
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
Preskrbljeno za hrano in pijačo.
Vabljeni.
Gimnastični odsek ŠZ Bor priredi
v torek, 15. t.m., na stadionu «1. maj*
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
z začetkom ob 15. uri.
Na sporedu bo tudi krajši nastop mladih telovadk.
LJUDSKI DOM - KRIŽ
V torek, 15. februarja, od 15. do 18. ure
h ,.n~ OTROŠKO
PUSTNO RAJANJE
od--21r do -5. ure
PUSTNI PLES
Dijaški dom Srečko Kosovel prireja v torek 15.2.1983 ob 20.30
TRADICIONALNO
PUSTOVANJE
Informacije ob delovnem času, ali na tel. 573-141 ali 573-142.
SPDT obvešča smučarje in tečajnike, da bosta še preostala dva izleta v Ravaseletto v nedeljo, 20. in v nedeljo, 27. februarja.
KD Valentin Vodnik priredi 27. februarja smučarski izlet v Trbiž. Prijave sprejema Davorin Ota. od 19. do 20. ure v gostilni pri Studen cu ali doma, tel. 228 303. Rok vpiso vanja do 21. t.m. Cena izleta: 10.000 lir.
KD IVAN CANKAR
priredi
jutri, 14. februarja,
od 15. ure dalje v Ul. Montecchi 6, IV. nadstropje
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
Vstop prost.
KD VESNA
prireja danes, 13. t.m., od 15. ure dalje v mali dvorani doma A. Sirka v Križu
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
Vabljeni.
GLASBENA MATICA TRST
Sezona 1982-83 6. abonmajski koncert
v soboto. 19. februarja 1983, ob 20.30, v Kulturnem domu v Trstu
SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE
Dirigent: Milan Horvat Solista: Aleksander Rojc, klavir Marjana Lipovšek, mezzosopran
Na sporedu: Franck. Lipovšek. Prokofjev.
Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
SKD Igo Gruden
priredi jutri. 14. februarja, ob 16. uri v društvenih prostorih v Nabrežini
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
Vabljeni.
PD Slovenec Boršt — Zabrežec
priredi danes. 13. februarja, od 15. ure dalje v srenjski hiši v Borštu
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
Vabljeni.
ŠPORTNA ŠOLA TRST
vabi na
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
danes. 13. febr. 1983, ob 15. urj na stadionu «1. maj*.
Za zabavo bosta skrbela ča irotej in ansambel ZVEZDE.
KD F. Venturini
PUSTOVANJE
Danes. 13. februarja, od 15. do 18. ure
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
in od 20. do 1 ure ples. V torek, 15. februarja, ples od 20. do 1. ure. Igra ansambel ARIES.
ŠPORTNO DRUŠTVO POLET vabi na
PUSTNI PLES
v torek. 15. februarja, od 20.30 dalje v prosvetnem domu na OPČINAH. Vabila lahko dvignete v trgovini pohištva Renar — Narodna ulica in v trgovini čevljev Malalan — Proseška ulica.
Nagrajene bodo najlepše maske.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na predavanje
BAROČNO SLIKARSTVO NA SLOVENSKEM
ki bo v sredo, 16. februarja 1983, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v TRSTU.
Predavala bo dr. ANICA CEVC.
KD F. PREŠEREN IN PUSTNI ODBOR IZ BOLJUNCA
vabita v gledališče F. Prešeren na
PUSTOVANJE
Ples bo danes, 13. februarja, od 20. do 24., jutri, 14. februarja, od 20. do 24. in v torek, 15. februarja, od 21. do 4. ure.
Danes, 13. februarja, od 15. do 18. ure
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
Danes in v torek vas bo zabaval ansambel POMLAD, jutri pa VESELI GODCI. Deloval bo dobro založen bife.
GORIŠKI DNEVNIK
PREPELJALI SO 851000 TON BLAGA V OBE SMERI
Čez mejni prehod Štandrež - Vrtojba je šlo lani 47.400 tovornjakov
Uporabniki trdijo, daje bilo manj prometa kot v prejšnjih letih - Žalostna primerjava s prehodom pri Fernetičih • Upanje v izhod iz krize v sosednih državah
Po prvot.iih načrtih naj bi šlo čez novi mejni prehod Štandrež Vrtojba veliko več ljudi, tovornjakov in blaga kot jih je šlo prej čez prehod pri Rdeči hiši. Najbrž pretirani upi, pomanjkanje ustreznih cestnih povezav, jugoslovanska gospodarska kriza in, dodali bi, najbrž premalo angažiranih pobud s strani tukajšnjih gospodarstvenikov, pa niso rodili zaželenih rezultatov. Nov mejni prehod so odprli v oktobru 1981, ob prisotnosti dveh takratnih zunanjih ministrov. Bil je to pravi ljudski praznik, ki se ga vsi še spominjamo. Potem pa so nastale težave v gospodarstvu obeh držav. Jugoslovanska zunanjetrgovinska plačilna bilanca se je rfabšala, v oktobru so prišli še znani omejevalni ukrepi, ki so, poleg vsega drugega, tudi zelo omejili izvoz blaga iz Italije v Jugoslavijo. Istočasno je zašla v krizo tudi italijanska industrija, proizvodnja v tej držayi se je zmanjšala in s tem v zvezi, se je bolj ali manj sorazmerno zmanjšal tudi uvoz najrazličnejšega blaga: tistega ki je bil namenjen industrijski predelavi kot tistega, ki je bil namenjen trgovinski mreži.
Pred približno petnajstimi leti so statistiki trdili;, da je takrat šlo čez goriški mejni prehod 60.000 tovornjakov letno, in da je bil to prehod na jugoslovanski meji skozi katerega se je odvijalo največ prometa. Upoštevajoč takrat ugodne prognoze so na-črtali velik mejni prehod, avtocestna priključka iz Gorice do Vileš in od Nove Gorice do Razdrtega. Prvega so zgradili, drugega pa ne. Promet blaga se je večal tja do srede sedemdesetih let, ko se je začela kriza v vsem svetovnem gospodarstvu. Obmejno postajališče pa so takrat že gradili (sedaj mu dodajajo še avto-port, za katerega naj bi porabili še dodatnih dvajset milijard lir) v upanju, da se bo položaj izboljšal. Istočasno, s precejšnjo zamudo, so podobno napravo pričeli graditi pri Fernetičih in ker so bili tam bolj podjetni so te naprave zgradili in jih usposobili prej kot v Gorici.
Pred nekaj dnevi smo v časopisju brali, da so pri Fernetičih lani, kljub težavam v jugoslovanskem gospodarstvu, zabeležili porast prometa tovornjakov, in da §p jih v vsem lanskem letu našteli 100.000. Čeprav dobro vemo, da gre čez'tržaški prehod veliko tovornjakov TIR z najrazličnejšimi evropskimi in azijskimi registracijami, t.j. tovornjakov ki ne prevažajo blaga niti za Italijo, niti
TURISTIČNA AGENCIJA GOTOUR
»♦‘f -	.
priredi za veliko noč 8-dnevno
POTOVANJE
V ALBANIJO
z letalom, ladjo in avtobusom.
Vpis do 28. februarja.
GOTOUR, Gorica, Korzo Italia 205, telefon; 33-019.
za Jugoslavijo, nas je zanimalo izvedeti kako je bilo lani s prometom na goriškem mejnem prehodu.
Podatki nas niso razveselili. Čez mejo je šlo, v obe smeri, le 47.400 tovornjakov, 30.518 jih je prišlo natovorjenih z blagom iz Jugoslavije v Italijo, v obratno smer pa jih je šlo le 17.030. Precej praznih tovornjakov je šlo nazaj v Jugoslavijo čez tržaški prehod in zaradi tega tudi ti prispevajo svoj delež tržaškim statistikam. Le neznatno je bilo na goriškem mejnem prehodu to-
temi tovornjaki prišlo 636.662 ton blaga, v obratno smet pa je bilo prepeljanih 214.365 ton. Skupno je torej šlo čez goriški mejni prehod 851.027 ton blaga. Seveda ni tu všteto blago, ki pride ali gre iz države po železnici. Niti nismo dobili podatkov o vrsti blaga, ki je bilo prepeljano s tovornjaki.
Špediterji in drugi operaterji so nam povedali, da je prometa danes manj kot pred leti, in da je ta občutno padel ob koncu leta. Upajo seveda v povečanje prometa in na
vornjakov z oznako TIR: 1.795 jih omiljenje banjih gospodarskih te-
je prišlo v Italijo, le 512 pa šlo v Jugoslavijo. Promet je bil v vseh mesecih več ali manj enakomeren. Manj so ga zabeležili v avgustu, ko to tovarne zaprte zaradi počitnic. Manj so ga zabeležili tudi. vsaj kar se prevoza blaga iz Italije v Jugoslavijo tiče, v novembru, takoj ko so stopili v veljavo novi jugoslovanski ukrepi.
Kako pa z blagom? V Italijo je s
žav.
• Liberalni svetovalec S. Fornasir, se huduje ker je predsednik deželne vlade imenoval Krminčana Esposi-ta, tajnika PRI, v upravni svet Goriške hranilnice, kot zastopnika go-riške občinske uprave. Esposita niso hoteli izvoliti demokristjanski svetovalci, ker ni iz Gorice.
Za jutri proglašena stavka na slovenskih srednjih šolah
Sedanje protestno gibanje solnikov, ki niso ocenjevali rezultatov dijakov in učencev v prvem štiri mesečju, v znak protesta proti nekaterim vladnim ukrepom, ki prizadenejo že zlasti nestalne profesorje na vseh šolah v državi, in o katerem smo obširneje pisali v prejšnjih dneh, se zaključuje.
Vendar pa bo v ponedeljek tudi na slovenskih srednjih šolah (nižji in višjih) stavka, ki jo oklicuje Sindikat slovenske sole, istočasno kot vsedržavni konfederalni sindikati. Stavka ne bo zajela osebja v osnovnih šolah in v vrtcih, kjer se bo torej pouk odvijal normalno.
Jutri torej ne bi smelo biti pouka na nobeni od slovenskih srednjih šol v Gorici.
GLASBENA MATICA ZSKD - ZSKP
ZDENKA NOVAK
klavirski recital
Katoliški dom, v četrtek, 17. februarja, ob 20.30.
Od torka dalje pa bodo šolniki pričeli z ocenjevalnimi konferencami in dijaki bodo kmalu dobili ocene prvega štirimesečja.
TEŽAVE Z DOBAVO VODE CAFO
Jutri stavka v krajevnih upravah
Medobčinski vodovodni konzorcij CAFO obvešča, da zaradi jutrišnje stavke uslužbencev krajevnih usta nov utegne priti do težav v dobavljanju vode zaradi morebitnin okvar, ki jih ne bi utegnili takoj popraviti. Zaradi tega pozivajo uporabnike, naj se poslužujejo naprav z naj večjo previdnostjo. Istočasno CAFO obvešča, da bodo odslej uradi konzorcija odprti za občinstvo tudi ob sobotah od 9. do 12. ure.
Celodnevno stavko uslužbencev v javnih ustanovah so za jutri, 14. februarja, oklicali vsedržavni sindikati CGIL - CISL - UIL. da bi pospešili ritem pogajanj za podpis nove delovne pogodbe javnih uslužbencev. Pozivi k jutrišnji stavki vsebujejo še dve zahtevi in sicer nasprotovanje drastičnemu zmanjšanju proračunov krajevnih uprav ter na činu spreminjanja pokojninskega sistema, za katerega se je odločila vlada.
DANES POPOLDNE V GORICI SPREVOD PUSTNIH VOZ
Bogat spored pustnih prireditev v mestu in naših kulturnih domovih
V Doberdobu Lovretov pogreb v sredo popoldne * Danes in v torek prireditve v Kulturnem domu v Gorici, v domovih v Sovodnjah in v Standreiu
Kdor .je videl pustne vozove, ki bodo danes popoldne prišli v Gorico na pustno parado, ki se bo pričela ob 14. uri, in ki bo šla po glavnih mestnih ulicah (izhodišče in cilj sprevoda .je v Podturnu), ve povedati, da imajo največ šans za uspeh vozovi, z maskami satirično gledajo na našo politiko. Ne bo pri nas voz, kakršne vidimo v pustnem karnevalu v Viareggiu ali v sosednjih Miljah, vendar bo tudi nekaj paše za naše oči. Prireditelji vedo povedati, da bo letos v Gorici še več voz kot v prejšnjih letih. Pustne navade se polagoma oživljajo, čeprav ne tako kot bi si ljudje najbrž želeli.
Popoldne bo torej po goriških ulicah sprevod pustnih voz. Marsikdo pa bo odhitel v Benetke ali v Milje, kjer se pust praznuje bolj slovesno.
V marsikateri vasi na Goriškem bodo prav tako hodili pusti po va-
..................................................... m iiiiiiiii ......................................................................................................................................
KOLIKO DENARJA LAHKO IMAMO V ŽEPU?
Videmski sporazum točno določa kaj lahko vsakdo nese čez mejo
V zadnjem času so fmancarji in cariniki poostrili nadzorstvo na italijansko-jugoslovanskih mejnih prehodih
Pred nekaj dnevi smo v našem listu poročali, da so italijanski finančni stražniki na mejnem prehodu pri Rdeči hiši, ugotovili, da so nekateri jugoslovanski državljani, ki so prišli v Italijo uporabljajoč obmejno prepustnico, prinesli več blaga kot je dovoljeno. Tem ljudem, v glavnem kmečkim ženicam, so fi-nancarji povedali, da ne bodo smeli več prenašati čez mejo večjih količin blaga kot dovoljuje videmski sporazum.
Nič novega torej. Tako italijanski finančni stražniki kot jugoslovanski cariniki vršijo svojo službo ob upoštevanju predpisov svoje države in mednarodnih sporazumov.
Ker pa so nekateri to prepoved prinašanja čez mejo nedovoljenih količin blaga napak tolmačili kot da gre za prepoved prestopa meje. smo takoj ugotovili, da ni bilo o tem sploh govora, in da je slo le za spoštovanje predpisov o prenašanju blaga.
Ljudje večkrat ugibajo kaj lahko nesejo čez mejo. Malokdo pa je točno poučen o tem kar lahko nese čez mejo. To velja za italijanske in za jugoslovanske državljane. Zato nas je zanimalo kaj pravi, v zvezi s tem. najnovejši videmski sporazum, ki so ga podpisali 15. maja 1982 italijanski in jugoslovanski diplomati.
V točki 34 tega sporazuma so opi-
Oglejte si avtomobil BilO!
bbbb
pri zastopniku
asuzioiii
Korzo Italia 169 — Gorica Tel. 84093 - 84256
sane količine blaga in denarja, ki ga lahko nesejo čez mejo imetniki obmejnih prepustnic. Mesečno lahko vsakdo nese čez mejčPTlf.OOO lir oziroma^2 000 dinarjev. Italijanski državljani lahko nesejo čez mejo samo lire, jugoslovanski pa samo dinarje. Vsako drugo prenašanje denarja ni v skladu s predpisi.
Meagčno lahko vsak imetnik prepustnice nese čez mejo, brez posebnih uvozno-izvoznih dovoljenj_48. kilogramov zelenjave in svežega sadja (sem sodijo tudi gobe), 4 kilograme svežega mesa. 4 kilograme prekajenega mesta, 8 kg sira, 16 litrov vina, 60 jajc, 2 litra žganih pijač ali likerjev, 2 kg masla, 2 kg kave ter 3 kg sladkorja. Dovoljeno je nesti čez mejo še drugo blago; v tem primeru količina ni navedena, vendar menijo carinski organi, da to ne bi smelo presegati vrednosti 70.000 lir oziroma 2.000 dinarjev mesečno. Zato tudi večkrat vidimo kako jugoslovanski cariniki svojim državljanom odrežejo posebne obrazce v prepustnicah. Neposredni kmetovalci pa lahko nesejo cez mejo kmečke proizvode, ki so sad dela na njihovih posestvih. Lahko jih prodajo v sosedni državi. Ob povratku domov pa lahko nesejo blago, ki so ga kupili za tako pridobljen denar.
To so torej količine, ki so pred videne v videmskem sporazumu. Prav je, da se teh predpisov držimo, sicer bomo lahko imeli na meji kako nevšečnost.
panoiču, ki .je imela velik uspeh. Starši, otroci in učiteljstvo pa so se bridko zmotili.
Cesta je še vedno razkopana, luknje so precej velike, v dneh ko dežuje je skoro nemogoče priti do šolskega poslopja. Otroci morajo čofotati po blatu in pridejo potem v šolo. ki jo seveda pomažejo. Kdaj bodo delavci podjetja, ki .je dobilo nalogo od občine, da napravi delo, končali s temi deli? Zahteve staršev je podprl občinski svetovalec Marko Waltritsch, ki je poslal včeraj goriškemu županu interpelacijo z zahtevo, da se zares nemogoče stanje popravi. Dostop do šole mora biti dostojen, ne pa preko številnih jarkov. Občinska u-prava je pokazala svojo dobro voljo tako z gradnjo poslopja kot s podporo oktobrski prireditvi, sedaj mora poskrbeti še za dostojen dostop z ulice v šolo. In to čim-prej.
Urniki specialističnih poliambulant v Tržiču
Prejšnjo nedeljo smo objavili urni- | do 17.30, v sredo od 11.30 do 13.
• V Gorici bo v petek, 18. februarja, ob 17.30 seja pokrajinskega sveta.
Nemogoč dostop do šole na Livadi
Kot je znano so na Livadi, v Ulici del Brolo. tik pred poslopjem slovenske osnovne šole in slovenskega otroškega vrtca, že lani poleti pričeli s polaganjem cevi za kanalizacijo. Cesto so takrat razkopali, potem pa so dela šla naprej zelo počasi. Upalo se je. da bo cesta urejena še pred lanskim oktobrom, ko je bila v šoli svečanost poimenovanja šole no Otonu Žu-
Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka?
Obrtniki, za utrditev in razvoj vaše dejavnosti:
1.	za nakup strojev in za plačilo raznih poslovnih stroškov, kredite ESA z ugodno obrestno mero;
2.	za gradnjo ali nakup delovnih prostorov ter za nabavo večjih strojev, kredite ARTIGIANCASSA;
3.	za kratkoročne finančne potrebe, kredite z jamstvom konzorcija CON.GA.FI.;
4.	za uporabo strojev in druge opreme po izredno ugodnih pogojih, leasing italease.
1»
Gorica
vam
Banca Agricola corizia Kmečka banka Gorica
• Korzo Verdi 51, tel 84206/07 ne nudi Mamo denarja
Danes praznuje svoj 90. rojstni dan naš oče. ded in praded
HUBERT MOČNIK
Srečnemu jubilantu iz srca čestitajo hčerka Mara, sinovi Vlado, Silvo in Dolfi z družinami in ostali sorodniki.
ke specialističnih ambulant 2. krajevne zdravstvene enote v (Sorici. Danes so na vrsti ambulante iste KZE, ki delujejo v Tržiču. Kot že za Gorico velja opomba, da je treba predhodno obiskati splošnega zdravnika in šele nato zaprositi za specialistični pregled. To pravilo ne velja le v primerih nujne potrebe in pa za ginekološke in zobozdravnike preglede, v nekaterih prime rih za preglede pri pediatru in za merjenje vida pri okulistu. Povejmo naj še, da so v Tržiču možni pregledi v poliambulantah v Ul. Man-zoni 2 in v Ul. Duca d Aosta 34. Urniki so sledeči:
Kardiologija:	v ponedeljek od
8.30	do 12. ure in od 14.30 do 17.30, v torek od 8.30 do 12.00, v sredo od 8.30 do 11.30 in od 14.30 do 17.30, v petek od 8. do 12. ure;
Kirurgija: v ponedeljek od 7.30 do 10.30 in od 14.00 do 17.30, v sredo ob 7.30 do 9.00 in od 14.00 do 18.00, v soboto od 10.00 do 12.30, v torek, četrtek in petek od 14.00 do 17.30;
Dermatologija: umik morajo še določiti;
Ginekologija: v ponedeljek, sredo in petek od 11. do 13. ure, v torek od 7.30 do 11.00 in od 14.30 do 18.30, v četrtek od 9.30 do 13. ure in v soboto od 8. do 11. ure;
Nevrologija: v ponedeljek, sredo in četrtek od 11.30 do 13.30 in od
14.30	do 16.30;
Okulistika: v ponedeljek od 8. do 14. ure, v torek od 11.30 do 13.30 in od 15.00 do 18 30, v sredo od 8.00 do 13.30, v četrtek od 11.30 do 13.30, v petek od 8.00 do 13.30, v soboto od 8.00 do 9.30;
Odontoiatri.ia: dopoldne od pone deljka do petka od 8. do 13. ure, v soboto pa od 8.00 do 11.30; popoldne v ponedeljek od 14. do 19. ure. v torek od 15.30 do 18.30. v sredo, četrtek in petek od 15. do 19. ure;
Ortopedija: v ponedeljek od 11.30 do 13.00 in od 14.30 do 18. ure. v torek od 8.00 do 13.30 in od 14.00
ure in od 16.30 do 18.30, v četrtek od 11.00 do 13.30 in od 14.30 do 18.00, v petek od 10.30 do 13.30 in od 14. do 18. ure, v soboto od
11.30	do 13. ure;
Otorinolaringoiatrija:	v ponede-
ljek od 11.30 do 13.30, v torek od
7.30	do 9.00 in od 14.00 do 17.00, v sredo od 11.30 do 13.00, v četrtek od 14.30 do 18.30, v petek od 14.30 do 18.30, v soboto od 7.30 do 10.30;
Klinična patologija: od ponedeljka do sobote vsak dan od 8. do 13. ure;
Pediatrija: v torek in četrtek od 14. do 17. ure;
Radiologija: v ponedeljek in petek od 8. do 13. ure, v torek in četrtek od 12.30 do 13.30 ter od 14.30 do 18.30. v sredo od 11.30 do 13.30;
Urologija: v torek od 8. do 11. ure in v četrtek od 15.30 do 18.30.
80 let Lojzeta Bužinela
ških ulicah in po hišah, tako danes kot v torek. V Tržiču bo šjor Anzoleto v torek opoldne prebral svojo letno oporoko, zatem bo sledil sprevodu pustnih voz. V Doberdobu pa bo podobna prireditev dan kasneje v sredo, ko bo na sporedu pokop pusta in ko bo domačinom svo.io oporoko prebral stric Lovre. Še posebej v naših kra ških vaseh bo obilo zabave za vse naše puste
Zabavno pa bo tudi v številnih društvenih dvoranah. Slovenski planinci so imeli svoj ples sinoči v Kulturnem domu. V istem Kulturnem domu bodo danes popoldne i-meli svoj ples slovenski upokojenci, člani Društva slovenskih upokojencev. Pustovanje se bo pričelo ob 16. uri. V Sovodnjah bo tamkajšnji mladinski odsek Kulturne ga društva priredil danes ples v sovodenjskem Kulturnem domu.
Ples bodo imeli v torek, 15. februarja, tudi v Domu Andreja Budala v Štandrežu. Prireditelj je kulturno društvo Oton Župančič. Popoldne. od 15.30 bo pustovanje za otroke, zvečer pa se bo nadaljevalo za odrasle.
Kulturni dom pa bo spre.jel puste v torek, od 15. ure dalje. Tam bo Zveza slovenskih kulturnih društev pripravila tradcionalno o-troško maškarado. Na sporedu so zabavne točke in igre. predvajanje otroškega filma, srečelov z bogatimi nagradami. V bifeju bodo imeli na razpolago osvežilne pijače in kroge. za starše in njih prijatelje pa še kaj krepkejšega.
Pustovanje traja torei še nekaj dni. Pozabavajmo se, dokler je čas!
Razna obvestila
KD »Jezero* iz Doberdoba prireja jutri, 14. t.m., ob 15. uri v društvenih prostorih otroško pustno ra jan je. Vabljeni!
Urad za stike z javnostjo pri goriški finančni intendanci opozarja zainteresirane, da je bil do 1. marca podaljšan rok za postavitev posebnih značk na posode za vino, ki bo šlo v prodajo.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi 20. t.m. smučarski izlet v Šesto (Sexten) na Južnem Tirolskem. Prijave na sedežu društva do 16. 2.
Slovensko planinsko društvo obvešča, da bo 20. t.m. v Fomi di Sopra tekmovanje za peti pokal Skdanc v priredbi ŠD Mladina iz Križa. Smučarji, ki se tekmovanja nameravajo udeležiti naj se do 15. t.m. prijavijo na sedežu društva.
HIMIIIIIIIIIIItlUttllllllUIIMIIIIIllllllllMIHIIIItimtlllKtlllltllMIIIIMMmiMIMIIIMIIIIinilllllllllltUHIIIIIIIIIfin
SEJEM JE ODPRT VES TEDEN
Na kmetijskem sejmu v Vidmu tudi dan cvetličarstva
ERSA podpira cvetličarski center na Proseku
V	Vidmu so včeraj odprli kmetijski sejem Agriest 83. Na njem razstavlja 180 trgovcev izdelke nad 900 tovarn. Sejem bo odprt do nedelje 20. februarja. Danes zjutraj bo na tem sejmu srečanje kokoše-rejcev (začetek ob 9.30). Popoldne pa bo gimkana s traktorji. Jutri po poldne bodo govorili o vinogradništvu, v torek o živinoreji.
V	sredo pa bo dan posvečen cvetličarstvu. Srečanje se bo pričelo ob 15. uri. Poleg strokovnjakov raznih združenj sodelujejo tudi profesorji videmske univerze ter zastopniki ERSA.
Povejmo še, da si ERSA v zadnjem času prizadeva podpreti cve-
ZVEZA
SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
priredi v torek, 15. t.m., ob 15. uri v Kulturnem domu
OTROŠKO
MAŠKARADO
Zabavne točke, film, srečolov.
Vabljeni otroci do 99. leta!
tličarstvo tudi na tržaškem Krasu. Pred nekaj dnevi so imeli na Proseku sestanek strokovnjakov. Tam so sodelovali tudi člani kraške cvetličarske zadruge. Ugotovili so, da ima gojenje cvetlic velik pomen v kmetijstvu nasploh, saj zajema kar 4.5 odstotka vse kmetijske produkcije. ERSA bo centru na Proseku nudila vso pomoč.
Prešernova nagrada arh. Alešu Prinčiču
Naš zamejski rojak, pred krat kim diplomirani arhitekt, Aleš Prin čič iz Krmina, je ob slovenskem kulturnem prazniku prejel v Ljub ljani Prešernovo nagrado, t.j. naj višje univerzitetno priznanje Prin čič je diplomiral novembra lani na ljubljanski fakulteri za arhitekturo gradbeništvo in geodezijo z diplom sko nalogo »Tipologija in identiteta naselja Slapnik* s katero je sodeloval v širši seminarski raziskavi na temo »Presnova arhitekturne dediščine*, ki jo je vodil prof. Pa terfister. Skupno so podelili 12 takih nagrad. Prinčič pa je bil v svoji stroki edini deležen visokega priznanja.
•	Združenje Pioniert volontari del pronto soccorso skrbi za brezplačni prevoz bolnikov v bolnišnice. Sedež je v Ul. Orzoni 5, tel. 85 550.
•	Enotni sindikat zdravstvenih delavcev sklicuje od jutri, ponedeljka, do 24. februarja, skupščine vseh uslužbencev bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov. Skupščine bo do na delovnih mestih. Razpravljali bodo o novi delovni pogodbi.
jutri uo v Pradežu v ki nunski občini praznoval svoj 80. rojstni dan Lojze Bužinel, priznani kmetovalec, doma iz ožjih Brd, ki se je po večletnem delu v predvojni Jugoslaviji v začetku vojne vrnil domov, kupil nekaj zemlje v Pradežu in pričel kmetovati na domačih tleh. Bil je med prvimi, ki so uvideli možnost boljšega plasiranja briških vin s tem. da so bila kvalitetna in ustekleničena. Sčasoma je s sinovoma, Dragom in Lojzetom, ki danes vodita posestvo, zgradil veliko sodobno klet, povečal, tudi z dodatnimi nakupi, posestvo, in seveda povečal proizvodnjo vina in tudi njegovo prodajo. Bužinelovi živijo v Pradežu, z nonotoma Lojzetom in Poldo, sta še dve mladi družini. Otroci obiskujejo slovenske šole
Lani je Lojze Bužinel dobil priznanje goriške trgovinske zbornice za dolgoletno kmetovanje. Sinova Drago in Lojze pa sta. prav tako lani, poslala vzorce svojega vina na priznani mednarodni vinski sejem. Tam sta dobila izredno priznanje, veliko zlato medaljo za traminec in leta 1981.
Lojzetu Bužinelu, ki se še vedno ukvarja s kmetijstvom in ki zelo rad obiskuje slovenske kulturne prireditve, ter se zanima za vse dogajanje pri nas in v svetu, čestitamo ob današnjem slavju.
Hubert Močnik 90-letnik
V Gorici praznuje danes svoj 90. rojstni dan Hubert Močnik. Častitljivega očaka v Gorici dobro po znamo, saj prihaja še vedno, z zelo živahnim korakom na razne prireditve in jim sledi s tistim zanimanjem, ki ga je kazal zanje še kot mlad dijak, pred prvo svetovno vojno. Takrat je študiral v Gorici in v Kopru, kmalu se je posvetil poučevanju na osnovnih šolah. V času fašizma je tudi on, kot mnogi drugi šolniki, moral v notranjost Italije. Poučeval je v Liguriji. Potem se je vrnil domov in bil, takoj po vojni, med tistimi, ki so obnavljali slovensko šolstvo. Bil je didaktični ravnatelj na slovenskih osnovnih šolah, nekaj časa je poučeval tudi na nižjih srednjih šolah. Napisal je tudi nekaj knjig o svojih doživljajih tako na Primorskem kot v Liguriji. Najbolj je zadovoljen, ko ugotovi, da beležimo uspehe v našem šolstvu. Tako izredno zadovoljnega smo ga videli tudi na lanskem poimenovanju osnovne šole na Livadi po Otonu Župančiču.
Razstave
Razstava beneškega tiska bo do 19. februarja vsak dan (razen nedelje) na ogled v prostorih knjižnice Damir Feigel v Ul. Croce 3 s sledečim urnikom: od 10. do 13. ure in od 17. do 19. ure. Priporoča se obisk šol.
tsssmmnm
V sklad za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu so darovali: Latko Lozar, iz Križa, na mesto cvetja na grob pok. Nina Lutmana, 10.000 lir; Vilma Brajnik, namesto cvetja na grob pok. Eme Marvin, 10.000 lir; v isti namen Vilma Bregant, 15.000 lir; v spomin Eme Marvin daruje brat Danilo 30 tisoč lir.
V Štandrežu so pokopali Emo Marvin
m. i
Pred nekaj dnevi so v Štandrežu pokopali 60 letno Emo Marvin, po rodu iz te vasi, ki je sicer zadnja leta živela v mestu. V kmečki družini je bilo pet otrok, Ema je v mladih letih kmetovala in tudi vozila zelenjavo na trg v Gorico. Bila
je v ambulantah dr. Berke v Gorici in dr. Sardoča v Trstu. Bila je zelo navezana na slovenska društva, zelo rada je obiskovala razne prireditve, ki so jih ta prirejala. Pogosto smo jo srečevali v Kulturnem domu na gledaliških, koncertnih in drugih predstavah. Prav v dneh ko se je Kulturni dom odpiral je priskočila na pomoč in pomagala k notranji ureditvi tega našega kulturnega objekta. Naj ji bo lahka domača zemlja.
Mladinski
krožek
Gorica
vabi na
PUSTOVANJE
ki bo v torek, 15. februarja, v Kulturnem domu. Zabavali vas bodo
TOMAŽ PENGOV in KABARETNA SKUPINA »SRP*
SLOVENSKO „ STALNO ’ GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
V KULTURNEM DOMU V GORICI
AUGUST STRINDBERG
SMRTNI PLES
Režija: GEORGU PARO
V	nedeljo, 20. februarja, ob 16. uri - ABONMA RED A
V	po 'deljsk, 21. februarja, ob 20.30 - ABONMA RED B
V	torek, 22. februarja, ob 20.30 — ABONMA RED C
Kino
E or i ca
VERDI 15.30-22.00 »Vado a vivere da solo*. Jerry Cala. Barvni film-CORSO 15.30-22.00 «11 conte Tac-chia*. E. Montesano. Barvni film« VITTORIA 15.30-22.00 »Alzati spla»-L. Ventura. Brvni film; prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 «Sturmtrup-pen II.»
PRINCIPE 14.00-22.00 «In viaggi« con papš*.
l\oru E ort ca in okolicu
SOČA 10.00 »Norčije racmana Jake*. Ameriški film.
16.00	- 18.00 - 20.00 «Bandit v Teksasu*. Ameriški film.
SVOBODA 16.00 «Norčije racmana Jake*. Ameriški film.
18.00	«Otroci s postaje ZOO*. Ne®' ška drama.
20.00	«Rdeči». Ameriška drama.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna. Ul. TerenzianA 26, tel. 44 382.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna, Ul. sv. Mihaela, tel. 85-136.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA:	Valentina Leghissa.
Lorena Persoglia, Luca Cotza. Marta Morassi, Enrica Rainer, Valentina Montico, Brian Bonetti, Giorgio Nocerjt, Andrea Faggiani, Andrea Bisiach, Elisa Zedde in Laura Fran-zot.
SMRTI: 75-letna gospodinja Arge* Bernardis vd. Falzari, 59-letna u-pokojenka Ema Marvin, 84-letna g®" spodinja Julijana Pušnar, 72-letn* upokojenka Luigia Dorni, 57 letni u-pokojenec Alessandro Piscopo, poletni upokojenec Achille Michelutti. 72-letni upokojenec Rinaldo S ir tort in 91 letna upokojenka Marta P>u' lin vd. Marchi.
OKLICI: strojevodja Alberto St*-fanaehi in brezposelna Lucia Mil*' nese, uslužbenec Klavdij Radetič i* uslužbenka Jolanda Srebernič, **' nančni agent Antonio Marotti in Študentka Tiziana Devetag, profesor Gianfranco DolTAngela in profesorica Maria Teresa De Nicolo, Šofer Sergio Marega in prodajalki Esterina Pesenti.
POROKE: šofer Maurc Marassi Ih natakarica Manuela Lo Presti, Šofer Flavio Scarpin in uslužbenki Claudia Costani, policijski agent Gi-no Ambrosi in uslužbenka Franci Puia trgovec Maurizio Iorio in g*" spodinja Valeria Barbieri.
ZAHVALA
Ob izgubi naSe drage
EME MARVIN
se iskreno zahvaljujemo znancem in prijateljem, darovalcem cvetja in vsem. ki so jo pospremili na zadnji poti.
Brat Danilo In svakinja Angela
Štandrež, 13. februarja 1983
LETO IV. — Št. 2 (30)
13. februarja 1983

NAMESTO UVODNIKA
«AI' zdaj se piše Grohar še Piselli?»
Razmišljanje ob Dnevu slovenske kulture
Spet je tu slovenski kulturni praznik in spet se po ustaljeni navadi zbiramo na prireditvah, govorimo o kulturi o narodni zavesti, preštevamo kulturne pobude, ne da bi se zraven tudi vprašali, kakšno umetniško višino so dosegle, poslušamo lepe misli o prihodnosti, ki naj se oplaja ob zgledih svetle tradicije, in vse to samozadovoljujoče zapišemo, prepričani, da smo storili vsak srnjo dolžnost.
Kdo lahko zanika vrednost vsega tega? Dejstvo, da izpolnjujejo naše kulturne ustanove in organizacije neprecenljivo nalogo, je neizpodbitno. Toda pri tej ugotovitvi se na žalost običajno tudi ustavimo, ne da bi vrtali globlje v to kulturno bitnost, razkrivali njene razglašene strune in jih skušali uglasiti. Včasih gre za drobne, komaj opazne razglaše-nosti, ki pa združene hudo okrne-jo harmoničnost naše družbeno-kulturne eksistence.
Ob takšnem razmišljanju smo se spomnili na uvodnik, ki smo ga objavili v prilogi Ljudje in kultura ob lanskem kulturnem prazniku. Tedaj smo zapisali izmišljeno zgodbico predsednika slovenskega kulturnega društva Mirka Grabarja», ki je v svoji vasi spodbujal k narodni zavesti, v svojem mestnem uradu pa gladko pozabil na vse to in se svojemu klientu predstavil kot tFede-rico Pisellh. Zapisali smo tudi, da je vsakršna primerjava z realnimi osebami in dogodki zgolj naključna, toda vprašujemo se, koliko takšnih dr. Jekillov in Mr. H ydov je v resnici med našimi ljudmi.
Kaj se je v letu dni od zadnjega uvodnika zgodilo z Mirkom Groharjem? Je na vasi še vedno zvesti rodoljub, ki se razkazuje pod neuradnim imenom m v mestu človek iz množice, ki se skriva pod uradnim imenom? Pred letom dni smo mu v mastno tiskanem okvirčku nakazali postopek za povrnitev pofašističnega priim-
ka v izvirno slovensko obliko, ki je, kot vemo, vsaj za večino primerov, dokaj enostaven. Morda je to upošteval in je eden od devetindvajsetih, kolikor jih je v letu 1982 predložilo na prefekturi dekret o potujčenju priimka sku-kaj s prošnjo za njegovo povrnitev v izvirno' obliko. Četudi je «predsednik Grabar» to storil in z njim drugih 28 tržaških m goričkih Slovencev, še zdaleč ne moremo biti zadovoljni s tem številom, ko pa smo ugotavljali, da je na primer v tržaškem telefonskem imeniku samo Carlijev 134, Cossutta 97, Cancianijev 110, Gregorijev 198 in tako bi lahko naštevali v nedogled.
če vprašanju popačenih priimkov dodamo še vprašanje popačenih krajevnih imen, ki ostajajo prav tako še naprej popačena (ne da bi se kdorkoli posameznik ali organizacija — odločneje zavzel, da bi bilo drugače); če dodamo vprašanje ulic in trgov v mestu in okolici, ki nepotešeni čakajo, da bi dobili ime tudi po kakšnem uglednem slovenskem človeku ali po domačem slovenskem toponimu; če dodamo vprašanje izpolnjevanja raznih uradnih prošenj in drugih aktov v slovenskem jeziku (in spet bi lahko v nedogled naštevali), potem se moramo res globlje in vztrajneje zamisliti, če smo storili dovolj. Ob tem ne moremo ubežati kategorični neizprosni in brezkompromisni Cankarjevi trditvi: «Narod si bo pisal sodbo sam!» In lahko bi dodali: iNoben zaščitni zakon, globalen ali manj globalen je ne bo mogel sam na sebi pisati zanj.»
Repetita juvant. Zato ne bo odveč, če še enkrat zapišemo, kakor smo pred letom dni, naj bo čaščenje Prešerna in proslavljanje slovenskega kulturnega praznika tudi priložnost, da se naši ljudje in njihova društva opogumijo in lotijo korenitih akcij. Tako bo morda Piselli, če še ni (in z njim premnogi drugi), do prihodnje Prešernove proslave le postal Grahor.	(dk)
Uspešen nastop aostov iz Argentine
V torek, 1. februarja, je gostovala v zamejstvu mladinska folklorna skupina slovensko - jugoslovanskega vzajemnega društva »Triglavu iz Buenos Airesa. V jutranjih urah so bili mladi potomci slovenskih in jugoslovanskih izseljencev v Argentini gostje kriške vaške skupnosti, ki jim je priredila zelo prisrčen sprejem. Prav iz Križa je namreč med obema vojnama največ naših ljudi odpotovalo za kruhom in za svobodo v to daljno južnoameriško državo in se tam za vedno naselilo. V večernih urah pa so mladi Argentinci razveselili občinstvo tržaškega Kulturnega doma z enkratnim nastopom, na katerem so se predstavili z argentinskimi in jugoslovanskimi plesi. Na sliki: Ljubljanski časnikar Bogdan Pogačnik predstavlja mlade plesalce in njihovega vodjo Rudija Štekarja občinstvu Kulturnega doma
PRIHODNJO SOBOTO V KRIŽU PREMIERA «VAJ V SLOGU*
Gledališče za inteligentno zabavo
Mladinska gledališka skupina KD Vesna bo v soboto, 19. februarja, uprizorila v Križu premiero dela francoskega pisatelja Ray-monda Queneauja «Vaje v slogu». Piemiera predstavlja pomemben kulturni dogodek ne samo za Križ, ampak tudi za vso našo kulturno skupnost. O gledališki predstavi in o nekaterih vprašanjih, ki od blizu zadevajo našo g’edališko amatersko ustvarjalnost, smo se pogovarjali z režiserjem Markom Sosičem.
Z igro »Vaje v slogu* se v bistvu spet obnavlja v Križu gledališka dejavnost. Zakaj si za začetek izbral prav to delo?
Dejstvo, da se s postavitvijo teksta «Vaje v slogu* obnavlja gledališka dejavnost v Križu, pomeni tudi. da skupino sestavljajo samo mladi ljudje, ki s to dejavnostjo skorajda še niso imeli opravka, kar je seveda pogojeva-
V KULTURNEM DRUŠTVU IVAN TRINKO V ČEDADU
Prešernova proslava v Beneški Sloveniji
Kot po vsem slovenskem prostoru pripravljajo tudi v Beneški Sloveniji dan slo-■" venske kulture, ki bo v to-.) rek, 22. februarja, na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu. Prejšnja leta je bila v središču pozornosti kulturna stvarnost Benečije. Tako so na primer počastili 30. obletnico Trinkovega koledarja, predstavili njegovo knjigo »Beneška Slovenija*, priredili večer beneške poezije itd. Tokrat pa je poudarek na boljšem spoznavanju in navezovanju tesnejših stikov s sosedi onstran meje. Sodelovanje s Tolminsko, zlasti na kulturnem področju, je dokaj razvito in je letos privedlo do skupno organizi-
rane pobude. KD Ivan Trinko pripravlja namreč letošnji dan slovenske kulture, ob sodelovanju Zveze kulturnih organizacij iz Tolmina, ki bo v celoti posvečen stikom s Tolminsko.
Proslavo bo odprl ob 15. uri nastop učencev osnovne šole z Mosta na Soči, ki bodo predstavili beneškim otrokom, ki obiskujejo tečaje slovenščine in pošolski pouk v Petjagu, igro Pika Nogavička. Sledila bo otvoritev razstave del umetnikov Društva slikarjev amaterjev iz Tolmina. Nastopil bo tudi oktet Simon Gregorčič.
Letošnja proslava bo torej potekala v znamenju odprtosti, sodelovanja in boljše-
ga spoznavanja znotraj slovenske skupnosti. S tega zornega kota lahko gledamo in tolmačimo tudi nastop beneškega gledališča s predstavo »Hlapca Jerneja* v narečni obliki in beneške folklorne skupine v Gorici, kjer bo Prešernova proslava posvečena Benečiji. Beneški Slovenci namreč vse bolj čutijo potrebo po povezovanju, po enotnosti z vsemi Slovenci. Hkrati pa gre tudi za nekaj globljega. Zavedajo se, da kulturna u-stvarjalnost izumre, če se zapira vase, če ne črpa življenjskih sokov in novih moči iz konfrontacije, če je ne bogatijo stiki z zunanjim okoljem‘in seveda s Slovenci v prvi vrsti, (j.n.)
lo tudi izbiro snovi, s katero naj bi se mlada skupina najprej spoprijela. Priznam, da za začetek nisem izbral najlažjega besedila, toda mislim, da je le to omogočilo posameznikom primeren študij, v katerem so lahko postopo-
Marko Sosič
ma oblikovali svoj eventualni i-gralski talent.
Kako so potekale priprave na to uprizoritev in kakšno vzdušje se je ustvarilo med vsemi oblikovalci (vštevši igralci) tega dela?
Delo, ki poteka že od septembra. ni slonelo samo na pripravi Queneaujevih »Vaj*, temveč tudi na študiju jezika, sprostitvenih vajah in gledališki improvizaciji. Potrudil sem se, da bi se sodelujoči skozi vse mesece najprej inteligentno zabavali, vzljubili gledališki prostor in se seveda zavedali, kolikšen je trud, ki ga mora vložiti vsakdo, da bi na koncu dosegel vsaj dostojno raven gledališkega izražanja. Vzdušje je bilo dobro, čeprav še ved-
no ne najboljše, priznati pa moram, da so se izvajalci zelo koncentrirali na delo in smatram, da je skupina kot taka na dostojnem začetku.
S kakšnimi težavami si se srečeval med odrsko postavitvijo tega dela?
Težave so bile take pač, kakršne verjetno ima vsak režiser, ko se znajde pred skupino mladih še neizkušenih ljudi. O tem ne bom govoril, ker se mi zdi. da bi mogel vsakdo to že vedeti, če ga gledališka umetnost le malo zanima. Težave, ki so se pojavile s konkretno postavitvijo tega dela, so seveda vezane na dejstvo, ki sem ga ravnokar omenil.
Misliš, da ima kriška gledališka skupina »bodočnost*?
Lahko jo ima, paziti pa je treba na njen pravilen razvoj.
V našem zamejskem prostoru si ti že večkrat režiral oziroma soustvarjal pri gledališki dejavnosti. Če pogledamo specifično a-matersko področje, opažamo sedaj mogoče neko krizo izražanja, neko regresijo. Kaj meniš ti o tem?
Amaterska gledališka dejavnost je že nekaj časa katastrofalna. Še zdaleč ni skupine, kakršno je recimo pred leti imelo Slovensko amatersko gledališče v Trstu. Takrat so se stvari postavljale z določenim kriterijem in skupina je bila na dostojni profesionalni ravni. Danes vsakdo misli, da lahko stopi na oder, vsakdo je prepričan v svoj neizmeren talent in tako smo prisiljeni gledati najbolj neokusne predstave. Temu je krivo mogoče tudi to, da v našem prostoru doživlja vsakdo velik uspeh, vsi vsem ploskajo v pohvalo, tudi če kdo zapoje najbolj imbecilno pesem, ki jo je seveda sam napisal in skomponiral. . . Mislim, da bi se morali zavedati, da živimo v prostoru, kjer nas lahko reši samo kvaliteta.ne pa kakršnokoli besedičenje in prepevanje, ki govori kar naprej samo to, da smo bili, smo in bomo.
Menim, da je v Križu trenutno dober trenutek za amatersko glf dališko ustvarjanje, ponavlja pa, da je treba zelo paziti fc* razvoj, ki ga bo imelo*
POGOVORI Z NAŠIMI KULTURNIMI DELAVCI
Tatjana Turko - važnost ohranjevanja narečja
Tatjana Turko je poznana po svojih veseloigrah, ki si vedno bolj vztrajno utirajo pot med široke plasti občinstva tudi izven meja dolinske občine. Tatjana je doma iz Boljunca in je na svojo rodno vas močno navezana ter je v KD France Prešeren vsestransko aktivna. Živahna, vselej vedro razpoložena in na trenutke nabrita, je kot sogovornica prav prijetna, saj ji ne zmanjka besed in jo s peresom le stežka dohajam.
Gledališče jo je omamilo že v otroških letih, kot mladinka pa je sta tirala v Slovenskem stalnem gledališču. Sodelovala je tudi pri Slovenskem amaterskem gledališču in skušala pri vsaki igri sodelovati. Obenem pa je, bolj za sebe kot za javnost, pisala kratke skeče.
Tatjana Turko
Ko sem si upala s takimi majhnimi poskusi pred ljudi/ je sama povedala, -sem ugotovila, da so jim bili pravzaprav všeč in to mi je dalo poguma, da sem se lotila daljših iger.
Koliko pa si jih doslej napisala?
Štiri in vse so bile dobro sprejete. Medtem ko so prejšnje tri izrazite veseloigre, s svojo bolj ali manj očitno moralo, pa je zadnja «Povsod je lepo, najlepše je doma* commedia brillante, kjer stopa v ospredje spektakularnost, moralistična misel pa je bolj zatrta. No, pri zadnjem delu so mi nekateri očitali, da je nekoliko nespodobno in bi v svoj zagovor rada povedala, da je pač sodobno, moderno, ambientirano na Pariz, kot ga pač vidi preprost vaški človek in mislim, da ni prav nič hudega, če je pred-
stavljeno nekoliko naturalistično.
Odkod črpaš navdih za svoje igre?
Snov črpam iz vsakdanjega življenja, iz situacij, ki so mi nnj-bližje in ki jih natanko poznam. Na odru skušam upodobiti vsakdanje življenje naših ljudi, ki se potem v različnih vlogah tudi sami prepoznajo. Igre pišem v narečju, to je boljunskem narečju, ker je to bogastvo, ki ga moramo za vsako ceno ohraniti in tudi gojiti. Ljudje pa — bodisi domačini bodisi občinstvo drugod po Tržaškem, koder smo igrali — zelo radi poslušajo narečje.
Kako pa usklajuješ pisanje, režijo in igranje?
Tekste sem najprej pisala za skupino igralcev, ki sem jih imela na razpolago. Pri zadnjih dveh pa se je skupina razširila in je postal način dela seveda drugačen.
Do sebe na primer postajam vse bolj kritična in zahtevna, pri soigralcih pa skušam izluščiti do kaplje vse, kar lahko dajo vlogi, ki jo upodabljajo. Kot piscu teksta mi je mogoče pri režiji to lažje. Ker pa «strašno rada* igram in ne morem mimo tega, si tudi zase pridržim kakšno manjšo vlogo.
Tudi tebi prepustim, da za sklepno misel poveš, kar ti je najbolj pri srcu.
Želim, da bi dramska skupina, ki smo jo z naporom ustanovili, vztrajala še dolgo pri svojem delu, ki se mi zdi kot nekakšno poslanstvo, saj je naša prvenstvena skrb ohranjevanje domačega narečja. Lahko pa rečem tudi to, da je seme, ki smo ga zasejali, že pognalo, kajti dobila sem povabilo iz nekaterih vasi, da bi za njihove skupine pisala in režirala v njihovem narečju. Moja tiha sanja pa je, da bi se v okviru občine Dolina ustanovila močna amaterska dramska skupina, ki bd gojila narečno igro in pripomogla k ohranjevanju naših lepih in sočnih vaških govorov.
(ris)
REDNI OBČNI ZBOR K D SLOVAN S PADRIČ
KD SLOVAN sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 21. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih gozdne zadruge na Padričah. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Dnevni red: poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitve in razno.
• Albert in Bogomila Doljak iz
znanega podjetja Bor iz Nabrežine razstavljata izdelke kraške umetne obrti v domu JLA v Ilirski Bistrici.
Novi odbor društev I. Gruden in Sokol
Na prvi seji glavnega odbora SKD «1. Gruden* in ŠD «Sokob, ki je bila 7. 2. 1983, so si novoizvoljeni odborniki porazdelili funkcije v društvu. Novi odbor je tako sestavljen: predsednik An-tek Terčon, podpredsednica Ma-riza Škerk, tajnik Nevenko Gruden, blagajnik Hadrijan Caharija, referent za kulturo Zvonko Legi-ša, referent za šport Savo Ušaj in referent za stike z drugimi društvi Edvin Forčič.
Nadzorni odbor sestavljajo: Srečko Colja, Dušan Gruden in Andrej Spetič. Glavni odbor je nato sprejel sledečo resolucijo:
«člani društva SKD ;Igo Gru-dn» in ŠD «Sokol», zbrani na občnem zboru, so ugotovili, da doslej nj bilo še bistvenih novih pobud za izgradnjo društvenega sedeža. V občini s svetlo tradicijo na kulturnem in narodnostnem področju, kjer je raznarodovalni pritisk najmočnejši, je nedopustno, da Nabrežina (in cela občina) nima enega samega primernega prostora za kulturne prireditve in za društveno udejstvovanje. Zato občni zbor poziva vse odgovorne organe ter vso slovensko javnost, da podpre pobudo za iz gradnjo novih društvenih prostorov v Nabrežini.*
Prilogo sta pripravila DUŠAN KALC in SANDOR TENCE
I
*>
&
&
3
r*l
V
I
M
J
IZ ZGODOVINE KULTURNIH DRUŠTEV
15 let kulturnega društva Tabor z Opčin
7.	decembra 1967 so se v Prosvetnem demti na Opčinah zbrali predstavniki Prosvetnega društva Opčine, Prosvetnega društvo nAndrej čok» in Mladinskega krožka Opčine. Sprejeli so sklep, da se vsa tri društva razpustijo. Rodilo pa se je novo enotno Slovensko prosvetno društvo il'abori>. Na ustanovnem občnem zboru 7.
12.	1967 je društvo dobilo svoj pravilnik ter se je včlanilo v Slovensko prosvetno zvezo. Poudarili so, da je namen društva gi liti in čuvati bogato kulturno in ljudsko dediščino Slovencev v svojem kraju. Nuaalje so prisotni podčrtali težnjo, da mora novo društvo dobro sodelovati z o-siaUmi slovenskimi društvi in organizacijami. Na začetku svojega delovanja je imele društvo že odseke. Seveda pa se pnzadevni kulturni delavci na Opčinah niso omejili na omenjene odseke. V smernice dela so si zapisali, da društvo po potrebi ustanavlja še druge dodatne odloke. Poleg tega pa se delovanje odvija s prirejanjem tečajev, predavanj, literarnih večerov, proslav, izletov ipd.
Začrtano delo je bilo dobro zastavljeno, saj v letu 1968 beležimo celo vrsto zanimivih pobud. Vsekakor pa je bil naj->■aznješi dogodek prireditev ob 100-letniei ustanovitve čitalnice na Opčinah. Bogata kulturna prireditev se je odvijala 29. septembra 1968 v Prosvetnem domu na Opčinah. Kulturni delavci SPO iTabon so organizirali bogat kulturni program, na piocelju Prosvetnega doma so odkrili spominsko ploščo ter izdali lično knjižico. Take so ponovno potrdili, da želijo nadalje-roti po poti bogate kulturne dediščine Slo-lencev na Opčinah.
Prvi redni občini zbor društva je bil 12. decembra 1968. Bil je to tudi izredno ploden obračun enoletnega delovanja. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je i-ruelo društvo 18 raznih prireditev, ki so tile vse dobro obiskane. Nadalje je zanimiv podatek, da so vsa tri društva, ko so pristopila k novemu društvu imela 144 članov. V enem letu pa je članstvo društva naraslo na 310, kar pomeni, da ,:e je društvo krepko uveljavilo med ljudmi. že od ustanovnega občnega zbora je društvu predsedoval Rudi Vremec, kateremu je skrbno pomagal številen odbor.
Drugi občni zbor je bil 17. decembra 11.69. V tem letu je nedvomno velikega p< mena ustanovitev moškega pevskega zbora v sklopu društva. Poudariti pa velja stalno delovanje prizadevne dramske skupine. Poleg tega pa so v omenjenem zetu v okviru društva priredili okrog 33 rajnih pobud. Tretji občni zbor je bil 20. jcnuarja 1971. Za leto 1970 so zanimive pobude, ki jih je društvo priredilo v po-čosttlev 25. obletnice zmage nad nacifa-š,<mom. saj so Opčine prispevale velik
kitni davek v sklopu narodnoosvobodilnega boja. 24. maja 1970 je bila proslava ter srečanje s partizanskimi učitelji v Piosvetnem domu. Istega leta je društvo tozpisalo natečaj za učence slovenske o-s iovne in. srednje šole na Opčinah na temo: Pripovedovali so mi naši domači v domači govorici o težkih časih pod fašizmom in pod nemško okupacijo». Po-buaa je naletela na spodbuden odziv, saj je društvo prejelo kar 70 spisov.
Četrti redni občni zbor se je odvijal 15. marca 1972. Iz poročil je razvidno begato in plodno delovanje, ki se je navzven pokazalo v 43 prireditvah. Iz tistega občnega zbora pa je važna pobuda dt ušiva za preureditev in prenovitev Prosvetnega doma, prizadevni odbor je tudi izdelal načrt. Na petem občnem zboru
28.	marca 1973 so lahko z zadovoljstvom ugotovili, da so preureditvena dela na Prosvetnem domu stekla. Za leto 1972 je treba posebej poudariti poseben razpis, ki ga je društvo razpisalo za domače igre z ljudsko tematiko. Poleg tega velja o-meniti, da se društvo ni nikdar ukvarjalo le s kulturno problematiko, temveč je pesegalo na vsa področja, ki se tičejo slivenske narodnostne skupnosti v Italiji. To je razvidno iz celotnega delovanja društva. Še posebej pa so se seveda spopa-aali s problemi, ki so življenjskega pomena za nas: globalna zaščita, nenehno razlaščanje zemlje, poitalijančeni priimki, poimenovanje ulic s slovenskimi imeni itd.
Za leto 1973 je značilna vrsta priredi-
tev društva v okviru pros'av ob 50-let-nici ustanovitve mladinskega društva <tPro-sieta*. Poleg drugih pobud velja posebej omeniti nastop gojenk baletnega tečaja v sklopu delovanja društva. Široka paleta kulturnega delovanja društva je razvidna iz poročil na rednem občnem zboru z dne 27. marca 1974. Slovesna proslavitev 30-letnice osvoboditve ter dozidava Prosvetnega doma sta bili poleg vsako-d,.( vnega kulturnega dela glavni točki občnega zbora, ki je bil 12. marca 1975. Iz poročil veje uspešno delo društva. Za leto 1975 je velikega pomena izid zajetne knjige: Vas, ljudje in čas. To je prava zgodovina Opčin, ki jo je zbral in u-redil domačin Angel Vremec s pomočjo teeje skupine sotrudnikov. Knjigo je izdala založba ZTT. 300 strani obsegajoča kijiga je res izredna pobuda celotnega kraja. 24. marec 1976 je majhna prelomnica v delovanju društva. Po devetih letih neumornega dela je Rudi Vremec prepustil predsedniško mesto Stanki Hrova-i.n. V tajniškem poročilu pa je bilo med drugim zapisano: <če preštejemo predstave, proslave in razne nastope ugotovimo, da se je naše društvo predstavilo v javnosti 51-krat, kar pomeni, da smo imeli v zadnji sezoni po en nastop na teden. tZnotraj društva pa so bili izredno aktivni odseki: moški pevski zbor, dramska aiuzina in baletni odsek.
26.	januarja 1977 je bil občni zbor, ki je uvedel v deseto leto delovanja društva. Poleg že znanih odsekov sta v sklopu
S srečanja otroških folklornih skupin na Opčinah
društva zaživeli še dve dejavnosti prav ob desetletnici: ženski pevski zbor in o-Uoška folklorna skupina. Med številnimi prireditvami bi omenili proslavo ob 80-letnici slikarja in kulturnega delavca Roberta Hlavatgja, ki je bil tudi med ustanovitelji društva cTaborv. Prav v zvezi s slikarjem je treba omeniti, da društvo pridno goji razstavno dejavnost, za ka-Uio je uredilo primerne prostore. Občni zbor z dne 24. januarja 1978 je brez velikih besed potrdil bogato delovanje. Za leto 1978 bi omenili L srečanje otroških j: Iklornih skupin ter odločno akcijo za odprtje knjižnice v sklopu društva. V letu 1979 so praznovali desetletnico bogatega delovanja moškega pevskega zbora, ki ga je vsa leta neutrudno vodil Sveto Grgič. Redni občni zbor je bil 2. februarja 1979.
Leto 1980 je važna stopnica v neprestanem vzponu kulturnega društva «Ta-bon. 10. februarja 1980 so bila dokončana glavna dela na Prosvetnem domu, ki je ponovno zaživel v kulturnem vzdušju. Zato ni prav nič čudno, da so tistega dne domači kulturni delavci imeli obenem proslavo Prešerna in občni zbor. V letu 1980 so se odločili, da bodo knjižnico poimenovali po Pinku Tomažiču in tovariših. Maja 1980 so se tudi poklonili spominu preminulega tovariša Tita. Na občnem zboru 23. januarja 1981 so povedali, da so imeli v slabem letu kar 68 prireditev. Glavna teža delovanja v letu 1981 pa je veljala odprtju društvene knjižnice cPinko Tomažič in tovarišu. Knjižnico so odprli 12. decembra 1981 ob 40-letnici ustrelitve Pinka Tomažiča in tovarišev na strelišču na Opčinah. Ob tem varnem dogodku je bila lepa kulturna pn reditev.
Občni zbor 27. januarja 1982 je le poti čil izjemno kakovostno in razvejano u-meimško in kulturno dejavnost društva, ki nedvomno predstavlja vrh kulturnega ct-iovanja v sklopu naših društev. Preko 70 prireditev v letu je res nekaj izred-rega.
26. januarja 1983 je bil občni zbor. ki je uvedel v petnajsto leto življenja in deta kulturnega društva <s.Tabor». Na občnem zboru društva, ki trenutno šteje okrog 550 članov, je prišlo do spremembe na predsedniškem mestu, saj je dolgoletno predsednico Stanko Hrovatin nasledila Nori Jerič.
V sestavku so bili nanizam te utrinki iz delovanja društva. Iz napisanega prihaja na dan le delček izredno bogatega deiovanja društva, ki uspešno izpolnjuje in vrši svojo vlogo v sklopu slovenske notodnostne skupnosti.
Sestavil
Odsek za zgodovino NŠK
< > 5 9
JASNA MERKU IN NJENA USTVARJALNA PODROČJA
0 grafiki, reklami, čarovnicah...
<Grafik za knjižne izdaje in reklame* je uradni naziv Jasne Merku. Prav gotovo bo naziv držal, saj mi ga je sama povedala, potem ko sem jo vprašala, kje je pravzaprav opravila svoje študije.
V Urbinu. to je v mestu, ki ga ne poznamo samo v Italiji. Zaslovelo je po tem, ker v njem študira veliko domačih in tujih študentov jezike, zaslovelo je po svojih študijah o grafologi ji, v poletnih mesecih tudd po tečajih herbo-risterije.
Po si bila ti, kot zamejska Slovenka edina na tem študiju?
Prva že, ne edina. Po dveh letih se mi je namreč pridružil še drugi tržaški Slovenec Andrej Pi-ščanc, ki z uspehom obiskuje šolo, ki sem jo sama že končala.
Rekla si, da si oblikovalec, grafik, torej gre, če sem prav razumela, za uporabljanje tvojih u-metniških zamisli v industriji, tisku?
Tako je, gre za uporabno umetnost, ki je pogojena iz ekonomskih in tehničnih potreb, preko katere pa skušam sama seveda posredovati tudi svoje misli, čustva in jih posredovati širši publiki.
Je bil študij dolg in težaven?
Trajal je štiri leta in potem še
čas za diplomo. V prvih dveh letih je bil pouk bolj praktičen, delo je potekalo v laboratorijih, spoznavali smo tipografijo, sitotisk, fotografsko tehniko in vse, kar je s tem v zvezi. Naslednji dve leti sta obsegali bolj teoretičen pouk, na primer pouk o sociologiji, psihologiji, zgodovini umetnosti, o tujih jezikih in še o marsičem.
Če bi primerjali tvoj študij v Urbinu s študijem, ki bi ga o-pravUa v matični domovini, bi to pomenilo, da si opravila akcide mijo za umetnost?
Da, mislim, da je moj študij e-nakovreden študiju na akademiji za umetnost.
Ti je to omogočilo, da si prej in laže dobila službo, seveda takšno, ki bi odgovarjala tebi in tvojemu študiju?
Moje prvo leto po študiju je bilo bolj žalostno. Trst ni industrijsko mesto in tako tudi zame in moj poklic ni bilo mesta. Odšla sem proč, pa sem se zopet vrnila in sem sedaj zaposlena na šoli, kjer poučujem likovno vzgojo. Ta služba mi pušča dovolj časa tudi za moje delo in še za občasna potovanja.
Bi lahko ta svoj študij še izpopolnila in kje?
Lahko, na primer v Angliji, ali
drugih severnih državah, toda zaenkrat bom še tukaj.
Pa o svojem delu bi nam lahko kaj povedala?
Malo težko je govoriti o sebi. Najprej bi rekla, da imam izredno rada tisk, da me osvaja to posredovanje z matrice na podlago določenih znakov in da me v zadnjem času še posebno priteguje sitotisk, ki je edini način tiska, ki omogoča delo na kateri koli površini.
Kako se potem počutiš v družbi slovenskih likovnikov?
Zelo dobro, sem članica Društva zamejskih likovnikov, s katerim pridno sodelujem ter se tudi udeležujem skupnih razstav.
Na dveh razstavah sem te sa ma zasledila, to je bilo v dolinski <Tork.lt» in pa v cBabni hiši» v Ricmanjih. Prav gotovo pa si i-mela še veliko drugih razstav.
Začela sem še na znanstvenem liceju, kjer mi je bil učitelj Marjan Kravos, ki je poučeval na deželnem združenju umetnikov globoki tisk. V tem času sem sodelovala na dveh razstavah v galeriji «Sofianopulo »in v Palači Co-stanzi. Potem sem razstavljala na skupinski razstavi na Opčinah, leta 1978 pa sem imela tudi svojo osebno razstavo v Ljubljani in sicer v Koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev (o tej razstavi je izšla tudi laskava kritika v ljubljanskem Delu, op. p.).
Si hčerka že priznanega in poznanega tržaškega skladatelja. Pričakovati bi torej bilo, da se boš odločila za glasbo, pa ni bilo tako.
Morda iz nekakšne mladostne reakcije, študirala sem sicer dve leti klavir, a nič več. Lahko pa rečem, da je oče z mojo izbiro zadovoljen in da tudi upoštevam vse njegove kritike in pripombe.
Se je težko uveljaviti s tem tvojim delom tu v zamejstvu? Imaš mogoče večje možnosti v matični domovini?
Prav v kratkem bo v Ljubljani izšla knjiga z oblikovalnim tekstom, ki jo je izdala Slovenska matica na Capudrov tekst. Mogoče jo bodo predstavili tudi v Trstu.. Tu pa sem med .drugim napravila značke za »Tržaški oktet*. za kulturno društvo v Bar-kovljah, za podjetje »Centrofoto* v Trstu in še kaj.
Marsikaj bi te še rada vprašala in o marsičem bi se še morali pogovoriti, a prostor je vedno skopo odmerjen. Toda o tvoji diplomski nalogi morava le nekaj povedati. Ti si namreč diplomirala s študijo o ikonografiji čarovnic. O tej tematiki si imela tudi zelo zanimiv večer v Slovenskem klubu v Trstu. To je bUa pa prav gotovo prva takšna študija.
Začelo se je vse z mojim zanimanjem za ilustracije knjig za otroke in tu sem se »srečala* s čarovnicami. Tri leta študija, ra ziskav, pa tudi obiskov pri raznih čarovnicah in čarovnikih je bilo potrebno, da sem zbrala dovolj materiala in dokumentacije, ki sta mi bila potrebna, da sem si ustvarila svoj lik čarovnice in ga potem prilagodila potrebam sedanjega sveta, potrošništva in reklame. Pri tem sem seveda strogo spoštovala načelo, da mora o-blikovalec najprej upoštevati to, kar so že drugi pred njim ustvarili in šele potem svoje zamisli in spoznanja tudi po svoje oblikovati.
Ne boš rekla, da te 'niso vprašali če čarovnice tudi obstajajo! Kaj si odgovorila?
Seveda obstajajo, sem odgovorila. Ena od teh je pred vami.
Obe sva se iz srca nasmejali. Hotela sem jo še nekaj vprašati in-si zapisati, pa naenkrat nisem ime'a več svinčnika . . . Najinega kratkega, a zelo prijetnega in duhovitega intervjuja ie bilo naenkrat konec. So bile okrog naju čarovnice?

Jasna Mešku med deloin v svojem ateljeju
Kaj nam pripravljajo
Sobota, 19.2. — V Križu premiera gledališke igre «Vaje v slogu* v režiji Marka Sosiča. Ponovitev naslednji dan vedno v domu A. Sirka.
Nedelja, 20.2. — Amaterski oder Jaka - Štoka bo na Kontovelu uprizoril igro «čuk v nebesih*. Premiera je bila na sporedu v nedeljo, 6. februarja.
Tori k, 22.2. — V Slovenskem klubu bo dr. Primož Rode iz ljubljanskega kliničnega centra govoril na temo »Bolezen koronarnega ožilja: nadloga naših dnis>.
Sreda, 23.2. — V Bazovici na pobudo KD Lipa večer diapozitovov Maria Magajne in predstavitev njegove knjige «Trst v čmo-belem».
Četrk k, 24.2. — V Cankarjevi dvorani v Ul. Montecchi nastop skupine TOZD Lopovi iz Milj. Povezuje Duško Jelinčič, pobudo za koncert je dalo KD Ivan Cankar.
Sobota, 26.2- — V Skednju v dvorani KD Ivan Grbec srečanje z Mariom Magajno. V Miljah Prešernova proslava v priredbi Društva Slovencev miljske občine.
Nedelja, 27.2. — Godbeno društvo na Proseku nastopa v Sovod-njali na povabilo tamkajšnjega kulturnega društva. V domu Alberta Sirka v Križu nastop glasbene skupine TOZD Lopovi.
Primorska poje
’83
RAZPORED REVIJ IN ZROROV
KRIŽ, PETEK, 25. MARCA
1. Ženski zbor Repentabor, 2. mešani zbor Bertoki, 3. mešani zbor Upa - Bazovica, 4. moški zbor Ciril Kosmač - Koper, 5. mešani zbor Rupa - Peč, 6. oktet France Bevk - Otalež, 7. moški zbor Divača, 8. mešani z por Vrtojba. 9. mešani zbor Divača, 10. moški zbor Srečko Kosovel - Ajdovščina.
TOLMIN, SOBOTA, 26. MARCA
1. Mešani zbor Drežnica, 2. moški zbor Košana, 3. ženski zbor Triglav - Bukovica, 4. mešani zbor Pod lipo - Barnas, 5. mladinski mašeni oktet Svoboda - Izola, 6. moški zbor Opatje selo, 7. mešani zbor Triglav - Bukovica, 8. moški zbor Postojna, 9. mešani zbor Lipa - Šempas, 10. ženski zbor Slovenijales - Idrija, 11. mešani zbor Igo Gruden • Nabrežina.
PRVAČINA, NEDELJA, 27. MARCA
L Dekliški zbor Slovenski šopek - Mačkolje, 2. mešani zbor Slavec - Riemanje, 3. moški zbor Varnost - Koper, 4. mešani zbor F. B. Sedej - števerjan, 5. moški zbor Iskra - Bovec, 6. mešani zbor France Prešeren - Boljunec, 7. moški zbor Razpotje - Col,
8.	Tržaški oktet, 9. Zgomjevipavski mešani zbor - Podnanos, 10. moški zbor Vasilij Mirk - Prosek - Kontovel
POSTOJNA, PETEK, 8. APRILA
1. Ženska pevska skupina Stu ledi, 2. dekliški zbor Kogoj Justin - Dolenja Trebuša, 3. moški zbor Bratov Vodopivec - Pivka, 4 moški zbor 15. februar - Komen, 5. mešani zbor Ivan Pregelj - Most na Soči, 6. ženski zbor Franc Zgonik - Branik, 7. Briški oktet, 8. mešani zbor SGP Primorje - Ajdovščina, 9. moški zbor Tabor - Opčine, 10. Komorni zbor Nova Gorica.
KOPER, SOBOTA, 9. APRILA
1 Mešani zbor Pod skalco - Črni kal, 2. Lovski zbor Dekani, 3. maski zbor J. P. Vojko - Dvori nad Izolo, 4. mešani zbor Topničar - Trnovo, 5. mešani zbor Oton Župančič - štandrež, 6. moški zbor France Bevk - Šmarje, 7. mešani zbor Primorec - Trebče, 8. ženski zbor Prosek - Kontovel, 9. mešani zbor Glasbene matice - Trst, 10. PAZ Vinko Vodopivec - Ljubljana.
KOMEN, NEDELJA, 1«. APRILA
I. Primorski oktet - Ajdovščina, 2. mešani zbor Jadran - Milje, 3. moški zbor Andrej Paglavec - Podgora, 4. mešani zbor Mačkolje, 5. mešani zbor Štandrež, 6. moški zbor Vesna - Križ, 7. mešani zbor Slovenec - Boršt, 8. mešani zbor Sv. Jernej - Opčine,
9.	mošk: zbor Fantje izpod Grmade, 10. mešani zbor Marij Kogoj - Trst, 11. moški zbor Franc Zgonik - Branik.
ŠEMPAS, PETEK, 15. APRILA
1. Oktet Škofije, 2. moški zbor Lijak - Vogrsko, 3. moški zbor Triglav - Trenta, 4. moški zbor Srečko Kumar - Repen, 5. moški zbor Soča - Nova Gorica, 6. dekliški zbor Devin, 7. moški zbor Valentin Stanič - Levpa, 8. Sovodenjski nonet, 9. ženski zbor KUD Sloga - Črni vrh, 10. mešani zbor PD Soča - Kanal.
GORICA, SOBOTA, 16. APRILA
1. Moški zbor Zarja - Bilje, 2. mešani zbor Slovan - Padriče,
3. moški zbor Jezero - Doberdob, 4. ženski zbor Ivan Grbec - Skedenj, 5. oktet Simon Gregorčič - Kobarid, 6. mešani zbor KUD Karol Pahor - Piran, 9. mešani pevski zbor Obala - Koper, 10. TPPZ Pinko Tomažič - Bazovica.
BENEČIJA, NEDELJA, 17. APRILA
1. Mešani zbor Podgora, 2. moški zbor Zarja - Budanje. 3. moški zbor Briški grič, 4. moški zbor Štmaver, 5. moški zbor ) Gostol - Tolmin, 6. dekliški zbor Vesna - Križ. 7. oktet Vrtnica - > Nova Gorica, 8. mešani zbor Drago Bajc - Vipava. 9. moški zbor Valentin Vodnik - Dolina.
AJDOVŠČINA, PETEK. 22. APRILA
1. Dekliški zbor Grlica - Budanje, 2. moški zbor Danica - Vrh, 3. moški zbor Golja Kneža, 4. mladinski zbor Miren -Orehovlje - Bilje, 5. oktet J. P. Vojko Spodnja Idrija. 6. moški zbor ZŠAM - Idrija, 7. mešani zbor PDP Svoboda - Anhovo. 8. moški zbor Miren, 9. ženski učiteljski zbor - Tolmin, 10. mešani zbor Bojan - Dornberk.
TRST, SOBOTA, 23. APRILA
1. Moški zbor Kogoj Justin Dolenja Trebuša. 2. mešani zbor Rdeča zvezda - Salcž, 3. dekliški zbor Danica - Vrh, 4. mešani zbor Tomos - Koper, 5. Mešani zbor - Barkovlje, 6. moški zbor Dragotin Kette - Ilirska Bistrica, 7. ženski zbor Tabor • Opčine, 8. mešani zbor Bazovica - Reka. 9. Lovski oktet - Postojna. 10. mešani zbor Jože Srebrnič - Deskle, 11. moški zbor Filej - Gorica.
IDRIJA, NEDELJA, 24. APRILA
1. Ženski zbor Kolektor - Idrija, 2. oktet Nediža - Kred. 3. Ženski zbor - Košana, 4. moški zbor KK Vipava - Šempeter, a. mešani zbor Italijanske skupnosti - Izola, 6. Lovski zbor Zlatorog - Vipava, 7. mešani zbor finančnih in računovodskih delavcev - Nova Gorica. 8. moški zbor Simon Gregorčič - Koper. 9. Ženski zbor Postojna. 10. oktet Javor - Pivka. 11. mešani zbor Lojze Bratuž - Gorica.
NEVA LUKEŠ
BAZCBVOB S PREDSEDNIKOM TPPZ FINKO TOMAŽIČ» B. GAŠPERLINOM
OBČNI ZBORI KULTURNIH DRUŠTEV
«Partizanska pesem je še kako aktualna»
Nova sezona v znamenja 40 letnic - F pripravi nov program in mladinski zbor
Prireditve v januarju
6.	DK Primorec, odprtje razstave «Lahko noč» s sodelovanjem moškega okteta iz Kopra.
7.	KD France Prešeren, ponovitev *P’usut je l’pu. narljepše je d'ma»
8.	Celovečerni nastop TFS Stu ledi v Kulturnem domu v Gorici
KD Primorsko, predvajanje mladinskega filma »Sreča na vrvici*
KD France Prešeren, začetek plesnega tečaja KD Kraški dom, nastop Godbenega društva Prosek
Nastop mladinskega zbora KD France Prešeren, zbora iz Skednja ter učencev Glasbene šole Mladinskega doma iz Boljunca na Božičnici
8.	V goriškem Kulturnem domu nastop TFS «Stu ledi»
9.	KD France Prešeren, ponovitev veseloigre P’usut je l’pu, narljepše je d’ma»
10.	Nastop otroškega in mešanega zbora PD Slovenec, učencev osnovne šole, recitatorjev ter zbora Pod sklaco iz Črnega kala na proslavi ob obletnici napada na bunker v Borštu.
13.	Občni zbor moškega zbora Valentin Vodnik
14.	Obnovitveni občni zbor KD Ivan Cankar
15.	V Kulturnem domu v Gorici nastop kabaret skupine s Tržaškega. Prireditelj Mladinski krožek iz Gorice
16.	Zveza cerkvenih pevskih zborov je priredila koncert v Komnu.
V Skednju koncert božičnih pesmi Izpopolnjevalni seminar ženskega zbora Ivan Grbec iz Skednja
SKD Bavkovlje, delovna akcija na društvenem zemljišču
16.	" SKD Igo Gruden, predvajanje mladinskega fil-
ma »Sreča na vrvici*
Nastop moškega zbora Vasilij Mirk, otroškega zbora osnovnih šol M. Samsa ter Ivan Trinko Zamejski na slovesnosti ob podeljevanju spominskih značk OK aktivistkam in aktivistom iz Trsta
17.	PD Slovenec, kulturna prireditev ob priliki praznika vaškega patrona, nastop mešanega ter otroškega zbora Slovenec ter dramske skupine s štokovo enodejanko »Ne kliči vraga*.
18.	Slovenski klub, srečanje z udeleženci raziskovalnega tabora »Doberdob 82»
20.	KD Rdeča zvezda, predvajanje mladinskega filma »Sreča na vrvici*
21.	SKD Tabor, DZL. Mala galerija Sežana, pod pokroviteljstvom ZSKD ter ZKO Sežana, odprtje razstave »Slikarju v spomin* - akvareli Roberta Hlavatyja. Nastop moškega zbora Tabor
22.	KD Vesna, odprtje razstave slik Klavdija Cla-rija in nastop kitarista Marka Ferija
PD Slovenec, ponovitev enodejanke »Ne kliči vraga* ter nastop mešanega in otroškega zbora Slovenec
DK Ivan Grbec nastop moškega zbora Valentin Vodnik z «Vinskim koncertom*
23.	KD Primorsko, gostovanje dramske skupine KD France Prešeren z veseloigro «P’usut je l’pu, narljepše je d’ma»
23. V cerkvi na Kolonkovcu božični koncert s sodelovanjem zbora, recitatorjev in otroškega zbora iz Skednja
26.	SKD Tabor, občni zbor
KD Valentin Vodnik, občni zbor
27.	Jože Rapotec, predvajanje filmov Oskarja Kraljiča
28.	KD Ivan Cankar, predstavitev knjige Maria Magajne »Trst v čmobelem*, ob sodelovanju Marka Kravosa in Tržaškega okteta
SKD Tabor, koncert pianista G. Massaglie KD Slavec, gostovanje dramske skupine KUD Franc Žiberna - Povir z mladinsko igro »Hodi de bodi*
29.	KD Vesna, koncert pianista G. Massaglie KD Rovte-Kolonkovec, občni zbor
Nastop lutkovne skupine KD Valentin Vodnik z igro Martin Krpan pri KD Ivan Cankar KD Fran Venturini, predvajanje mladinskega filma »Sreča na vrvici*
KD Ivan Grbec, odprtje razstave Marjana Kravosa ter nastop dua Hrvatič - Oman KD Rdeča zvezda, nastop moškega zbora Valentin Vodnik z »Vinskim koncertom*
29.	V slovenskem kulturnem klubu srečanje s književnikom Acetom Mermoljo
30.	V Mačkoljah Slovenski večer v priredi« PD Mačkolje
V domu Jakoba Ukmarja v Skednju predavanje dr. A. Sancina na temo »Čar Sahare z zgodovini*
30.	ZSKD, H. revija godb na pihala v tržaškem Kulturnem domu
Tabor (Opčine)
Valentin Vodnik (Dolina)
Rovte - Kolonkovec
vštric, a tudi prerašča meje meddržavne diplomacije v gojenju stikov med različnimi narodi in narodnostmi ter narodnostnimi manjšinami v vidiku uresničitve zares tvornega sožitja med njimi.
Kaj pa vaši programi za bodočnost, tudi v luči praznovanja pomembnih 40-letnic?
Program nastopov imamo seveda že izdelan. Septembra bomo vsekakor sodelovali na osrednji proslavi 40-letnic v Novi Gorci, a novembra bomo skupaj z ljubljanskim in koroškim partizanskim zborom nastopili na festivalu Revolucija in glasba v Cankarjevi dvorani. Aprila pojdemo za tri dni v Reggio Emilio ob dnevu vstaje, avgusta bomo eos-tje dolinske sekcije VZPI - ANPI. a oktobra bi radi počastili 40-letnico požiga Mačkolj. Marca spet bomo nastopili na reviji Primorska poje v Križu, junija bo mo imeli uvodni koncert k taboru slovenskih zborov v Stični, julija pa bomo priredili naš Partizanski tabor v Bazovici In tako naprej. Tudi v tej sezoni se držimo načela: manj nastopov, več študija V resnici pripravljamo nov program, ki ga bomo predstavili javnosti sredi decembra. Predvideni imamo tudi še dve predavanji: o padcu fašizma oz. kapitulaciji Italije in o IX. korpusu, razen tega je že v zametku mladinski zbor TPPZ. No, zaenkrat je dovolj: snovanje programov je razmeroma lahko, teže jih je izvajati.
Tudi zato, ker pri vašem delu ne gre brež težav, kajne?
Točno. Tehnične težave rešujemo z nenavadno požrtvovalnostjo naših članov, ki poprimejo, če treba, tudi za kramp in lopato. Največje sitnosti imamo seveda zaradi denarne stiske.
TPPZ je glasnik-pričevalec naše bitnosti in našega življenja v teh krajih. Kako misli razvijati še naprej to poslanstvo in kako se namerava prilagoditi novim potrebam časa, zlasti mladine?
Maršal Tito nam je neposredno priporočil, naj še naprej utrjujemo most prijateljstva med sosednima državama in med Slovenci ter Italijani v teh krajih. To tudi vztrajno delamo, po tej poti bomo tudi nadaljevali. To pa tudi ni lahko danes, ko se politična razmerja preuravnovešajo. ko ti človek, ki je prej bil tovariš, morda ni več prijatelj, ko te za koncertni nastop vabijo skoraj vselej eni in isti. Naša naloga pa je prodreti tja, kjer smo najbolj potrebni, tja. kjer slovenske in partizanske pesmi ne poznajo, pa tudi tja, kjer mislijo, da so partizanske pesmi naveličani, a jim je še kako potrebna, da se izvlečejo iz varljive lagodnosti. Vedo naj, zlasti mladi, da je partizanstvo kot oboroženo gibanje mimo. kot idejno gibanje pa ostaja aktualno in nujno, saj se socialna revolucija nadaljuje, četudi v drugačnih oblikah in v skladu s spreminjajočimi se družbenopolitičnimi razmerami.
Pavel Slamič novi predsednik KD Cankar
Pred kratkim se je sestal novi odbor obnovljenega društva Ivan Cankar od Sv. Jakoba in si med drugim porazdelil funkcije. Predsednik društva je Pavel Slamič, ostale delovne dolžnosti pa so tako porazdeljene:	podpredsednik
Jasna Rauber, tajnica Nataša Rauber, blagajničarka Majda Furlan in gospodar Nadja Bene-detič. Nadzorni odbor sestavljajo Mario Magajna, dr. Franc Škerlj in Evgen Dobrila.
• V prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu .je vzbudila v teh dneh veliko zanimanje etnološka razstava, ki jo je društvo pripravilo v sodelovanju z vaščani. Opozarjamo. da .je razstava odprta še danes, občinstvo «i jo lahko ogleda med 16. in 18. uro.
U,ago Gašperlin
Pre« petkovo skupščino Tržaškega partizanskega pevskega zbora «Pinko Tomažič* smo zastavili njegovemu predsedniku Dragu Gašperlinu nekaj vprašanj, ki od blizu zadevajo dejavnost in vlogo oziroma poslanstvo zbora v naši zamejski stvarnosti.
Kako ocenjuješ preteklo sezono TPPZ »Pinko Tomažič*?
Vsekakor povoljno. Pred letom dni smo imeli jubilejni občni zbor ob 10-letnici našega obstoja in zadali smo si nalogo zredčiti koncertne nastope, zato pa posvetiti kar največjo skrb kakovostni plati delovanja in smotrni odbiri ne-broja vabil, ki nam dotekajo v pisarno, da bi tako naša dejavnost bila čimbolj učinkovita ne le v kulturnem, ampak tudi in predvsem v narodnoobrambnem in političnem pogledu. Brez zlagane skromnosti lahko zatrdim, da smo na tej poti že poželi prvi velik uspeh s priredbo šestdnevne koncertne turneje bratstva vzdolž jadranskih mest tostran in onkraj Jadrana. Šlo je za pomemben političen korak v okviru naše »partizanske diplomacije*, ki hodi
KULTURA
13. februarja 1983
PRIHODNJO SOBOTO V KULTURNEM DOMU
6. abonmajski koncert Glasbene matice z orkestrom Slovenske filharmonije
Dirigent Milan Horvat, solista mezzosopranistka Marjana Lipovšek in pianist Aleksander Rojc
rv"'.....	... ....................................... ..........
...... ■
Prihodnjo soboto bo imela Glasba matica v gosteh simfonični orkester Slovenske filharmonije, ^ se bo tokrat pod taktirko Mi-lana Horvata predstavil z deli ”• Francka, M. Lipovška in S. Prokofjeva ob sodelovanju solistov Marjane Lipovšek in Aleksandra Rojca.
Obeta se nam torej nadvse za-nimiv koncert.
Simfonični orkester Slovenske filharmonije, danes eden najbolj-jugoslovanskih tovrstnih ansamblov, bo vodil dirigent Milan ™rvat, ki je stalen gost-dirigent Zagrebške in Slovenske filharmo-nije sicer pa poučuje dirigiranje "a Visoki glasbeni šoli v Gradcu. Odlični hrvatski glasbenik je od ■ 19*18 vodil orkester Zagrebškega Fad‘a. nato je bil od 1. 1953 do 1958 ^ dirigent orkestra Dublinskega fadia. Hkrati je od 1. 1956 do 1970 y?dil Zagrebško filharmonijo in , šef dirigent orkestra dunaj-sk«ga radia.
Mezzosopranistko Marjano Lipov-smo že slišali na odru Kulturnega doma. Mlada umetnica, ki se je šolala v Gradcu, je danes svetovno uveljavljena operna in Koncertna pevka. Leta 1978 je bila angažirana v Dunajski državni o-Per*-- od 1. 1981 pa je članica Hamburške drž.avne opere. Gostuje v ooernih hišah na Dunaju, v Berii-b'1- v Monakovem in v Ziirirhu, *ota 1982 pa je debutirala tudi v tbilanski Scali. kjer je pod vod-s v°ni Lorina Maazela z velikim Uspehom pela vlogo Mrs. Quiekly v Verdijevem Falstaffu. Kot kon-eertna pevka se je uveljavila v s “vilnih evropskih mestih ter stalno sodeluje na Salzburškem in Du-ba iškem festivalu. Glasbeni kritik o vol Mihelčič takole ocenjuje njen uastop ob izvedbi samosnevov v koncertnem ateljeju Društva sionskih skladateljev: «Pevka je bofrdda svoje izredne kvalitete, ki aažeio v izenačenem glasov-"bi Dodajanju, v izpiljenem fra-iranju. v do kraia izdelani dik-y.’?:v skratka v vsem kar izdaja °b 'nno koncertno pevko*.
, ^ želji, da nudi domačim glas-oenim poustvarjalcem možnost oocertnega uveljavljanja, je Glas-^“a matica kot solista v Francko-oni klavirskem koncertu povabila
tukajšnjega pianista Aleksandra Rojca, profesorja klavirja v šoli Glasbene matice.
Mladi slovenski glasbenik je pričel pouk klavirja na šoli GM v razredu pok. prof. Ambroseta nato je nadaljeval študij pri prof. Gan-teju na tržaškem konservatoriju kjer je diplomiral 1. 1978. Obenem se je vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer sedaj zaključuje študij klavirja v razredu prof. Primoža Lorenza.
Rojc se je ljubiteljem glasbe že predstavil v javnosti s samostojnimi klavirskimi recitali (Postojna, Ajdovščina. Ilirska Bistrica, Sežana. Koper), v duu z violinistom Žarkom Hrvatičem (Trst. Gorica in na mednarodnem festivalu sodobne glasbe v Vidmu) pa tudi kot korepetitor naših mladih glasbenikov pri raznih tekmovanjih in v mali dvorani Slovenske Filharmonije v Ljubljani.
Poleg glasbe je Aleksander Rojc študiral tudi na tržaški univerzi, kjer je 1. 1975 doktoriral iz leposlovnih ved. Tedaj je v svoji tezi predstavil raziskavo o glasbeni dejavnosti tržaških Slovencev od 1. 1848 do prihoda fašizma, na osnovi katere je 1. 1978 objavil knjigo, katere izid je omogočilo ZTT.
Spored sobotnega koncerta prinaša novosti za naš koncertni oder. Najprej bomo slišali Simfonične variariie za klavir in orkester Cesarja Francka, glasbeno delo, ki sodi med najboljše skladateljeve stvaritve tako zaradi veličine zasnove, kot zaradi globoke vsebine in lepote melodij s katerimi je Franck prepričljivo izrazil silo svoje osebnosti in svojih občutij. Za razumevanje Franckove glasbe je najboljši ključ njegova osebnost. ki jo označujeta mirna zbranost in globok, mističen izraz. Za čas nastanka skladbe (1. 1885) so pomembna novost v nji harmonska, melodična in arhitektonska izrazna sredstva. V pogledu arhitektonike je Franck ustvaril novo vrsto mo-notematičnosti: njegove teme ne samo da rastejo iz skupne osnove, marveč se pojavljajo v stavkih skladbe tako, da na primer tema, ki je bila v prvem stavku glavna misel, nastopi v drugem stavku kot stranska. To je znameniti
Frančkov ciklični princip ki je v precejšnji meri oplodil ustvarjalno miselnost novejšega časa. Simfonične variacije sodijo danes med najbolj izvajane skladbe te vrste.
Prvi del koncerta obsega še Pozabljene pesmi — samospeve za mezzosopran in orkester slovenskega skladatelja Marjana Lipovška. Ciklus obsega pesmi avtorjev Branka Hofmana, Kajetana Koviča. Jožeta Šmita, Janka Glazerja, Branka žužka in Ceneta Vipotnika. Samospevi so strnjene, kratke uglasbitve besedila po katerem se glasbena misel strogo ravna, samo z njim teče. se razvija in sklene. Zato vsebina v glasbi, kakor v zrcalni podobi besed, ni posebej razvita ali razširjena in zato v obsegu ni daljša kakor pesem v besedi. To skoraj osupljivo kratko razsežnost skuša skladatelj uravnovesiti s čim bolj povednim stikom med besedo in glasbeno mislijo.
Dela skladatelja in pianista Marjana Lipovška so izraz široko razgledane glasbene osebnosti, ki se je in se še uveljavlja v slovenskem glasbenem življenju kot pomemben glasbeni ustvarjalec, koncertni pianist, izvrstni klavirski spremlje-
valec in komorni muzik pa še kot ploden pisec na teme glasbe in planinskega sveta.
Če nam je Lipovšek kot glasbeni ustvarjalec morda bolj poznan po svojih orkestralnih, komornih in klavirskih delih, pa je tudi na področju vokala bistveno prispeval slovenski glasbeni tvornosti. Skladatelj sam pravi: »Vokalna muzika me glede na izrazne možnosti izredno privlači, te možnosti pa so bolj vsebinske kot pa čisto muzikalne. Bolj kot barvitost vokalnega stavka mi je pomembna dikcija teksta, saj se mu podreja celotna glasbena gradnja.*
V drugem delu koncerta bo simfonični orkester Slovenske filharmonije pod taktirko mojstra Horvata izvedel Suito iz baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva.
Balet Romeo in Julija je eno izmed najbolj popularnih del tega velikega ruskega skladatelja. Za koncertne namene je priredil dve suiti, ki se izvajata samostojno ali pa dirigenti povežejo posamezne stavke. Tudi na sobotnem koncertu bo orkester Slovenske filharmonije predstavil sedem stavkov iz I. in II. suite: Montague in Capulet, Julija. Maske, Ples, Pater Loren-
Dirigent Milan Horvat
zo. Tybaltova smrt ter Romeo na Julijinem grobu.
Glasba tega baleta pomeni važen mejnik na poti Prokofjeva k realizmu in je delu velikega angleškega dramatika kongenialna. Obe suiti imata zato trdno mesto v
simfoničnih programih.
Lika Romea in Julije sta znana. Njuni imeni sta simbol globoke, piemenite ljubezni. Skladatelj je tragediji obeh ljubimcev dal polnokrvno glasbeno življenje.
GOJMIR DEMŠAR
NA POBUDO PORDENONSKEGA CENTRA ZA KULTURNE POBUDE
V'	V'	#
Umetnost Pilona, Čarga in Černigoja v pordenonski galeriji «Sagittaria»
Presenetljiv odmev v italijanski kritiki - Dela sta zbrala Goriški muzej iz Nove Gorice in Pilonova galerija iz Ajdovščine
V	priredbi Pordenonskega centra za kulturne pobude je v galeriji »Sagittaria* od preteklega decembra odprta slikarska razstava z naslovom «Componenti slovene nel-la pittura giuliana degli anni ROSO: Pilon, Černigoj, Čargo*.
V	najbolj zapadnem mestu naše
lllii'iiiiii||y|„„llll|l„ll|lll.iiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiniiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiifiiHiiiiiiifiiiHiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiiHi
OB IZIDU ŠTUDIJE «TIHA ASIMILACIJA* PBI ZTT
Sociološki in psihološki aspekti asimilacijskega pojava pri nas
^evamost asimilacije, ogrožena ,anlšina, pojav raznarodovanja... v s° vprašanja, o katerih malone J* dan razpravljajo naši mno-nt mediji, o katerih je govor tr-j&številnih sejah, sestankih, for . n)'b. Večkkrat tudi v družbi, eJ izven vsaršne institucije, po-. t!?r nanese na problem asimt-velikokrat slisiš, kako je j a‘‘ oni, «fci komaj lomi spake-it ?.n° tržaščino, vpisal sina v Jensko šolo*; veliko je tudi f, n/a «o Poturici, ki je hujši od “Jrina.*
prj ie o problemu asimilacije „! nas veliko govora, se pri iska-v*rokov velikokrat ustavimo ^Površju, ob generičnih obrazih in ugotovitvah gospodaric 0a m političnega značaja, ve-trin ,'nan) pa upoštevamo, če jih Vzru soci°loške in psihološke fM' m vzgibe pojava. Prav za-- 1 lega se mi zdi zelo važna
0 a]’a *Tihe asimilacije*, študije škj^ olerth socioloških in psiholo-iai) asPektih asimilacijskega po-sl a’ ki sta jo za Slovenski razi-i„°Va'ni inštitut pripravila psiho-in sociolog
PjniPpvilo Sedmak it,, Susič. objavilo pa Založnico tržaškega tiska.
ti „J?e’ medtem ko je na primer
(jj:	em pogledu predstavlja štu
Zatn r'aino novost ne samo v naši Vse-e]sk'• pač pa na splošno v zj 1 slovenski strokovni literatu-' ki doslej skorajda ni posvetila eozorno
Racije
grt£imer'ški literaturi že veliko dar ■ ° 0 ,em Prnf)lemu. In ven-Plenu to vpvašanje še zlasti podel i za Slovence, saj dober lesni.vpmskega nacionalnega te-hali-i Izven matičnih meja v pr n' Avstriji in na Madžarskem, v ® zaradi tega, kot ugotavlja Sedn°ovoru A. Trstenjak, sta mak jn Susič s svojo raziska-Pal0^.avlla zelo koristno delo. ki oi bila učinkovita spodbuda *merf‘r*a^nie Prizadevanje v tej
Uvnn ud°lavljata avtorja sama v dojj u, m bil namen študije dati kriti odgovorov pač pa raz-je nova vprašanja. Njuno delo brefe*e vrste poskusni vbodijaj ret|, Prave statistične vrednosti, vaL ar Pa po analizi in ugotovit-znan	stimulativen tako z
pamij	”e°a kot s kulturnega in
del,, kostnega vidika. V svojem u',a namreč Sedmak in Susič ,LJe”°la predvsem tako imena-ki	*vmesne člene*, torej ljudi,
ruji 0.!’ dialektičnem procesu asi-PotiC,,e 'n diferenciacije na pol Pritv.?Rrf enn 'n drugo narodno gostjo tako zaradi mešanih milo	P° učinkih drugih asi-
^skih dejavnikov. Taka ra-®stio’P seveda možna le na V1 osebnega pogovora, vpra-
šalnika ali ankete trt v takih skrajno občutljivih zadevah komajda lahko dobimo zadostno število o-seb, ki bi bile pripravljene dajati zanesljive izjave brez predsodkov. Susič in Sedmak sta intervjuvala osem takih vmesnih ljudi, svoja izvajanja pa sta naslonila še na vrsto drugih analiz in podatkov. P.av zaradi dejstva, da izbrani vzorec ne more biti reprezenlan čen in imeti torej statistične vrednosti, je govor o poskusni študiji.
Pri svojem delu avtorja, kot sama poudarjata," nista mogla upoštevati posebnih etničnih, filozofskih ali drugih ideoloških dimenzij, ki tudi vplivajo na narodno pripadnost in zavest, ugotovila pa sta vsekakor vrsto socializacijskih dejavnikov, ki v znatni meri pogojujejo zavest o narodni pripadnosti in katerim bi marali v prihodnje, kot skupnost in kot posamezniki, posvetiti veliko večjo pozornost. Ti dejavniki, vsakemu od katerih sta avtorja posvetila eno poglavje knjige, so mešani zakoni, prosti čas. množični mediji, šola, zemlja, manjšinčev vsakdan. V teh dejavnikih ima lahko vsak pripadnik manjšinske skupnosti važen opornik v ohranjanju lastne narodne identitete, če ima tak agens slovenski predznak, lahko se pa spremeni v pospeševalca asimilacije, ko zadobi predznak dominantne skupnosti.
Na osnovi analize teh dejavnikov (pa čeravno, kot pravita avtorja. bi bilo potrebno nadaljnje temeljito delo. da bi ugotovili »težo*, ki jih vsak od teh ima v procesu socializacije, to je postopnega vraščanja posameznika v življenje skupin) lahko, s Susičem in Sedmakom podamo nekaj o-snovnih ugotovitev:
—	zemlja predstavlja še vedno bogastvo manjšine in je nujno, da jo manjšina skuša čimbolj ohranili in zaščititi;
—	množični mediji, s katerimi pride v stik posameznik ali družina, ne smejo biti izključno proizvod dominantne večine, vsaj del teh medijev mora izhajati iz slovenske manjšine;
—	uporaba prostega časa se mora na nekaterih področjih »posodobiti* in zanjo mora skrbeti manjšina v celoti;
—	šola je neobhodno potrebna za življenje katerekoli narodnosti. V nekaterih pogledih pa se manjšinska šola mora čimbolj razlikovati od večinske, uvajati in krepiti mora čimveč na rodnih značilnost in ne sme biti «prevod» dominantne šole ter mora gojiti predvsem lasten jezik;
—	manjšina se mora soočati s problemom mešanih zakonov;
njihovo asimilacijsko moč je treba spremeniti v sredstvo medskupinske integracije m kulturnega pluralizma predvsem z uvajanjem čim širše rkulture dvojezičnosti*;
— kriza inštitucij je tudi povezana s krizo etnične identitete; treba je najti alternativne in štitucije, ki bodo pripomogle k ohranjanju narodne zavesti kot vrednote. Med tradicionalnimi inštitucijami pa igra, kljub krizi, družina posebno važno vlogo.
Seveda v novinarskem sestavku ni mogoče podati, niti v glavnih obrisih, vsega izvajanja, ki je avtorje privedlo do teh zaključkov. Zdi se mi pa, da je, kar je bilo doslej povedanega, zadosten dokaz, kako je bila taka študija potrebna, še zlasti potrebno pa bi bilo, da bi se ob analizi in ugotovitvah Sedmaka in Susiča zamislile vse naše organizacije in mi vsi kot slovenska narodnostna skupnost v Italiji.
VOJMIR TAVČAR
dežele, v mestu, ki je pravzaprav nekakšen most med Furlanijo in Venetom, se je torej nepričakovano znašla trojica slovenskih ustvarjalcev iz tistih let kot nosilka izrazito primorskih teženj in prvin.
Razstava se v bistvu zaključuje: odprta bo namreč do konca februarja. Preden se vrneta Pilon in Čargo čez mejo (in prav tako Černigojeva dela iz ljubljanskega filmskega muzeja!), bi bilo prav. če bi se za nekaj časa zadržala še v Trstu in v Gorici; še posebno v Gorici, kjer sta slikarja dora-ščala in sklenila najplodnejše obdobje svoje ustvarjalnosti. To bi bila edinstvena priložnost, da bi si tudi Goričani lahko ogledali dela, ki so sicer težje dosegljiva, kar bi nedvomno pripomoglo k tehtnejšemu poznavanju njunega posega v likovno dogajanje na Goriškem. Stvar bi gotovo zanimala tudi tukajšnjo italijansko publiko in kritiko. ki se je v zadnjem času že večkrat oglasila in podčrtala delež in pomen obeh slikarjev v tistih letih na Goriškem.
Vse kaže. da je razstava v Pordenonu doživela nepričakovan uspeh in se italijanska kritika (Espresso. La stampa) začudena sprašuje, kako to, da so ostali tako pomembni umetniki, pravzaprav znanilci novih ustvarjalnih prijemov v primorskem prostoru, tako dolgo »neobjavljeni*. Laskovo priznanje italijanske kritike pomeni za ocenjevanje naše slikarske kulture veliko, saj kaže, da je prvič naša ustvarjalnost iz tistih let prestopila domač prag in se predstavila v oceno že evropskemu prostoru. Zaslugo za to ima omenjeni Pordenonski center, ki si že dalj časa prizadeva, da bi se v mestu zvrščale kulturnp izmenjave s sosedi, in je v tem pogledu organiziral v Pordenonu že več podobnih prireditev.
Ravnatelj centra Luciano Pado-vese je v uvodnih besedah h ka-
talogu razstave podčrtal »a dogodek kot prispevek k boljšemu poznavanju kulturne stvarnosti v naši deželi in sosednji Sloveniji. Pri tem je zelo pravilno poudaril tudi to. da so bili ti trije slikarji na predlanski tržaški razstavi slikarjev naše dežele «Furlani ja-Julijska krajina od 1900 do 1950» skoraj popolnoma zanemarjeni (to je pač značilno za našo kulturno «ob-mejnost*!).
Nedvomno je k takšni usmeritvi pordenonskih organizatorjev veliko pripomogel tudi Tržačan Tullio Reggente, ki ga odlikuje zanimanje za probleme našega likovnega prostora. Največjo težo pa imata pri tej zadevi, Goriški muzej iz Nove Gorice in pa Pilonova gale rija v Ajdovščini, ki sta dejansko nabrala (pri zasebnikih in ljubljanskem Filmskem muzeju) in iz svojih zbirk odbrala vse razstavno gradivo.
Razstavo je v katalogu predstavil Peter Krečič. Avtor ol? tej priložnosti razmišlja i primorski odprtosti, o avantgardi in modernizmu tistega časa v slovenskem likovnem prostoru, v katerem izstopa predvsem avantgardna zanesenost Avgusta Černigoja. Tullio Reggente pa tu razpravlja o tržaškem kulturnem okolju v prvih letih po prvi svetovni vojni.
Tako prikazana razstava veliko pripomore k osvetljevanju enega najzanimivejših trenutkov v likovni zgodovini Primorske in globljemu preverjanju kulturnega pretakanja v tem prostoru. Videti je, da je «primorski prepih* dejansko poln dražljajev iz različnih kulturnih prostorov in da te prekvaša v svojsko govorico, Pri tem pa prav nič ne zaostaja za dogajanjem v širšem svetu. Pilon in Čargo sta v tem pogledu prva glasnika kubističnega in futurističnega «oznanila», in je zanimivo, da sta se mu oba odpovedala, ko
sta se odpravila iz Gorice, in da sta oba po goriškem desetletju pravzaprav v ustvarjalnem pogledu bistveno »usahnila*. Isto bi lahko rekli tudi o Černigoju, ki se je v rojstnem Trstu po nekaj letih izneveril konstruktivističnemu <proglasu» in se umaknil v nekam osladno realistično zatišje.
Iskati vzroke za tako padajoče parabole je na videz lahko: Pilon se je prestrašil Pariza, Čarga je pokopala ljubljanska »kotlina* (la je tudi Černigoja zavrnila), sam Černigoj pa se je v dobi fašizma znašel strahovito osamljen. Toda če pomislimo na Špacapana, ki je izšel iz istega goriškega umetnostnega krožka in je bil v omenjenem desetletju vnet pristaš futurizma. je stvar nekoliko drugačna. Ko se je namreč on odpravil iz Gorice in šel v Tmin, je tam prav tako kot ostali zavrgel gori-ško izkušnjo in se preusmeril v čis‘o. drugačno slikarsko klimo, 'medtem ko so se naši trije neprepričljivo odmaknili od svojih prvotnih stališč, ne da bi se drugam razvifali. In vendar ne kaže, da bi bila njihova »goriška* faza začetniška. sai so ustvarili dela absolutne vrednosti, še posebno Pilon. Človek se pri tem sprašuje, kako bi se stvar razvijala, ko bi ostali doma in kako bi kljubovali npr. režimskemu imperativu.
Tako se je zgodilo, da Primorska kljub tako pomembnemu deležu na likovnem področju ni mogla kaj posebnega prispevati k razvoju slikarstva v matičnem prostoru: to je bilo poglavje čisto zase, brez nasledstva. Edinole Černigoj se je v prvih letih po drugi svetovni vojni «prerodil» in se prepričljivo spojil z dogajanjem v širšem svetu ter prebudil mlado generacijo umetnikov k današnjosti:	edini
veznik v primorskem prostoru med preteklostjo in sedanjostjo.
MILKO RENER
V okviru Dnevov slovenske kulture je v soboto, 5. februarja, v tržaškem Kulturnem domu Tržaška folklorna skupina »Stu ledi* proslavila 10. obletnico svojega delovanja. Polni avditorij je z navdušenim ploskanjem nagradil prizadevno skupino, ki že deset let o-pravlja kulturno poslanstvo med Slovenci v Italiji, dobro pa jo poznajo tudi v matični domovini. Velika zasluga TFS »Stu ledi* je, da je na Tržaškem obudila slovensko plesno izročilo, ki so ga njeni člani večinoma sami raziskali in zapisali ter ga tako iztrgali pozabi. Skupina združuje v svojih vrstah mlade pripadnike slovenske narodnostne skupnosti različnih poklicev in prepričanj. Seveda je za uspešno delo treba mnogo samoodpo-vedovanja, požrtvovalnosti in trdega dela. saj potekajo vaje v poznih večernih urah in tudi ob dnevih, ko drugi odhajajo na počitek in zabave. In čeprav mladi ple šejo, pojejo in igrajo najprej sebi v zadovoljstvo, pa je njihovo delo pomembno s kulturnega in političnega vidika, saj z njim vedno znova in znova potrjujejo svojo navzočnost v okolju, ki bi jih večkrat rado prezrlo. S svojim programom. ki vsebuje plese vsega slovenskega narodnostnega ozemlja, drugih jugoslovanskih narodov in naroda, s katerim jih veže so-
žitje, skušajo biti glasnik skupnosti, ki je most med dvema narodoma in državama.
V desetih letih je TFS »Stu ledi* pripravila celovečerni program, iz katerega je oblikovala jubilejni nastop in dodala še nekaj novosti. Član skupine Peter Suhadolc je v okolici Trsta našel zanimive variante nekaterih sicer že znanih plesov in jih povezal s svatbeno šego, ko pripeljejo nevesto na ženinov dom. Pri tej novi postavitvi je sodelovala pihalna godba iz Križa, ki je s svojim igranjem dala plesom veliko mero avtentičnosti, saj so v njih plesalci zaživeli kot pri nobenem drugem spletu. K uspehu je mnogo prispeval tudi sočen in dobro izveden dialog. Splet nakazuje smer, v katero mora iti skupina, da bo lahko najbolj ustvarjalna in samonikla. Ta večer je skupina predstavila tudi novo postavitev gorenjskih plesov, sicer še malce zadržano in plašno, čemur je botrovala trema ob prvi izvedbi in svečanem nastopu, vendar prijetno. Prav tako smo prvikrat videli dekliška muslimanska kola iz okolice Jajca, ki jih je za skupino priredil B. Ravnikar. Ta splet je bil kvaliteten vrh večera, predvsem po zaslugi dobre pevske izvedbe in preproste, a učinkovite priredbe. Od slovenskih plesov je skupina zaplesala še del prvega
spleta tržaških plesov, ki je bil uvodni ples skupine in so v njem sodelovali poleg zdajšnjih še nekdanji člani skupine, ter istrske plese z novo glajbeno priredbo za klarinet, violino in bas. Lepo dopolnilo slovenskim plesom tržaške okolice so bili furlanski plesi, saj oboji večkrat izpričujejo skupni izvir. Nadja Kriščak je prvotni splet za obletnico nekoliko dopolnila, plesalci pa so znali dobro ujeti stil furlanskih plesov brez izumetničenosti, ki je lastna večini furlanskih skupin.
Iz bogatega izročila drugih jugoslovanskih narodov je skupina poleg muslimanskih prikazala še hrvaške plese iz Slavonije in srbske iz šumadije. Ti plesi so za slovenske skupine trd oreh. saj terjajo izdelano plesno tehniko in ritmično natančnost. Izvedba je bila zadovoljiva, le zahtevnejši elementi so posameznim plesalcem še delali težave, primanjkovalo je tudi pravega južnaškega temperamenta. čeprav je pri šumadijskih plesih razgibana postavitev to pomanjkljivost nekoliko zakrila.
V sestavu TFS «Stu ledi* deluje tudi samostojna ženska pevska skupina, ki je večer popestrila s štajersko, belokranjsko in dalmatinsko pesmijo ter dvema beneškima. Večino so jih pevke zapele
v okviru pustnih in jurjevskih šeg. kar je bil posrečen poskus drugačne vključitve pesmi v celovečerni plesni nastop.
Slavnostni nastop skupine je bil skrbno pripravljen, zlasti je treba pohvaliti izredno urejenost noš in frizur, v čemer je lahko zgled drugim skupinam. Delna nespro-ščenost in zadržanost v podajanju sta nekako spadali k svečanosti. Malo je motila postavitev godbe v ozadje, ker je bila s tem zmanjšana preglednost plesov in tudi gledalci so bili prikrajšani za ne-posrednejši stik z godbeniki. Taka postavitev terja odlično ozvočenje, ki pa je na predstavi zelo šepalo. V bodoče bi veljalo razmisliti o boljši rešitvi, s čimer bi se izognili slabostim neakustične dvorane.
Skupino je pozdravil in ji čestital ob obletnici tajnik Zveze slovenskih kulturnih društev Vojko Slavec. Posebej pa se je skupina zahvalila ustanoviteljici skupine in umetniškemu vodji Nadji Kriščak, saj se ima prav njeni volji in vztrajnosti zahvaliti za desežen u-speh in nenehen napredek. Skupini so ob jubileju čestitale tudi mnoge slovenske folklorne skupine, njihovi predstavniki pa so se udeležili jubilejnega nastopa.
MIRKO RAMOVŠ

TRST
Ul. Baiamonti 3 - tel. 820768 Ul Di Vittorlo 12 - tel. 813301
Ob jubilejnem nastopu skupine «Stu Iedi»
■II EDI MODIH
NEPOSREDNA PRODAJA
od proizvajalca do potrošnika
SVININA IN MESNI IZDELKI
KUHAN PRŠUT PRAGA — PLEČA — POPRANA, PEČENA IN PREKAJENA SLANINA - MESNE DELIKATESE - SVEŽA SALAMA - KRANJSKE. DUNAJSKE IN DRUGE KLOBASE -SUROV PRŠUT — SPECK — PREKAJENA REBRCA - PRATA - SVINJSKA MEČA	■	•
NOV PRODAJNI CENTER
DllIcE
grandi marche
TEL. 82-03-34
INDUSTRIJSKA CONA
Strada Monte d’Oro (Dolga krona)
URNIK: 9-13 — 16-19 (RAZEN OB PONEDELJKIH) — avtobus 23 - 40 — PROSTORNO PARKIRIŠČE
CELESTINO DANIELI
—	VODOVODNI IN ARMADURE MATERIAL
—	MANSARDNA OKNA IN PODSTREŠNE STOPNICE
—	KAMINI Z IZKORISTKOM TOPLEGA ZRAKA IN VODE
—	OPEČNI IN SAMOTNI MATERIAL
—	SAMOTNI DIMNIKI
—	ZVOČNA IN TOPLOTNA IZOLACIJA
—	IZOLACIJA PROTI VLAGI IN ZA VODNO TESNENJE
—	OKRASNE PLOŠČE IZ STIROPORA
—	FASADNI MATERIALI
34016 OPČINE (Trst)
Narodna ulica 77 — Tel. (040) 211-034
VATOVeC
Trst - Ulica Machiavelli 28 • Tel. 69076
BELA TEHNIKA, NAPRAVE ZA OGREVANJE, ŠIVALNI STROJI, RADIO, TELEVIZORJI, MAGNETOFONI IN HI-FI NAPRAVE
6 Ugodne cene, vljudnost, domačnost
6 Brezplačna dostava		na dom ali	na me|i
Ignis	Bosch	Philips	Hoover
Candy	Blaupunkt	Sanyo	Braun
Rex	Grundig	Hitachi	Moulinex
San Giorgio	Teletunken	Inno-Hit	Girmi
Ariston	Metz	Krups	Singer
ZAVAROVALNA DRUŽBA
UNIPOL
AGENCIJA KMETIJSKE
zadruge
Telefon: 2749S6
¥
V
Vaillanf
s.p.a.
Stenski kotli in bojlerji na plin
Conski zastopnik, asistenca In nadomestni deli:
Podjetje GIARETTA LUIGI
34126 TRST — ULICA G VERGA 16 — TEL 040/574-313
v—M
NEDELJA, 13. februarja 1983
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Veliki samotarji
10.30	Želja po glasbi
11.00	Maša
11.55	Sledovi časa
13.00	TV dnevnik ob 13. uri
13.30	Dnevnik — novice
14.00	V nedeljo popoldne
14.20	Športne novosti
14.45	Discoring — glasbena odd.
16.50	Športne zanimivosti
17.05	TV film iz serije Adorabili creature
18.30	90. minuta
19.00	Nogometno prvenstvo
20.00	TV dnevnik
20.30	Tri leta — Trst v zimi leta 1913
21.35	športna nedelja
22.20	TV dnevnik
22.25 športna nedelja, 2. del
22.45	Viareggio: Oddaja, ki jo vodi Sammy Barbot
23.35	TV dnevnik in vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Bolj zdravi in lepši
10.30	Rahmaninovi koncerti
11.05	Dnevi Evrope
11.35	TV film -
La pietra di Marco Polo 3. epizoda
12.05	Opoldanski program
13.00	TV dnevnik ob 13. uri
13.30	Dinastija oblasti — po romanu Anthonya Trollopa
15.20	Blitz — šport, kviz itd.
15.45	Rezultati privih polčasov no gometnih tekem
15.55	Blitz — šport za svetovni pokal: veleslalom za moške
16.45	Rezultati nogomet, prvenstva
17.30	Hit parade — ameriška 19*00 B''tz in vremenske razmere '9.50 TV dnevnik
20.00	Dnevnik — športni dogodki
20.30	Mislili bomo v ponedeljek — glasbena oddaja
21.35	Micromega — psihiatrija v Sovjetski zvezi
?2.45 Dnevnik
"2.55 Noč ne prinese nasvetov
23.20	šola in vzgoja — otroška literatura
23.50	TV dnevnik
Tretji kanal
12.30	Glasbena oddaja
13.35	- 17.13 Športno popoldne Rim: posamezniki — kros Rim: motokros
Mest se: Košarka 17.13 Prisilna odsotnost
17.45	Rockline — najbolje angleške hit parade
18.35	Nove dogodivščine Oliverja Tvvista
19.00	TV dnevnik 19.15 Deželni šport
19.35	Concertone — predstavlja Sergio Mancinelli
20.30	šport na 3. kanalu "1.30 T“trte današnjih dni 97 00 TV dnevnik
22.30	Nogometno prvenstvo B lige
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.00	Poročila
8.05 Živ žav, otroška matineja
9.00	M. Božič: Človek in pol, TV nadaljevanka
9.55 Todtnau: Veleslalom za moške, 1. tek
11.30	Praznični dnevi slovenske folklore
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Oddaja za stike z gledalci
13.25	Todtnau: Veleslalom za moške, 2. tek
■ 14.15 Igman: smučarski skoki
15.30	Poročila
13.35	TV kaseta — zabavno glasbena oddaja
16.00	Smučarski teki — štafeta
16.33 Zadnje pogoltne pekel, film
17.35	Naš kraj: Polhov Gradec Naša ekipa je tokrat obiskala krajinski park v Polhograjskih dolomitih, točneje Polhov Gradec. Krajevna skupnost, ki je tako rekoč le streljaj od Liubljane. je med naj-večjimi KS v ob'ini Ljubljana Vič-Rudnik. Št“ie skoraj 2000 prebivalcev. Čen-av bi že zaradi naravne lege na prvi pogled sodili, da gre pretežno za kmetovalce. Da ni t»ko. Vešjna občanov de1 a v bližnji Ljubljani, le malo jih je našlo zaposlitev v domačem kraju, v lesni indu sfriji Hoia.
Ker je to majhna KS. se krajani med seboj dobro pozna jo — zato tudi dobro sodelu jejo. To se pozna predvsem pri reševanju najbolj perečih problemov in pri skupnem načrtovanju. Več pozornosti bodo v prihodnje namenili oživitvi turizma, za katerega imajo vse naravne možnosti.
18.10	Športna poročila
18.23	Slovenci v zamejstvu
18.35	Ne prezrite
19.23	TV in radio nocoj
19.25	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19 57 Pronaganclna oddaja
20.00	Kiklop — nadaljevanka
2L10 športni pregled
21.40 Semizovac pri Sarajevu — dok. oddaja
22.25	Poročila
Koper
17.00	Z nami pred kamero
17.10	Smučanje — svetovni pokal
19.30 Stičišče
20.15 Rdeče armade osvobajajo Evropo — čelov, film
21.40 Sedem dni
21.55 Glasbeni nokturno
Zagreb r‘ * c‘ *)
15.00	Jugoslovanske freske, dok. oddaja
17.05 V nedeljo. . .
19.30 TV dnevnik
20.00	Kiklop — nadaljevanka
21.10	Športni pregled
PONEDELJEK, 14. februarja 1983
TRST A
8.00.	13.00. 14.00. 19.00 Poročila:
8.30	Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 9.45 Veliki orkestri: 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder;
11.00	Sestanek z...; 11.15 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas;
12.00	Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon: 14.40 Šport in glasba ter prenosi s kulturnih prireditev; 14.40 Beneški kabaret; 15.00 Posnetek Prešernove proslave v Slomškovem domu v Bazovici; 16.00 Šport; 17.45 Izbor iz posnetka II. Revije godb.
KOPER
(ItaliiciMSki program)
7.30, 12.30, 18.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30 Poročila; 6.00 -
9.30	Glasba za dobro jutro; 8.30 Popevka tedna; 8.32 Country mušic; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.32 Glasbeni prostor: 10.40 Mozaik; 11.20 Glasbeni intermezzo; 11.30 Kim. svet mladih; 12.00 Radijski in televizijski spored; 12.10 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z...;
14.30	Kaj je novega?: 15.30 Crash;
16.00	Pesmi tedna; 16.30 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 17.43 Glasbeni dnevnik; 18.30 športna nedelja; 19.00 Zaključek sporeda.
KOPER
(S'ov«nski orogram)
8.00,	14.00. 16.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika: 7,13 Veselo v nedclisko dopoldne; 7.30 Za zdravje: 8.10 Spored slovenskih pesmi;
8.30	Oddala za naše kmetovalce;
13.00	Sosednji kraji in ljudje; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Radio Ko-
per na obisku: 15.15 Plesni orkester RTV Ljubljana: 13.30 Radijska križanka; 16.30 Nepozabne narodne; 17.00 Za vsakogar nekaj.
RADIO 1
8.00,	8.40, 10.12, 13.00, 14.30, 17.00,
19.00	Poročila: 7.00 Glasba za praznični dan; 8.30 Naša zemlja - kmetijska oddaja; 10.15 Moj glas za tvojo nedeljo; 11.00 Permette, ca-vallo?; Carta bianca - varietejska oddaja: 13.13 Renato Marengo predstavlja - skoraj tombola v glasbi: 15.30 Pool spojno - ro®o met: 17.07 Variete; 19 25 Glasbena oddaja: 20.00 Turandot - drama v treh dejanjih: 22.40 Glasbeni interval; 23.10 Telefonski poziv.
LJUBLJANA
6.00.	8.00, 9.00, 10.00. 12.00, 13.00. 14.00, 15.00, 17.00, 21.00. 22.00. 23.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke: 9.05 še pomnite, tovariši: 10.05 Nedeljska matineia: 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 13.10 Zabavna glasba: 13.20 Za naše kme tovalce; 14.05 Pihalne godbe; 14.20 Humoreska tega tedna; 14.45 Z maihnimi ansambli: 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska renortaža: 15.55 Amaterski zbori; 16.20 Ponol-danski simfonični koncert: 17.05 Ooeme melodiie; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.41 Na zgornji polici: 19.00 Radijski dnevrvk; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednic": 20 00 V nedeljo zvečer: 22 "0 Glasbena tribuna mladih: 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Disko, disko: 00.05 Nočni program.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šola in vzgoja
13.00	Novosti na knjižnem trgu
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV DNEVNIK
14.00	Tri leta — Trst v zimi leta 1913
15.00	šola in vzgoja — Severno in Baltiško morje
15.30	športni ponedeljek
16.30	Posebna oddaja iz parlamenta
17.00	DNEVNIK — kratke vesti
17.05	Neposredni prenos preko tvoje antene
17.10 Risanke
18.00	Prijatelj Gipsy — TV film
18.20	Osmi dan — kulturna oddaja
18.50	Koga spet vidimo — varietejski program
19.45 Almanah in vremenske razmere
20.00	TV DNEVNIK
20.30	Lov — film, igrajo: Marlon Brando. Jane Fonda, Robert Redford
22.40	DNEVNIK
22.50	Srečanje s kinom
23.50	DNEVNIK, danes v parlamentu in vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Tedenska oddaja o zdravstvu
13.00	TV DNEVNIK ob 13. uri
13.30	Šola in vzgoja — psihologija
14.00	Tandem
14.05	V studiu
14.55 Skrivnostni vrt — TV film
15.20	Kviz, predstavlja Fabrizio Frizzi
16.00	šola in vzgoja
16.30	Planet
17.30	DNEVNIK - kratke vesti 17.33 Iz parlamenta
17.40	Stereo — glasb, informacije
18.25	Odprti prostor
18.40	Športni dnevnik
18.50	TV film iz serije «Cuore e batticuore*
19.45	TV DNEVNIK
20.30	Vrnitev v Brideshead — po romanu Evelyn Waugh
21.25	Problemi današnjega časa
22.40	TV DNEVNIK
22.50	Vir življenja — kulturna oddaja
23.15 Zdravje otroka — vzgojna
/vlrlo
23.45	TV DNEVNIK
Tretji kanal
14.00	Pust v Miljah
15.00	Nogomet: mednarodni mladinski turnir
16.45	Nog. prvenstvo B lige
19.00	TV DNEVNIK
19.30	Deželni šport
20.05	Šola in vzgoja — Otroštvo v očeh starejših
20.30	Italijansko gospodarstvo
21.30	TV DNEVNIK
22.05	Šola in vzgoja 22.35 Ponedeljkov proces
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.35. 10.35 TV v šoli 17.20 Poročila
17.25	Mali odred — otroška matineja
17.55	človekovo telo: Moč, ki lah ko gore premika
18.25	Obzornik
18.45	Pop godba: Tomaž Domicelj
19.10	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
19.55	Vreme
20.00	Doba zmajev — TV drama 21.15 Glasbeni magazin
22.10	Poročila
Koper
13.30	in 16.30 Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti:
OPČINE: Kraški pust MILJE: Milj?ki pust TRST: Otroško pustno rajanje GORICA: Promet tovornjakov na italijansko - jugoslovanski meji DOBERDOB: Predavanje o Krasu TR«T — Razstava Vecchiet Ob koncu pa še pregled zamejske športne dejavnosti
17.00	Z nami pred kamero 17.05 TAT) novice
17.10 TV šola
18.00	Film — ponovitev 19.30 TVD - Stičišče
20.15	Serijski film
20.45 Italija z neba - dok. oddaja
21.25	Turistični vodič — v sodelo vanju s Kompasom
21.35 TVD - Danes 21.50 The Collaborators — serij ski film
Zagreb
18.25	Kronika občine Bjelovar 19.30 TV DNEVNIK
20.00	Drama
21.15	Izbrani trenutek
21.20 Svet danes — zunanjepolitična oddaja
21.50 Življenje v rožnatem — ani mirani film
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
'49.00 Poročila; 7:20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah; Človek v sodobni družbi; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 14.00 Pol-dnevniški razgledi: Gledališki glasovi po stezah spominov. Gospodarska problematika; 14.10 Roman v nadaljevanjih; Vladimir Bartol «A!amut»; 14.55 Naš jezik; 15.00 Veselo športno popoldne:	17.10
Mi in glasba; 18.00 Cd Milj do Devina; 18.30 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Sloveisk* program)
6.00,	6.30. 13.00, 14.00 Poročila:
6.00	Otvoritev. Glasba za dobro jutro; 7.00 Druga jutranja kronika: 7.15 Val 202; 13.00 Na valu radia Kover; 14.10 Objave in glasbene želje posluša'cev: 14.30 Zaoojmo pesem: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah;
16.00	Primorski dnevnik; 16.30 V podaljšku — pregled športnih dogodkov.
KOPER
(Italijanski programi
6.30, 7.30, 12.30, 16.30, 18.30 Ra dijski dnevnik; 8.30, 9.30, 10.30. 11.30, 13.30 14.30 15.30, 17.30 Poročila; 6.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro; 8.32 Popevka tedna;
9.00	Štiri četrtine; 9.15 In ti kdo si?; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.10 Zdravo, otroci; 10.32 Glasbeni prostor; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Popevka tedna; 11.32 Tisoč popevk; 12.00 S prve strani; 12.50 Nazdravimo z...; 15.00 Zdravo o-troci: 15.32 Crash: 16.45 Glasbeni intermezzo; 17.00 Operetna glasba;
18.00	Lirična glasba 18.45 Slišimo se jutri in zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila;
6.00	- 9.00 Jutranja oddaja; 9.02
Radio tudi mi: 10.30 Pesmi skozi časi	Odprti prostor; 11.10
Top and roli; 11.32 Mozart — 4. epizoda; 12.03 Ulica Asiago Ten da; 13.25 Karavana; 13.35 Ma-ster — novosti v glasbenem svetu; 15.03 Radio 1 — servis; 16.00 II Paginone; 18.05 Mali koncert: 19.20 Nabožna oddaja; 19.25 Jazz na radiu; 20.58 Zeleni val; 21.30 Folklorna glasba 21.54 Objektiv Evrope: 22.20 Autoradio flash: 22.50 Danes v parlamentu; 23.10 Telefonski poziv.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00. 14.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila: 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne infor rnacije: 6.50 Dobro jutro, otroci!;
7.00	Jutranja kronika; 7.45 Iz naših sporedov: 8.05 Aktualni pro blemi marksizma: 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasbe na matineja; 10.05 Rezervirano za ...; 11.05 Ali poznate...?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji: 12.00 Na današnji dan; 12.10 Veliki revij ski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 V gosteh pri zborih jug. radijskih postaj; 14.25 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak;
17.00	Studio ob 17.00; 18.00 Na ljudsko temo: 18.25 Zvočni signali; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19,45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika; 20.00 Kulturni globus: 20.10 Prisluhnite, izberite; 21.05 Glasba velikanov; 22.15 Informativna oddaja; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Iz našega glasbenega arhiva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Ob domačem ognjišču; 00.05 - 4.30 Nočni program.
TEDENSKI SPORED IUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE
TOREK, 15. februarja LJUBLJANA
B.55 Kragujevac: Rdeči prapor-enos: 9.30 Glasbena oddaja; 9.55 ena na seja 15. srečanja sumo-navljalcev: 17.30 Poročila; 17.35 erinice iz Rezije; 17.55 Ljudska aslia in godci na Slovenskem; 25 Gorenjski obzornik: 18.40 Ma svet otroška oddaja; 19.10 Ri nka: 19.20 Cik Cak; 19.24 TV in dio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; .30 TV dnevnik; 19.35 Vreme; .00 Mladost Karla Marxa - l.dcl; .1)0 Aktualno; Tz rok v usta; 21.43 iniatme: Mlini ob Krki; 22.00 iročila.
KOPER
13.30 in 16.30 Odprta meja; 17.00 nami pred kamero; 17.05 TV D rvice: 17.10 TV šola: 18.00 Ob rja: 19 30 TV D Stičišče: 20.15 islednji upornik čelov, film: .40 Turistični vodič; 21.50 TV D ane«; 22.05 Cinenotes.
SREDA. 16. februarja LJUBLJANA
9.25. 10.35 TV v šoli: 17.25 Počila: 17.30 Zgodba o goskici Ga-
gici; 17.40 Mladi virtuozi: Violina; 17.33 Naša pesem ’82: Trije z Go riškega; 18.25 Kočevski obzornik;
13.40	Mostovi; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj: 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vre me; 20.00 Nočni metulj - film; 21.45 Kulturne diagonale.
KOPER
13.30 in 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TV D novice; 17.10 TV šola; 18.00 Biath-lon - Igman SP; 19.30 TV D Stičišče; 20.15 Dublin • dok. oddaja; 21.15 Turistični vodič; 22.25 TV D Danes: 21.40 Serijski film.
ČETRTEK, 17. februarja LJUBLJANA
9.05. 10.35 TV v šoli: 17.20 Po ročila: 17.25 Podravski obzornik;
18.40	Obramba in samozaščita; 19.10 Risanka: 19.24 TV in radio nocoj; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme: 20.00 Tednik: 21.00 Zvoki godal; 21.35 V znamenju.
KOPER
13.30 in 16.30 Odprta meja: 17.00
Z nami pred kamei-o: 17.05 TV D novice; 17.10 TV šola; 18.00 Biath-lon: Igman SP; 19.30 TV D Stičišče: 20.15 Visoki pritisk; 21.15 Turistični vodič; 21.25 TV D Danes; 21.40 Kdo pozna umetnost?
PETEK, 18. febrnarja LJUBLJANA
8.55 in 10.35 TV v šoli; 17.25 Poročila: 17.30 Čez tri gore: Gorenje_ vaški oktet: 17.55 Arabela: 18.25 Obzornik: 18.40 Družbena samozaščita: 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Naši olimpijci; 20.45 Zrcalo tedna; 21.05 Za rešetkami - film.
KOPER
13.30 in 16.30 Odprta meja: 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TV D novice; 17.10 TV šola; 18.00 Visoki pritisk: 19.00 Aktualna tema: 19.30 TV D Stičišče; 20.15 Srečanje s slovenskim filmom; Veselica; 21.33 TV D Danes; 22.10 Glasba iz med narodnega centra Ca’ del Liscio v Ravenni.
SOBOTA, 19. februarju LJUBLJANA
8.00 Poročila; 8.05 Zverinice iz Rezije; 8.25 Zgodba o goskici Ga-gici; 8.35 Mladi virtuozi; Violina;
8.50	Mali odred; 9.20 Arabela; 9.50
Mali svet; 10.20 Vesolje: Hrbtenica noči: 11.20 Varnost v letalskem prometu:	strah pred letenjem:
11.50	Naši olimpijci; 12.35 Kultur ne diagonale: 13.20 Poročila; 15.50 Robin Hood mlajši - angleški film;
16.50	Poročila; 16.55 Prvenstvo v košarki; 18.30 Japonska pravljica; 18.45 Muppet show; 19.10 Risanka; 19.20 Cik-Cak: 19.24 TV in radio nocoj: 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik: 19.55 Vreme: 19.57 Propagandna oddaja: 20.00 TV teka - leto 1958 : 21.00 Nočni kino: Strah. slov. film; 22.50 Poročila.
KOPER
16.45 Z nami pred kamero; 16.50 TI' D novice; 16.55 Prvenstvo v košarki; 18.30 TV film iz serije »Inšpektor Bluey»; 19.30 TV D Stičišče; 20.15 TV film iz serije Novi policaii: 21.15 TV D Danes; 21.30 Da 5 V a • nadaljevanka.
PORT ŠPORT ŠPORT
13. februarja 1983
NOGOMET
DANES V C-l LIGI
Triestina okrnjena
Doma bo igrala proti zadnjeuvrščenemu Fanu
Triestina se bo danes popoldne srečala z ekipo, ki je trenutno zadnja na lestvici, s Fanom. Glede na razliko v točkah in lestvici, bi bila napoved zelo lahka, saj je jasno, da je Triestina trenutno precej boljša od njenih današnjih nasprotnikov. Vseeno pa bi bilo najmanj prenagljeno predvidevati zmago Tržačanov, in to iz več razlogov.
Pri tržaškem moštvu imajo dokaj problemov glede na sestavo ekipe. Leonarduzzi, ki je že prejšnjo nedeljo igral, kljub temu da je bolehal za gripo ima precej visoko temperaturo. v dvomu pa je tudi De Falco, ki, kot kaže, ni še popolnoma okreval od vnetja mišice. Poleg tega bo gotovo odsoten Ascagni. ki je izključen. Jasno je, da bi v primeru istočasne odsotnosti obeh napadalcev (Ascagnija in De Falca) lahko imela tržaška enajsterica dokajšnje težave, da bi dosegla gol, saj Mariani trenutno ni ravno v najboljši formi.
Poleg tega bo igrišče, ki bo gotovo precej blatno, znatno olajšalo delo ekipe, ki se bo branila (to je Fano). Gostje pa so po slabi igri v začetnem delu prvenstva v zadnjih tekmah pokazali precejšen napredek in so v zadnji tekmi premagali Modeno.
Naj omenimo, da je v prvem delu prvenstva Triestina zmagala v Fanu z 2:1. Za Tržačane sta bila takrat uspešna Ascagni in De Falco. (I. P.)
DANAŠNJI SPORED (15.00)
Brescia - Forli; Carrarese - Pro Patria: Mestre - Vicenza; Modena -Rimini; Padova - Piacenza; Sanre-mese - Parma; Spal - Treviso; Trento - Rondinella; Triestina - Fano.
2. ITALIJANSKA LIGA
DANES V C-2 LIGI
Goričani doma proii Pavii
Gorizia bo danes, v okviru prvenstva C-2 lige, igrala pred domačim občinstvom proti Pavii, ki je trenutno na lestvici pred domačini z dvema točkama prednosti. Gostje, ki so v nedeljo s 4:1 premagali Omegno, so med boljšimi enajstericami prvenstva.
Kljub temu so v goriškem taboru za današnje srečanje (pričelo se bo ob 15. uri) dobro razpoloženi in upajo. da bodo z zmago izbrisali slab vtis. ki so ga zapustili ob zadnji domači tekmi, ko so na Rojcah doživeli prvi poraz po daljši dobi.
Naj ob koncu povemo še. da bodo danes domačini na majicah imeli nov napis, to je združenja darovalcev organov.
AMATSRSKIH LtGfttt 0
J

Težave z blatnimi igrišči?
Vreme bo spet (tokrat drugič zaporedoma) odločalo o rednem poteku amaterskih nogometnih prvenstev. Že sami trenerji so se v tem tednu pritoževali, ker zaradi slabega stanja igrišč niso redno trenirali. Če poleg tega dodamo še pustno razpoloženje. ki »pritegne* tudi precej nogometašev, imamo sliko popolno. Kljub vsemu pa so nam trenerji vseeno napovedali verjetne postave
1.	AMATERSKA LIGA
Palmanova (16 točk)
Vesna (12)
Verjetna postava
VESNA: Savarin, Basiacco. Peres-suti, Candotti. Pribaz. Jerman. Bruno, Pipan, Ludvig, Sodomacco, Starc, Acquavita. Zucca. Sedmak, Somma.
V prvem delu: Vesna - Palmanova 0:0.
2.	AMATFRSKA LIGA
Primorje (22)
Zarja (15)
Verjetni postavi
PRIMORJE: Micor. S. Husu, Sto-
ka. Angileri, Samese. Caharija, Zri-lia, Di Benedctto, Antoni, Bortolotti, Rustja, Adamič, Vidali, W. Pertot, Sardoč. W. Husu.
POŠKODOVANI: G. Husu in V. Pertot.
ZARJA: Puzzer. Grgič. Tognetti. Macor. Bencich, Krizmanič, Gatta, D. Fonda, Udovicich, Sossi, Razem. Racman, E. Fonda, Lupidi.
POŠKODOVAN: Novel.
V	PRVEM DELU: Zarja - Primorje 2:0. STRELCA: Udovicich H-metrovka. Gatta.
Čampi Elisi (21)
Kras (21)
Verjetna postava
KRAS: Co-onica. Sugan, Gnesda, Puntar, Škabar, Villalta. Samec. Klun. Ferfoglia, Milič (Blasina), Košuta.
IZKLJUČEN: S. Olivo.
V	PRVEM DELU: Kras - Čampi Elisi 1:1. STRELCA: Jurincich (avtogol), Caniglia. (B. Rupel)
Vodilna doma
ATLETIKA
DEŽELNE LESTVICE KADETOV IN KADETINJ
VEČJE ZASTOPSTVO Z DEKLET!
Po enotedenskem premoru zaradi gostovanja državne reprezentance v j Keniji se bo danes nadaljevalo dru-goligaško prvenstvo s tekmami 21. kola.
Obe prvouvrščeni enajsterici Milan in Lazio bosta tokrat igrali pred domačim občinstvom. Obe pa bosta imeli dokaj težko nalogo. Milan se bo srečal s Catanio. ki je trenutno s 24 točkami peta na lestvici, v Rimu pa bo gostoval nevarni Como. Morebitne spodrsljaje vodečih moštev bi lahko izkoristil Cavese, DANAŠNJI SPORED (15.00) Atalanta . Bologna; Cremonese -Monza; Foggia Arezzo; Lazio - Como; Lecce - Campobasso: Milan -Catania; Palermo - Sambenedettese; Perugia - Cavese: Reggiana - Pisto-iese; Varese - Bari.
V sredo Inter - Varese
Prvo tekmo osmine finala itali lanskega pokala med Interje.n in Varese jem bedo odigrali v sredo. 16. t.m., s pričetkom ob 13.30.
Pred kratkim je deželni odbor a-tletske zveze objavil še zadnji del deželnih lestvic, in sicer za kategorijo kadetov in kadetinj. Pravico do uvrstitve na lestvice i-majo vsi tisti atleti, ki so v letošnji sezeni dosegli postavljeno normo. Tako se zgodi, da se v nekaterih panogah uvrsti zelo veliko število atletov, kot na primer v kopju pri kadetinjah, pri čimer je uvrščenih več kot petdeset atletinj, ali pa zelo malo. Prav zaradi norme pa je uvrstitev v lestvice za vsakega atleta zanesljiv pokazatelj njegove vrednosti.
Slovenski atleti so letos dosegli 17 uvrstitev na lestvicah. Kot se dogaja že nekaj let, je število uvrščenih deklet mnogo večje od števila fantov.
Med kadeti je najboljšo uvrstitev dosegel Maks Viller, ki je v četve-reskoku osvojil osmo mesto. Deseto mesto v metu kopja pa je zasedel Alan Oberdan. Prvič se je uvrstil tudi predstavnik Devina Aljoša Škabar.
Med kadetinjami pa je največ u-vrstitev zbrala Jadranka Čulav, in sicer kar štiri. Tretje mesto je zasedla v teku na 80 m in v četverobo ju, četrto v metu kopja in šesto v skoku v daljino. Zelo se je izkaza la tudi Mirjam Gregori. ki je v metu kopja osvojila drugo mesto, v metu diska pa je bila sedma. Svojo kakovost je dokazala tudi Etena Kalc, ki se je uvrstila v treh disciplinah, in sicer v teku na 80 metrov z ovi
rami, v metu krogle in v metu diska.
KADETI
kopje: 1. Zanello (Libertas Videm) 40,46 m; 10. Alan Oberdan (Bor) 36,30 m; 22. Borut Race (Bor) 32,55 m.
četveroskok: 1. Lavarone (Libertas Videm) 15.30 m; 8. Maks Viller (A-dria) 13,87 m; 20. Aljoša Škabar (Devin) 13.11 m; 22. Alan Oberdan (Bor) 13.01 m.
KADETINJE
80 m: 1. \Vilfinger (UGG Gorica) 10"4;	3.	Jadranka Čulav (Bor)
10’'6.
80 ui ovire: 1. Biagi (UGG Gorica) 12”3; 11. Elena Kalc (Bor) 13”9. krogla: 1. Sturma (Libertas Man-zano) 12,22 m; 7. Elena Kalc (Bor) 9,59 m.
disk: 1. Sturma (Libertas Manza-no) 31,64 m; 6. Elena Kalc (Bor) 24,52 m; 7. Mirjam Gregori (Adria) 23,16 m.
kopje: 1. Fain (UGG Gorica) 33,38 m; 2. Mirjam Gregori (Adria) 29,94 m, 4. Jadranka Čulav (Bor) 29,02 m, 14. Veronika Gerdol (Bor) 22,70 m, 22. Tanja Rakovič (Adria) 20.C6, 34. Cristina Porcorato (Adria) 17,76 metla.
daljina: L Cadamuro (Libertas Sa-cile) 5,01 m, 6. Jadranka Čulav (Bor) 4.75 m.
hoja 2 km: 1. Apollonio (CSI Trst) 12’10”5, 20. Sandra Sumberaz (A-dria) 14'57”8.
V ORGANIZACIJI SMUČARSKEGA ODSEKA SP MLADINA
Razpis tekmovanja za «5. POKAL SKDANC»
Tekmovanje je veljavno za 3. Slovensko zamejsko prvenstvo v veleslalomu.
Kraj in datum tekmovanja
Forni di Sopra, nedelja, 20. februarja 1983, ob 10. uri
Proga
Tekmovanje se bo odvijalo na dveh progah na variantah pod sedežnico.
Kategorije
Baby sprint (M-Ž) letnik 1974	
in mlajši	
Miški-ke	1. 1972-73
Medvedki-ke	1. 1971
Cicibani-ke	1. 1969-70
Pionirji-ke	1. 1967-68
Mladinci-ke	1. 1964-65-fl«
člani-ce	1. 1951-63
Amaterji-ke	1. 1943-50
Veretani-Dame	1. 1942
in starejši	
Točkovanje
Po tabeli T3 pravilnika FISI.
Nagrade
Nagrajeni bodo prvi trije tekmovalci vsake kategorije, prvih sedem društev pa prejme pokal.
Prijave
Društva morajo dostaviti prijavnico z imeni priimki in letnicami rojstev tekmovalcev na sedež društva v domu A. Sirk v Križu najkasneje do 21. ure 16. t.m.
Startnina
Startnina bo znašala 3.000 lir za vsakega tekmovalca.
Startne številke
Predstavniki društev bodo startne številke dvignili v petek, 18. t.m., od 20. do 22. ure na sedežu društva v Križu.
Prizivi
Morebitne prizive bo sprejemala komisija do 15. minut po razglasitvi uradnih rezultalov. Prizivu je treba prišteti 10.000 lir. Vsijto bo komisija vrnila, če bo priziv sprejet.
Nagrajevanje
Nagrajevanje bo 30 minut po razglasitvi uradnih rezultatov.
Pravilnik
Velja pravilnik zamejskega prvenstva. Česar le ta ne predvideva velja RTF - FISI.
Spremenila1
Organizator si pridržuje pravico, da razpis po uvidevnosti spremeni. Morebitne spremembne bo nemudoma naznanil prijavljenim društvom
Športno društvo MLADINA
četveroboj: 1. Biagi (UGG Gorica) 2497, 3. Jadranka Čulav (Bcr) 22)0 točk (10”7; 4,21 m: 29,02 m: 2'00”o)-(C. D.)
OBVESTILA
ŠD Mladina -smučarski odsek
organizira v nedeljo, 20. februarja ob priliki «5. pokala Skdanc* avtobusni izlet v Forni di Sopra-Vpisovanje v domu A. Sirk od do 22. ure, v rgovini Pri kostanj in pri Tavčarju — telefon 212930. Odhod z Opčin ob 5.45 izpred Central Bara in iz Križa ob 6. uri.
* * *
Gimnastični odsek ŠZ Bot
priredi v torek, 15. t.m.. na s,a' dionu «1. maj* otroško pustno rajanje. Začetek ob 15. uri.
Jadralni klub Čupa
iz Scsljana obvešča člane, da 11. redni občni zbor v petek, -3' februarja 1983, ob 20. uri v prve® in ob 20.30 v drugem sklicanju * Gregorčičevi dvorani v Ul. s'-Frančiška 20. Dnevni red: L ®tv#] •ritevv-2; nagrajevanje. 3. SI"T meniha statuta, 4. poročila Pre(' sednika, tajnika, blagajnika in SJT s podarja, 5. pozdravi gostov. •' diskusija. 7. razrešnica odbor"’ 8. volitve novega odbora. 9. ra*‘ no. Vabljeni vsi člani. Odbor.
♦ * *
Športna šola Trst
Siarši. ki hi radi telovadili sL"' paj s svojimi 2- in 3-letninii otr°' ki. pozor!	,
Na stadionu «1. maj* na Vrdc ski cesti št. 7 je organizirana * vas skupna vadba otroci - star®-Vabimo vas, da se je udeleži v športni opremi oh ponedeljki in ''etrikih od 17. do 18. tire-V primeru, da se snežne razvne^ re popravijo, bosta še preosta dva Izleta zadnji dve februar? nedelji, in sicer, 20. in 27. ,c' frnaria 1983.
ORVISI
bogato Izbiro vsakovrstnih Igrač
TRST — Ul PONCHIELU !
«11111111)11 Milini II1111111111111111111 iniim lini IIIIIIIIIIIIIIIIIIII MIHIH lili IIIII4IIIIM iiiii t lil im II m lili IIIIIIIIIIMII umi ih im ih iiiiniiiii II lili 111111111111111111111111111II iMintiiiiiiminiiiin im •illllintliiniiiiiMl h imiui*""11
*

Naše odbojkarice v prvenstvu «tmder 15» • Naše odbojkarice v prvenstvu «under 15»
:: S'
Sloga B: pravi tekmovalni uspehi šele čez dve leti
Sloga «B» je med našimi najmlaj- ] Šimi odbojkarskimi šesterkami pravzaprav izjema in sodeč po nekaterih značilnostih tudi izjemna. Pod | skorajda očetovskim vodstvom priznanega odbojkarskega strokovnjaka in profesorja telesne vzgoje Jožija Peterlina vadi namreč skupina 11 deklet, ki se od ostalih razlikujejo predvsem zato, ker so prav vse roje-
Pellicceriu
CERVO
priporočena trgovina
zb vaše nakupe
KRZNA, JOPE elegantni modeli
najboljše kakovosti NAŠITKI 'seb vrst
Bogata izbira
Najnižje cene v naši deželi
TRST Viale XX seltemhre 16 Tel. 796 361
ne leta 1970 in bodo torej v tem prvenstvu lahko skupaj nastopale tu di v prihodnjih dveh sezonah. Ozna čuje pa jili še en pomemben poda tek. Čeprav jim ni še niti 13 let. igrajo odbojko vse že tri leta, kar se jim na igrišču že krepko pozna. Pa še z nečem se lahko ponašajo. Lani so nekatere med njimi osvojile prvo mesto na vsedržavnem turnirju v miniodbojki, ki je bil v Salsomag-gioreju, predlanskim pa so zelo dobro uvrstitev dosegle tudi na državnem prvenstvu v Gubbiu.
•»Prehod iz igre na zmanjšanem igrišču k normalnemu odbojkarskemu pravokotniku ni bil kdove kaj težaven* nam je po prvenstvenem derbiju z Borom povedal trener Peterlin. »Dekleta so se zelo hitro privadile na nove razsežnosti igrišča. Veliko preglavic jim letos povzroča igra ob mreži, saj so domala vse še premajhne, da bi lahko kljubovale višjim in močnejšim nasprotnicam*.
Prej ali slej pa bodo mlade slo-gašice zrasle in takrat bodo trd oreh
za marsikaterega nasprotnika. Če bodo tudi v prihodnosti trenirale tako marljivo kot sedaj («Na treningih so prav vse vselej prisotne*, je ponosno poudaril njihov trener) bodo prav gotovo požele marsikateri uspeh, česar ne zmore telo, sedaj opravi tehnika, ki je prav pri vseh že zelo dostojna, predvsem pa so dekleta zelo zagrizena in se prav nič ne bojijo brezkompromisnega boja, še manj pa jih prizadene poraz, saj vedo. da jih trener zaradi tega ne bo kregal.
HBHI
»I^etos, pravi namreč Peterlin* pričakujem velikih uspehov, nadej t0 pa si, da bomo čez dve led. sani generacijo igralk osvojili najm naslov pokrajinskih prvakinj.* Postava Sloge B:	j
Isabella Cipollino, Mikela Cera.' Tanja Filipovič - Grgič.
Dmovšček, Neva Lupine, L ana mančič, Tanja Gorkič. Alenka S?» Breda Susič. Martina Vidali in Ka Milkovič (vse rojene leta 1976'• f Na sliki: odbojkarice Slog® trenerjem Peterlinom.
SMUČANJE
VČERAJ V SLALOMU ZA SP V MARKSTEINU
Križaj spet na najvišji stopnici Kuralt izreden v drugi vožnji
To je že četrta Bojanova zmaga v svetovnem pokalu - Stenmark na «skromnem» šestem mestu - Italijani razočarali - Danes veleslalom
KOŠARKA
cTROFEJA DEL NEGR0>
MARKSTEIN — Francoski Mark-je prinesel srečo jugoslovanski vrsti: po štirih zaporednih izpada na slalomskih tekmah (zlasti je bil v St. Antonu, kjer je Padel tik pred ciljem) in predvčerajšnjim 10. mesto, se je Bojan prvič v letošnji sezoni spet Povzpel na najvišjo stopnico in pu-2“ za sabo vso svetovno elito s Stenmarkom in Philom Mahrom Res odličen pa je bil vče-
1’38”98
1’39”42
1’39”56
1’39”67
1’39”70
1’39”73
1’39”85
1’40”09
1’40”63
VRSTNI RED SLALOMA
Križaj (Jug.)
, Pjallberg (šve.)
“• Orlalnsky (Av.)
J- Strand (šve.)
“• Phil Mahre (ZDA)
, Stenmark (Šve.)
'k JVenzel (Liecht.)
* Liithy (švi.)
Kuralt (Jug.)
Popangelov (Bolg.) 1’40”70; 11. "*ioegger (Av.) 1’40”79; 12. Halvers-,(šve.) 1’40”80; 13. Canac (Fr.) 82; 14. Totsch (It.) 1’40”95; 15. »ontaine (Fr.) 1’40”97; 21. Benedik 8g.); 22. Cerkovnik (Jug.); 27. Pe-ror>č (Jug.).
, LESTVICA ZA SP
Phil Mahre (ZDA) 186 točk; /k^^her (Švi) 160; 3. Zurbriggen t ni 4- Stenmark (Šve.) 142;
"enzel (Liecht.) 129; 6. Girardeili , aks-) 107; 8. VVeirather (Av.) 100; ,k«aeher (Švi.) 99; 10. Steve Mahre W|JA) 95; 12. Križaj (Jug.) 88 točk.
lestvica slaloma za sp
Stenmark (šve.) 105 točk; 2. .irand (šve.) 86; 3. Steve Mahre
(ZDA) 80; 4/Phil' Mahre (ZDA) 75; točkhiCSa (It') 66; 9' KriŽaj (Jug )
J tudi Jože Kuralt, ki je na kon-Dnri 2asetlel deveto mesto. Kakšen je opravil, dokazuje podatek,
po prvem spusti šele 24.
'Jugi vožnji pa je dosegel četrti nai“°ljši cas.
43 Križaja je to že četrta zmaga r„.lJušnem pokalu: dvakrat je bil jjputjši v Wengenu (leta 1980 in lani pa je v Kranjski gori pre-^..Ingermarja Stenmarka. Jugo-^Jja ima tako sedaj pet prvih ^st v svetovnem pokalu, saj je le-
s strelom v veleslalomu v
Križaj si je novo zmago prismu-■ z odličnim prvinv-spustomvko Je za 25
Stenmarka in Wenzla. V drugi vožnji je Bojan sicer nekoliko zaostal (dosegel je šesti čas), kar pa mu je še vedno zadostovalo. Stenmark je bil namreč zelo počasen (šele deseti čas), v ospredje pa se sta prerinila njegova rojak Fjallberg, ki je zasedel drugo mesto, ter Strand, ki je bil v drugi vožnji najhitrejši in je tako pristal na četrtem mestu za Orlainskim. Kot smo že dejali, pa je v drugem spustu odlično vozil Kuralt, ki je skupaj z Bolgarom Popangelovim dosegel četrti najjbolj-ši čas in se tako povzpel na deveto mesto.
Italijanom včeraj ni šlo. Paolo De Chiesa, ki je bil predvčerajšnjim drugi za Stenmarkom, je izpadel že v prvi vožnji. Ista usoda je doletela tudi Edalinija, Tonazzija in Malaja, tako da je bil še najboljši Totsch, ki je pristal na 14. mestu.
Danes se bo bela karovana preselila v Zahodno Nemčijo, v Tod-nau, kjer-bo na vrsti veleslalom.
Ženski slalom v Hrebienoku
Ouariova pred Hessovo Zavadlavova deveta
HREBIENOK — Italijanka Maria Rosa Quario je včeraj potrdila, da je v slalomu resnično med najboljšimi. Na tekmovanju v Hrebienoku na Češkoslovaškem je namreč po prvem spustu imela zanesljivo prednost, katero je v drugi vožnji, kljub silovitemu papadu Švicarke Erike Hess, uspela ubraniti. Za Quariovo je to že druga zmaga v letošnji sezoni, saj je bila pred desetimi dnevi najuspešnejša tudi v slalomu v Les Diableretsu v Švici.
Solidno šesto mesto je zasedla njena rojakinja Daniela Zini, ki je po prvem teku sicer nekoliko zaostajala, vendar je v drugem spustu dosegla najboljši čas za Hessovo.
Dobro se je odrezala tudi Jugoslovanka Anja Zavadlav, ki je bila deveta.
LESTVICA
1.	Quario (It.)	1’33”40
2.	Hess (Švi.)	1’33”71
3.	M. Tlalka (Polj.)	1’34”29
4.	Steiner (Avst.)	1'34”38
5.	Konzett (Liecht.) 1’34”48; 6.
Zini (It.)	1’35”18; 7. P. Wenzel
u(Li?cht,,) i;-35"51.;8-D. Tlalka (Polj.) 1’37"02: Š. Zavadlav (Jug.) 1'37”37; 10. Charvatova (ČSSR) 1'37”49; 11. Magoni (It.)	1’3T'80; 12,. Solkner
(Avst.) 1'37”83; 13. Buder (Avst.)
1’37”87; 14. Rey (Fr.) 1’38”15; 15. Serrat (Fr.) 1’38”28; 16. Bieler (It.) 1'38”42.
LESTVICA SP
1. H. Wenzel (Liecht.) 170 točk; 2. McKinney (ZDA) 162; 3. Hess (Švi.) 160; 4. Kichler (Avst.) 139; 5. I. Epple (ZRN) 107; 6. De Ago-stini (Švi.) 96; 7. Walliser (Švi.) 94; 8. Nelson (ZDA) 85; 9. Quario (It.) 82; 10. Kronbichler (Avst.) 77.
Italijan Rigoni (90 in 81 m), tretji je bil svetovni prvak Nykaenen (87,5 in 82,5 m), četrti pa Italijan Tomasi. Ostali Jugoslovani so se takole uvrstili: 13. Tepeš, 25. Lotrič, 27. Norčič, 32. Globočnik, 33. Bajc.
V zadnjem teku za svetovni pokal (moški na 30 km) je zmagal Američan Bill Koch kar dve minuti pred Norvežanom Erikksonom, 3. je bil Borodau (SZ), na četrti je bil Italijan Capitanio, njegov rojak Van-zetta pa je zasedel mesto niže.
Mc Enroe izgubil
RICHMOND (Virginia - ZDA) -Američan Roscoe Tanner je premagal rojaka Johna McEnroeja s 6:3, 5:7 in 6:2, v drugem kolu turnirja WCT v Richmondu za skupno nagrado 300.000 dolarjev. McEnroe je igral lažje poškodovan.
Videmčani prvi
NAMIZNI TENIS
PRED DANAŠNJO TEKMO
FINALE ZA 1. MESTO
Bic — APU Videm 81:83 (36:39)
BIC TRST: Robinson 29 (5:5), Bo-bicchio, Valenti 4, Floridan, Čuk 4, Agostini 7 (3:4). Fabbricatore, Harper 22 (4:7), Bertolotti 15 (5:5), Zarotti 0.
APU Videm: Ritossa 4, Lorenzon
5	(1:4), Lamperti 3 (1:3), Caneva 4, Valerio. Hardy 17 (1:3), Fossati
6	(4:4), Fuss 4, Milani 6, Valenti« ne 34 (2:3).
Pričakovati .je bilo . zelo napeto tekmo in tako .je tudi bilo. Že od vsega začetka sta ekipi igrali zelo nervozno in napetost je dosegla svoj višek dve minuti pred koncem prvega polčasa, ko sta sodnika izključila igralca tržaške ekipe Fab-bricatoreja zaradi nešportnega vedenja.
FINALE ZA 3. MESTO
Sapori — Am. Eagle 109:85 (54:33)
V finalu za tretje mesto je Sapori popolnoma nadigral igralce Vigevana.
KONČNI VRSTNI RED 1. APU Videm: 2. Bic Trst: 3. Sapori Siena; 4. American Eagle Vigevano.
OBVESTILO
Ulaga zmagal v Sarajevu
SARAJEVO — Na prvi predolimpijski skakalni preizkušnji na 70-metrski skakalnici je bil najboljši Primož Ulaga. V obeh serijah je imel največje daljave (95 m. kar je novi rekord skakalnice, in 85 m), njegova prednost pa je bila kar 18 točk. Na drugo mesto se je uvrstil
......I...................................................................................................................................."."H"""""""""™
Naj omenimo še, da je bil najboljši Američan ekipe iz Vigevana Thomas, ki je v dveh tekmah dal kar 76 'piki Najboljši igralec turnirja pa .je bil Harper (Bic).
Luka Furlan
Marvin Hagler zopet zmagal
1VORCHESTER — Kot je bilo pričakovati, je Američan Marvin Ha-glcr premagal še Angleža Tonyja Sibsona in obdržal svetovni boksarski naslov v srednji kategoriji.
Za odličnega Američana je bil ta dvoboj malo več kot gola formalnost. Do petega kroga je dobro izdelal nasprotnika, da bi mn v šesti rundi zadal take udarce, tako da je sodnik prekinil dvoboj in dosodil zmago Haglerju s tehničnih k.o.
Nogkopajeva 5'43"30
MOSKVA — Sovjetinja Katarina Nogkopajeva je zabeležila najboljši svetovni dvoranski dosežek v teku na 2000 m s časom 5’43”30. Prejšnja znamka je pripadala A-
meričanki Dekker som 5’53”.
Tabbovi s ča-
GRIPA ZDESETKALA KRASOVO MOŠTVO
Že včeraj smo pisali, da bo zelo težko in nevarno današnje gostovanje Krasovih deklet v San Elpidiu, kjer se bodo ob 10. uri pomerila z Waltercašsom. V zadnjih urah pa je gripa zajela polovico Krasove namiznoteniške ekipe. V petek zvečer je morala zaradi vročine v posteljo S. Doljak, v soboto zjutraj pa je še hujša vročina s komplikacijami zajela še Sonjo Milič, ki je v petek zvečer še redno trenirala in rd občutila nobenih znakov obolenja. Tako je včeraj poleg Marine Cergol in Damjane Sedmak morala na pot tudi obolela Sonja Doljak, ki zasluži res vso pohvalo za svojo požrtvovalnost in čut odgovornosti do ekipe. Vprašanje pa je. do kakšne me-

SK Devin
obvešča, da se nadaljuje splošna telovadba v nabrežinski telovadnici ob četrtkih od 17.30 do 19. ure.
re se je oslabil njen organizem zaradi uživanja antibiotikov. Krasovke torej precej tvegajo in upajmo, da se bo vse srečno izteklo. (B.S.)
Moško promocijsko prvenstvo
Krašovci osvojili slovenski derbi
Mladina
Kras
3:5
G. Tence - Colja 2:0 (18,17); Košuta - Bole 0:2 (-15, -10); A Tence -Štoka 2:1 (-13,19,14); G. Tence -Bole 0:2 (-6, -9); A. Tence - Colja 2:1 (-15,10, 14); Košuta - Štoka 0:2 (-14, -15); A. Tence - Bole 1:2 (17,-19, -10); G. Tence - Štoka 0:2 (-17,-8).
V zelo napetem in zanimivem srečanju je včeraj v slovenskem derbiju v Križu Kras zasluženo premagal domačo Mladino. Gre pa priznati, da so bili domačini skoraj povsem enakovredni krasovcem.
Najlepša tekma pa je bila gotovo med A. Tencejem in Boletom. (A. S.)
NOGOMET
V KVALIFIKACIJSKI TEKMI ZA EP
Porazen 1:1 Italije s Ciprom
Le malo je manjkalo pa bi «azzurri» celo izgubili
Ciper - Italija 1:1 (0:0)
STRELCA: Mavris v 47. min. in avtogol Patikisa v 57. min.
CIPER: Constandinou, Patikis, Ke-zos, Klidos, Panziarias, Jangudakis, Mavris, Kuis (od 76. min. Vasiliu), Savides, Christodolou (od 85. min. Kasperas), Theofanis.
ITALIJA: Zoff, Gentile, Cabrini, Oriali (od 46. min. Ancellotti), Col-lovatti, Scirea, Causio, Tardelli, Rossi, Antognoni, Graziani.
LIMASSOL — V skromnih analih ciprskega nogometa bo včerajšnja tekma z Italijo zapisana z zlatimi črkami, v bogatih analih italijanskega nogometnega pa bržkone s črnimi: požrtvovalnim amaterjem je uspelo prisiliti svetovne prvake na delitev točk in le malo je manjkalo, da bi jih tudi premagali. Toliko pričakovana toča golov v ciprsko mrežo se je iz minute v minuto prelevila v pravcati križev pot za «az-zurre». V 47,,,ipi^uti, ko je Mavris po zelo lepi akciji in- s se lepšim strelom premagal Zoffa, je dokončno padel zastor nad »epienimi podvigih Bearzotovih varovancev v Špa-
niji. Stvarnost se jim je razgalila v vsej svoji dramatičnosti: od slave omamljeni «azzurri» so le še zelo bleda senca enajsterice zagrizenih in značajnih igralcev, ki jih je svet občudoval v Madridu.
V vseh 90 minutah ni uspelo Italijanom ustvariti niti enega uspešnega napada. Priložnosti za gol so imeli le iz kotov ali po zaslugi o-samljenih pobud posameznikov, pri čemer je bil ciprski vratar vselej zelo priseben. Mnogo bolj učinkoviti so bili tako protinapadi go-
Tako v 5. skupini DOSEDANJI IZIDI Romunija - Ciper 3:1; Romunija - švedska 2:0; ČSSR - Švedska 2:2; Italija - ČSSR 2:2; Ciper - švedska 0:1; Italija - Romunija 0:0; Ciper -Italija 1:1.
LESTVICA
Romunija	3	2	1	0	5:1	5
Italija	3	0	3	0	3:3	3
Švedska	3	1	1	1	3:4	3
ČSSR	2	0	2	0	4:4	2
Ciper	3	0	1	2	2:5	1
stiteljev, ki so marsikdaj spravili v zadrego Zoffa in tovariše. Zelo dobro je Ciper igral tudi v obrambi. Za vsakega italijanskega napadalca je bilo najmanj dvoje ciprskih branilcev.
S tem rezultatom je Italija prak-tinčo izločena iz boja za uvrstitev v finalni del evropskega prvenstva.
Lagorio potrdil obisk v Bejrutu
Obrambni minister Lelio Lagorio, potem ko si je včeraj zjutraj ogledal področje v libanonskem glavnem mestu, kjer je kontingent italijanskih vojakov mednarodnih mirovnih enot in po srečanju z «azzurri» po tekmi v Limassolu, je potrdil, da bo italijanska nogometna reprezentanca o-biskala Bejrut.
Umrl Acconcia
FIRENCE - Včeraj je v Firencah umrl Italo Acconcia, trpner^ italijanske mladinske nogometne'''reprezentance. Acconcia, kLje .bil. star 58. let, je bil že dolgo časa •frfido bolan.
ODBOJKA
llltlllllll•lllllmllllHlflMmm|||lllIIIUUfll|m|m|ll|m|illlifl,tltlllllllllllfill,lll>lllill>a,
SINOČI V ŽENSKI B LIGI
ZASKRBLJUJOČ SPODRSLJAJ NAŠIH
Sokol Meblo je izgubil v Fiume Venetu, Bor Intereuropa pa doma
Itas F. Veneto - Sokol Meblo 3:2 (15:7, 6:15, 10:15, 15:12, 15:11)
SOKOL MEBLO: Pessaressi, Antoni, A. in G. Legiša, Mervič, Gruden. Kralj. Škerk.
V izredno pomembni tekmi so Na-brežinke nekoliko nepričakovano izgubile v Fiume Venetu, kjer so v prvem delu prvenstva izbojevale prepričljivo zmago. Tokrat, ko sta bili točki zlata vredni, pa so soko-lice doživele poraz, ki utegne zelo slabo vplivati na nadaljnji potek prvenstva.
Takoj .je treba povedati, da gostje niso igrale slabo. Tekma je bila zelo zanimiva in privlačna, mlade igralke Itasa pa so potrdile, da iz kola v kolo napredujejo. Zelo dober je bil njihov blok. še boljše pa so igrale v obrambi, s katero so onesposobile večino napadov na-brežinskih igralk. Ko jim ni šlo od rok, pa jim je na pomoč priskočil tudi sodnik, ki se je odločil za zelo! popustljivo merilo sojenja, s či-‘ mer je pravzaprav oškodoval... Nal brežinke.	(S. U.)
Bor Intereuropa — Leonardi
Viaggi 1:3
(15:11, 8:15, 11:15, 7:15)
BOR INTEREUROPA: Debenjak, Fičur, Glavina, M. in V. Klemše, Maver, Cergol, Rauber.
Sinoči so «plave» nerodno izgubile pomembno tekmo v borbi za obstanek, kajti ekipa iz Padove res ni nepremagljiva. Leonardi je povprečno nizka ekipa, ki se ne odlikuje z blokom, pa tudi v napadu ni zelo močna. «Plave» so tokrat zaigrale dobro samo v prvem setu, ko so zanesljivo branile in organizirale napad. V nadaljevanju pa so popolnoma popustile. Sprejem servisa je bil slabši, podaje niso bile najboljše tako, da so borovke pošiljale na nasprotno stran igrišča lahko hranljive žoge.	-k	(N.R.)
ŽENSK C-l LIGA l
Sloga — Oma Olympic 0:3 (6:15, 9:15, 13iT5^ -
SLOGA: čuk, M. in N. Grgič, Hrovatin, Kalan, L.JjLoio T- Križman-čič, Malalan, S. in V. Vidali:
stotink sekunde prehitel
......................................................................................................................m......................................................n»iwiiiniDnnHHHniiiiiiniiMii«iinMnniimiinimniiiiiiiiMnmiiniiiitiiuHHiiinnnHinHiHnninii.....
košarka
VČERAJ V PRVENSTVU C-l LIGE
Jadran zopet odpovedal v gosteh
^ Trevisu je visoko in zasluženo izgubil proti Stelaneiu ■ Jadranovci to vse m razočarali ■ Poprečna obramba in zelo slab odstotek pri metu
STEFANEL TREVISO — JADRAN 86:69 ( 44:27)
jSTEFanEL TREVISO: Corro 13,. Giomo 14, Gregorio 18, Marangon,
^ 9. FrPT/g 9 I)f> Rnc«i Ifl Hrack 3 riiinpllntn 13. flarrpti.n 2.
4 9. Frezza 2, De Rossi 10, Gracis 3, Chinellato 13, Carretta 2. Gni;- ttAN' Žerjal 2, Sosič 8, Vitez 23, Ban 28, Dancu 6, Ivo Starc, j’ Klavdij Starc 2, Kraus, Rauber.
GODNIKA: Pasiari in Corci iz Milana, p PROSTI METI: Stefanel 22:30; Jadran 25:36. PET OSEBNIH NA-»koli J?aneu (S5)’ BoMer (37)’ Giomo (38)’ Kraus (39)- GLEDALCEV:
300.
žal že prepogosto doslej so ij,r ..včeraj jadranovci zopet slabo TV,/. v gosteh in tako izgubili v krat Prot' m°štvu Stefanela. To-
koša ?a ^ s> uPaW trditi, da so naši sIsKvl i' gotovo igrali eno najin tekem sploh v zadnjih letih
je bi' seveda visok poraz v Dsu tudi povsem zaslužen.
* a*i so začeli z obrambno «mož -W a*- Niso pa presenetili domače (jokanje. Nasprotno! Le ti so ja-košn°\Cem na voljo uhajali proti . Naši pa so bili poleg tega v hlač'P kar »skregani s košem*. Do-Dk ! košarkarji pa so branili v «co-s^br,111 Pripravili Borisu Vitezu po-H;a 0 obrambo (pri tem sta se me-^ a*a Botter in Carretta). ok.jaadaljevanju je Jadran menjal Ven^bo (2-3 in proti koncu 1-3-1), kar r to ni pomagalo. Vse, Jonasi uspeli doseči, je to, da ha ,i dvakrat približali nasprotniku
' . točk.
k8rai 0,Penimo še, da so bili naši Cjj.Jjatastrnfalni pri metu na koš v j'	*n da tudi skupna predsta-
■ V * 'l1 j° bila izredno slaba. do-brnindnjetTčkolu bo Jadran igral i a proti vodilni Caveji iz Forlija.
(Niko)
navijače in ljubitelje košarke, da se v lepem številu udeležijo srečanja.
(Niko)
L JUGOSLOVANSKA LIGA
Visok poraz Olimpije
Budučnost - Olimpija 98:74 (40:38)
OLIMPIJA LJUBLJANA: Blaznik 2. Brodnik 16, Polanec 16, Todorovič 2, Vilfan 21, Šantelj 12, Vujačič 15, Mičunovič.
TITOGRAD — Ljubljanska Olim
le v prvem polčasu, v nadaljevanju pa se je razigral predvsem laiboij-ši strelec Budučnosti Dušan Ivano vič (v drugem delu je dosegel kar 36 točk) in titograjsko moštvo je tako osvojilo dve točki in matematični obstanek v ligi.
IZIDI 20. KOLA Budučnost - Olimpija Šibenka - Bosna Partizan - Zadar Borac - Cibona Jugoplastika - Radnički C. zvezda - Kvarner
98:74
97:92
99:93
90:77
110:92
danes
VČERAJ V 2. AMATERSKI LIGI
Preložili srečanje
Muggcsana - Gaja
Zaradi razmočenega igrišča so včerajšnjo srečanje druge amaterske lige v Miljah med domačo Mug-gesano in Gajo preložili na poznej-
ODBOJKA
PO SINOČNJI ZMAGI V MOŠKI C-2 LIGI
Goriška Olympia Terpin v skupini najboljših
Olympia Terpin — Rozzol 3:0 (15:5, 15:3, 15:13)
OLYMPIA TERPIN: M. in Š. Cotič, Marjan Černič, Neubauer, Zadnik, Kuštrin. A. in D. Terpin, Dornik, Špacapan.
Sinoči si je v Štandrežu Olympia Terpin zagotovila obstanek v C 2 ligi, potem ko je v samih treh setih premagala nevarnega tekmeca za tretje mesto. Kljub temu da so se plavi zavedali izredne važnosti tekme, niso bili živčni in so v samem začetku visoko povedli. Proti tako razigranim olympijcem niso dobili Tržačani primernega orožja, tako da so v dveh setih zbrali le osem točk. V zadnjem setu pa so še zbrali toliko moči, da so prišli do trinajstice, kaj več pa si niso zaslužili. Tokrat moramo pohvaliti prav vse naše igralce, v prvi vrsti kapetana Guida Neubauerja. Tudi Zadnik in Štefan Cotič sta bistveno pripomogla k Uspehu. Kuštrin je bil pravi steber v obrambi, Špacapan in Černič pa sta bila ob mreži neustavljiva.
Dvorana je bila nabito polna zvestih navijačev, ki so bučno sprem-
ljali akcije. Sodniška trojka je pravilno opravila svoje delo. S to zmago je 01ympia Terpin končno dokazala, koliko zmore in na kolikšne moči lahko računa v nadaljevanju tega zahtevnega in zanimivega prvenstva. (M. Špacapan)
Juventina Belca - V. pallavolo 1:3 (10:15, 8:15, 15:10, 12:15)
JUVENTINA BELCA: Orel, Faganel, Plesničar. Petejan, L. in M. Čei-nic, Lavrenčič, Mučič. Juren.
Kot nam je pred tekmo povedal trener Igor Orel, so prišli igralci obeh ekip na igrišče izredno sproščeni. saj niso imeli kaj izgubiti. Ekipa Vecchia pallavolo Trst je že uvrščen v «play-off», bele - rdeči pa si morajo obstoj zagotoviti v drugem delu prvenstva. Tekma se je iztekla zelo mimo in brez izrednih akcij. Prva dva seta je osvojila ekipa Vecchia pallavolo Trst in to zaradi večje izkušenosti. Tretji set se je končal 15:10 za Juventino in je bil dosti bolj zani miv. Belo-rdeči so pokazali, da znajo zares dobro igrati in so tudi v četrtem setu poskrbeli za pravo
Mladinsko državno prvenstvo
Jadranovi mladinci Mi za 3. mesto
st^i bo Jadranova mladinska vr-Cl'oti ala v l^žaški športni palači 8a n ^'adinskemu moštvu tržaške-Za(-.n, v°ligaša Bic. Srečanje se bo
el° ob 18.00,
protj «an -k' s* v Primeru zmage trei; tržaški ekipi zagotovil končno th|toosto na lestvici, če bodo k0(."v Trstu prikazali tako igro Ihhu Got"lcl. potem ni dvoma, da
nasbtotnhmagal°	tUd'	tak°	dobrega
dran jutrišnji tekmi bi mladim ja-'*Un»VCem neclvomno koristila tudi *hja» pomoč, zato vabimo vse
pija je bila enakovredna domačinom ši datum.
.............................................■iiiiiiiiiiimii..........................mil
BmMHH VČERAJ V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU NA GORIŠKEM
Domova peterka poskrbela za lep podvig
Dom — Časa del Carrozziere 73:50 (39:24)
DOM: M. Dčrnik 12, Nanut 3, Semolič 19, Mian 7, Ziani 4, TerCič 9, Cej 17.
PON: M. Dornik. (34).
Domovci so poskrbeli za izreden podvig. Visoko so namreč premagali drugouvrščeno ekipo Časa del Carrozziere. Naši so se predstavili na igrišče v zelo okrnjeni postavi, saj so bili le v sedmih in v začetku drugega polčasa se je poškodoval tudi najvišji Domov igralec Mian. Prvi del tekme je bil še kar enakovreden, v zadnjih minutah polčasa pa so naši z odličnim Cejem na čelu odločno povedli za 15 točk. V začetnih minutah drugega dela so naši še pospešili tempo igre in povsem pregazili nasprotnike, tako da so si pridobili kar 25 točk prednosti. Tedaj pa so se Bergočevi varovanci ustavili in dopustili nasprotnikom, da so se približali na 12 točk. Manjkalo je še kar 8 minut do konca. Tedaj pa so naši umirili igro in držali žogo po 30 sekund. S tako igro
so povsem znervirali nasprotno mo-1 bi in v napadu, tako da so nasprot-štvo in tako povečali prednost na niki lahko vodili z veliko razliko. V več kot 20 točk. Tokrat moramo nadaljevanju so se naši končno zbu-pohvaliti vso moštvo, saj so zelo dili in igrali bolj zbrano in agresiv-dorbo igrali vseh 40 minut. Še po- no ter hitro zaključevali v protina-
sebna pohvala pa gre Terčiču, Zia-niju in Ceju, ki so zelo dobro lovili odbite žoge proti višjim nasprotnikom. (S.L.)
MLADINCI
Saba — Polet	98:66
V zaostali tekmi mladinskega prvenstva je Saba v petek visoko premagala Polet z 98:66.
KADETI
Sokol — Stella Azzurra 61:53 (21:34)
SOKOL: Niko Pertot 6, Stanissa, Bogateč, Martini, Gruden 4. Busan 12, Devetak 18. Sedmak 12, Pahor 9.
Čeprav končni izid kaže solidno prednost Nabrežincev, lahko rečemo. da so si naši zagotovili zmago le v zadnji minuti. V prvem polčasu so igrali katastrofalno v obram-
padu. Tudi v drugem polčasu pa so izgubili veliko žog v napadu, a prav v tem delu se je odlikoval Devetak, ki je z nekaterimi dobrimi potezami zagotovil zmago domačinom. (Andrej P.)
Ferroviario B — Kontovel 73:72
KONTOVEL:	Starc 41, Cahari-
ja 10, Grilanc, Emili 7, Daneu 8, Piras, Terčič 6.
Potem ko so po prvem polčasu Kontovelci zaostajali kar za 24 točk, so v drugem polčasu zaigrali kot nrerojeni in izgubili le s točko razlike. Pri Kontovelu je še zlasti dobro igral Dimitrij Daneu.
Barbiero 4, Petaros, Pettirosso, Žerjal.
Druga Borova kadetska postava je v gosteh visoko izgubila proti tržaškemu Libertasu. Klobasovi varovanci so se sicer potrudili in napravili, kar je bilo v njihovih močeh, nasprotniki pa so bili mnogo višjim znatno bolj izkušeni.
V Borovih vrstah sta bila najboljša Tavčar in Krapež, ki je igral požrtvovalno v obrambi. (R.K.)
NA GORIŠKEM
Dom — Corridoni 61:73
DEČKI
Kontovel A — Saba	n.o.
Včerajšnje tekme v prvenstvu dečkov med prvo postavo Kontovela in Sabo niso odigrali zaradi odsotnosti sodnikov.
B
140:89
Libertas — Bor (73:38)
BOR: De Carli 22. Krapež 8. Pa-risi 22, Tavčar 29, Šik 2, Paoli 2,
•PROPAGANDA*
Libertas — Bor 70:47 (32:25) Polet - GMT 63:91 (31:52)
presenečenje, čeprav so tekmo izgubili.	Ivan Plesničar
Asso Calz. — Bor JIK Banka 3:0 (15:10, 15:4, 15:8)
BOR JIK BANKA: Marušič, Pečenko, Stančič, Batič, Korbo, De Walderstein, Budin in Bitežnik.
Odbojkarji Bora JIK Banke so sklenili prvi delu prvenstva s porazom. Neuspeh naših odbojkarjev na gostovanju v Maniagu je bil pričakovan, saj so imeli na drugi strani mreže odličnega nasprotnika, ki .je končal prvi del prvenstva nepremagan z desetimi zaporednimi zmagami. Samo srečanje ni bilo najbolj zanimivo. Gostje so od potovali v Maniago močno okrnjeni, a ne glede na to je bilo priča kovati boljšo igro. (G. F.)
1. MOŠKA DIVIZIJA Nuova Pallavolo Greta — Bor 3:2 (15:10, 12:15, 15:9, 6:15, 15:6)
BOR: Krebel, Kralj, Filipčič. Ja-blanšček, Kalc, Gombač, Italiano, Tul, Brana.
Kljub dobri igri so borovci zapustili igrišče poraženi. Poleg običajnih težav pri sprejemu servisa, so se morali tokrat spoprijeti še s solidno obrambo gostov, ki so se izkazali kot zelo izkušena celota. Če bi bili pazljivejši, pa bi lahko borovci vseeno zmagali. (D. Krebel)
ŽENSKA C-2 LIGA Breg — Agi	3:1
(7:15, 15:3, 15:3, 15:12)
BREG: Olenik, Žerjal, Canziani, F. in K. Slavec, Kocjančič, Sancin, Bandi in Stepančič.
V za usodo obeh ekip povsem nepomembni tekmi je Breg slavil pričakovano zmago, a z igro ni kdove kaj zadovoljil. Dolinčanke so igrale dokaj nezbrano. Le občasno so se potrudile, da bi pokazale kaj več, saj je bil sinočnji nasprotnik res skromen. Delni spodrsljaj v prvem setu je moč tolmačiti tudi s tem, da so na igrišče stopile prav vse igralke. (Sab)
Bor — Fontanafredda 2:3 (10:15,15:7,15:7,10:15,11:15)
BOR: Furlanič, Vodopivec. Mon-tanari, Jazbec, Ukmar, Godina, Jevnikar in čač.
Borovke so izgubile drugo zaporedno tekmo šele po petih setih. Poraz .je še toliko bolj pekoč in grenak, ker so že vodile z 2:1. Vse je kazalo, da bosta točki o-stali doma, saj so gostje izbojevale v obeh izgubljenih nizih samo po 7 točk. Potem pa je prišlo do
preobrata in vsi upi za uspeh so splavali po vodi. Tudi, če bi domačinke zmagale, ne bi prav nič po pravile položaja na lestvici, saj bodo drugi del prvenstva igrale v skupini slabših, ki se bodo pote govale za obstanek v ligi. Vsekakor pa bi bila zmaga le dobra nagrada in zadoščenje ter najboljša spodbuda za drugi del prvenstva (G. F.)
Kennedy — Kontovel E; Shop 3:2 (15:2, 10:15, 15:4, 2:15, 15:7)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban, Čemjava, Gruden, Maver, Pra-šelj, Garbini.
Tekmo med Kantovelom in Ken-nedyjem je praktično odločil sodnik. Prvi set so Kontovelke igrale slabo, v drugem pa so popolnoma nadigrale nasprotnice. V tretjem setu je sodnik odločno posegel v igro in s precej čudnimi odločitvami onemogočil igro Kontovelk. Četrti set je bil spet samogovor plavih, v zadnjem setu pa so s pomočjo sodnikovih odločitev in zgrešenih servisov s strani Kontovelk, domačinke prišle do zmage. (J.B.)
Sloga je včeraj izgubila proti objektivno boljšim nasprotnikom. Po ra^z je' bil sicer pričakovan, a so nas slogašice razočarale zaradi prikazane igre. Zaigrale so preveč «-patično, 'da bi lahko ugnale dobro obrambo OMA; Preveč so tudi grešile pri sprejemu tako, da je bil poraz neizbežen. Nekoliko bolje so zaigrale le v tretjem nizu. Tega so sicer že visoko izgubljale s 6:14. ko so začele z odločno igro zbirati točke. Vendar je bila nasprotnikova prednost, ki jo je bilo treba nadoknaditi, le previsoka, da bi lahko Sloga osvojila niz. (INKA)
ŽENSKA D LIGA Sloga — Pieris 0:3 (9:15, 8:15, 7:15)
SLOGA: Adam. Drnovšek, Kovač, Gorkič,- Križmančič, Milič, Puri$, Persi, Sosič. .
Vodilni , Pieris ni prepustil Slogi niti seta, čeprav je bilo srečanje bolj izenačeno, kot je moč sklepati iz izidov posameznih setov. Razen 'v končnicah, so bile namreč slogašice povsem enakovredne nasprotnicam. Pri - Slogi sedaj z zastavljenim dihom pričakujejo hod današnjega srečanja med 01yrapio Bef-tolini in tržiškim Italcahtierijena. Če bodo Goričanke zmagale ali 4' gubile s 3:2, bodo napredovale sv skupino boljših šesterk, če pa bodo visoko izgubile (3:1 ali 3:0) se bo v «play-off» za C-2 ligo uvrstila Sloga. (INKA)
Sokol — LucinJco	0:3
SOKOL: Kojanec, A. in M. Pertot, Jazbec, Ušaj, Purič.
Sokolice so proti Ločniku doživele ponoven poraz. Tekma jim je predvsem služila kot priprava na drugi del prvenstva, ko bodo skušaie doseči boljšo uvrstitev. (S. IJ.)
1. ŽENSKA DIVIZIJA Sloga — Vivai Busa (5:15, 7:15, ,5:15)
SLOGA: Kokoravec, Križmančič, Čuk, Rebula, .Purič, Bizjak, Colja.
Proti izkušeni ekipi Vivai Bušk so mlade slogašjce morale poražene z igrišča.
Kontovel Electronic Shop — Breg B 3:1 (9:15, IS:«, 15:10, 15:8)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Kemperle, Umek, Pertot, Ukmar, Marcuzzi, Štoka, Daneu, Antoni, Perini, Conestabo.
BREG: Elena in Elizabet Žerjal, Sancin, štranj, Pertot, Maranzina.
Po štirih setih zanimive in borbene igre so Kontovelke v zadnjem kolu prvega dela prvenstva premagale mlado ekipo Brega.
0:3
i m
Domači šport

vse za šport in prosti čas
VEČ ŠPORTA -VEČ ZDRAVJA B r i š č k i - Girandole 42/B
DANES
NEDELJA, 13. februarja
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA 15.00 v Palmanovi: Palmanova -
Vesna.
2.	AMATERSKA LIGA 15.00 pri. Doraju: Čampi Elisi Pri-
sco - Kras: 15.00 na Proseku: Primorje - Zarja.
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Doberdobu: Mladost - Juventina: 15.00 v Tržiču: Italcantieri -Sovodnje.
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	na Greti: Saba - Bor Radenska.
DEČKI
9.00, na Kontovelu: Kontovel B -Ričreatori; 9.30 na stadionu «1. maj»: Bor . Ginnastica.
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
10.00	v San Elpidiu: Waltercass -Kras . ,
ODBOJKA
ŽENSKA D LIGA
9.30 v štandrežu: 01ympia Berto-lini - Italcantieri Gorian Tržič.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, telovadnica Monte Cengio: CUS - Bor; 15.00 v Trstu, telovadnica Morpurgo: Nuova Pallavolo Trst - Breg A.
«UNDER 15» — ŽENSKE
10.00	pri Banih: Sloga A - Breg A.
RADIO
«Veselo popoldne*
V jutrišnji oddaji «Vesclo popoldne*, ki jo od 15. do 17. ure vodi prof. Ivan Peterlin, bo poleg športno-medicinske rubrike, kvizov ter drugih rubrik tudi govor o pogledih mladih na haš zamejski šport. Gostje oddaje so tokrat Maks Bandelj, Marko Kralj in Ivo Simonič.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek TRSI Ul. Montecchl 6. PP 559
Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnica Gorica, Drevored 24 magglo 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečna 9.000 lir — celoletna 65.000 lir
V SFRJ številka 6,00 din. za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije In podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 10
2lro račun 50101-603-45361 ADI! — DZS 61000 L|ubl|ana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi Iz dežele Furlanije - Juh|Ske kra|ine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dezei V Italiji pri SPI.
# . , i |^_ član ItalijanskeVj fzdaja^^ZTT zveze časopisnih |j
13. februarja 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
In tiska I
(Trst založnikov FIEG
ZA SPOMENK PADLIM V NOB IZ SAMATORCE
V spomin na pok. Zofijo Kante daruje družina Milič (Zgonik 14) 10.000 Ur.
Namesto cvetja na grob Zofije Kante daruje Meri Budin (Zgonik 50) 20.000 lir.
Darovi in prispevki
ZA SPOMENK PADLIM V NOB
IZ KRIŽA
Namesto cvetja na grob Antona Sulčiča daruje Marčela Žerjal z družino 20.000 lir.
Name-sco cvetja na grob Lucije Magagna vd. Štoka darujeta sestrični Julka in Kristina 20.000 lir.
Naniesto cvetja na grob Antona Sulčiča darujeta Bruna in Zoro 30 tisoč lir.
V spomin na Lucijo Magagna vd. Stoka daruje družina Vardo - Puntar 10.000 Ur.
ZA SPOMENK PADLIM V NOB IZ GABROVCA
•Nosilci, krste Lucije Magagna vd. Stoka darujejo 25.000 Ur.
ZA SPOMENK PADLIM V NOB S PROSEKA
Nosilci krste Lucije Štoka roj. Magagna darujejo 25.000 Ur.
V spomin na starše daruje Dinci Gorup z družino 20.000 lir.
ZA SKUPNOST
DRUŽINA OPČINE
Namesto cvetja na grob Romana Rapotca in Lina Cheberja daruje družina Zobec (Zabrežec 10) 20.000 Ur.
V	spomin na pok. teto Francko Ferluga daruje družina Čok 15.000 Ur.
V	spomin na Aleksandra Hrovatina daruje družina Čok (V. Repen) 5.000 lir.
V	počastitev spomina Marije Zoc-chi daruje Milka Pečar 20.000 Ur.
Milan Kuret daruje 10.000 in Danilo Žerjal (Boljunec 305) 20.000 Ur za Zvezo borcev Boljunec.
V	spomin na moža Virgilia daruje Vida Mora 30.000 Ur za Godbeno društvo Nabrežina.
V	počastitev spomina sestrične Milke darujeta Anica in Ivanka
20.000	za Godbeno društvo Nabrežina in 20.000 Ur za pevski zbor Igo Gruden.
V	spomin na Lucijo Magagna vd. Štoka daruje družina Vardo - Puntar 10.000 za godbo Vesna iz Križa in 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Oskarja Vatovca daruje družina Vardo - Puntar 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Marijo Perhavec vd. Ferjančič daruje Marija Bernetič
10.000	Ur za Dijaško matico.
V	spomin na pok. Zofijo Kante darujeta Mara in Ivanka 15.000 Ur za KD Rdeča zvezda.
Ob 10. obletnici smrti Sonje čok por. Hrovatin in v počastitev spomina Milana Hrovatina daruje Dora Caharija 30.000 Ur za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Marije Perhavec vd. Ferjančič daruje Dora Caharija 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje.
Namesto cvetja na grob Nevine mame Marije Perhavec - Ferjančič daruje Vesela 10.000 Ur za Dijaško matico.
V	počastitev spomina gospe Marije Ferjančič daruje Antonietta Se-devčič 10.000 Ur za Dijaško matico.
Ob 16. obletnici smrti Josipa štra-nja daruje Žena Štefanija 10.000 Ur za Pihalni orkester Breg.
V	spomin na Stanislava Forausa in njegovo mater Angelo daruje Nela Foraus 20.000 lir za moški pevski zbor Valentin Vodnik.
Ob obletnici smrti očeta Stanislava daruje Giancarlo Foraus z družino 20.000 lir za moški pevski zbor Valentin Vodnik.
Namesto cvetja na grob Zofije Kante darujejo nečak Janko Auber 25.000 in nečakinja Zdenka 20.000 za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Samatorce ter Marčelo Doljak z družino 10.000 Ur za namiznoteniški odsek ŠK Kras.
V	spomin na Maro Ferjančič da rujeta Mara in Zora Štavar 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	počastitev spomina Mare Perhavec vd. Ferjančič darujeta Marta in Mirko 50.000 Ur za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Mare Perhavec vd. Ferjančič daruje družina Mesesnel 20.000 Ur za KD Ivan Can-kar.
Namesto cvetja na grob Lucije Magagna vd. Štoka darujeta Rada in Alfredo Albi 20.000 Ur za pevski zbor VasiUj Mirk
V	spomin na pok. Lucijo Magagna vd. Štoka daruje sin Luciano 50.000 Ur za pevski zbor VasiUj Mirk.
V	spomin na Marijo Perhavec -Ferjančič daruje Marica Pertot 10 tisoč lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob soseda Aleksandra Hrovatina daruje Elvira Kalc 10.000 Ur za godbeno društvo V. Parma - Trebče.
Namesto cvetja na grob Aleksandra Hrovatina daruje Ana Cibic 20 tisoč Ur za godbeno društvo V. Parma - Trebče.
Namesto cvetja na grob drage gospe Ferjančič daruje Zora Fabjančič 10.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Pepija Bersende darujejo Vera in Ervina Kralj 15.000 ter Nerina Strain 15.000 Ur za KD F. Venturini.
Na družabnem večeru daruje Franc Krevatin 12.000 Ur za KD F. Venturini.
V	spomin na drago teto Maro Ferjančič daruje Lelja Rehar - Sancin 30.000 za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in 20.000 lir za KD Ivan Grbec - Skedenj.
V	počastitev spomina Silvanove tete darujeta Marija in Lovrenc Že-rjul 10.000 Ur za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Josipa Bersende darujejo Narciso Caburro 10.000, Jordan Kralj 5.000 in Peter Krmec 5.000 lir za KD F. Venturini.
Namesto cvetja na grob Antona Sulčiča daruje Eda Indri 5.000 Ur za godbo na pihala Vesna iz Križa.
Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostale darove in prispevke objavili v prihodnji številki.
V	spomin na pok. Lucijo Magagna - Štoka daruje Vinko Furlan 10.000 lir za cerkveni pevski zbor Prosek.
V	počastitev spomina drage gospe Marije Ferjančič darujejo Vojka, Ivan in Sonja Ukmar 30.000 Ur za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Danila Kureta darujejo Ljuba, Ici in Neva 30.000 Ur za KD Slavec.
Namesto cvetja na grob Lina Cheberja daruje družina Vatovac (Ricmanje 72) 10.000 Ur za KD Slavec.
Marija Malalan daruje 10.000 lir za nagrobni kamen msgr. A. Rozmana.
Namesto cvetja na grob Guida Contija daruje Lili Starace 25.000 Ur za Dom J. Ukmarja in 25.000 Ur za KD Ivan Grbec, ,,
Alojz Brišček daruje 10.000 Ur za nakup klavirja za SKD Barkovlje.
V	počastitev spomina Ljudmile U-mek in Marije Ferjančič daruje Vlasta Jankovič 20.000 Ur za SKD Barkovlje.
Ob 20. obletnici smrti Evgena Da-neva daruje žena Zorka z družino 50 tisoč Ur za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Zofije Kante darujejo brat Milan in Berta 25.000 ter nečak Zdravko 20.000 za namiznoteniški odsek ŠK Kras ter nečak Janko Auber 25.000 Ur za ŠK Kras.
V	spomin na pok. sestro Zofijo Kante darujejo brat Milan in Berta 25.000 za KD Rdeča zvezda ter brat Stanko z družino 20.000 Ur za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Samatorce.
Namesto cvetja na grob Lojzke Podgornik darujeta Marta PupuUn in mama 20.000 Ur za SPDT.
V	spomin na Lucijo Magagno vd. Štoka darujejo sinovi prijatelji 40.000 Ur za godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Oskarja Vatovca daruje Nada Kemperle 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	počastitev spomina Marije Ferjančič daruje Graziella Gregorič 10.000 lir za KD Ivan Cankar.
Namesto cvetja na grob Marije Perhavec vd. Ferjančič darujeta Ružiča in Saško Bucik 30.000 Ur za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje.
V	spomin na drago mamo daruje Malka GuUč 10.000 za ženski, 10.000 za moški pevski zbor Tabor in
10.000	Ur za SKD Tabor.
V	počastitev spomina. Malkine mame daruje Stanka Hrovatin 20.000 lir za ženski pevski zbor Tabor.
Anica Štoka daruje 10.000 in Marinka Martelanc 10.000 lir za SKD Tabor.
V	počastitev spomina Marije Perhavec vd. Ferjančič daruje Ivica Simonič 15.000 Ur za SKD Tabor.
V	spomin na pok. Lucijo Magagna vd. Štoka darujejo cerkveni pevski zbor Prosek 25.000, Ernesta in Vlado 10.000 ter Nelida in Oskar Rustja 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Lucije Magagna vd. Štoka darujejo Marija Bukavec 10.000 ter Marija in Darko Škabar 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	počastitev spomina Marije Ferjančič darujeta Vojko in Marija Ferluga 10.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob plačanju članarine darujejo Floriano Verginella 10.000, Verena Sedmak 2.000, Rožica Počkar 7.000, Just in Sonja Colja 10.000, Ljubomi-ra šuman 7.000, Antonija Švagelj
2.000	ter Adalgiza Biekar 2.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Guida Contija darujeta Karlo in Marija Posar 50.000 Ur za mladinski zbor Glasbene matice.
V	spomin na Guida Contija darujeta družini Legissa in Pieruzzo 50 tisoč Ur za mladinski zbor Glasbene matice.
V	spomin na Antona Sulčiča darujeta Milka in Berto Švab 10.000 za ŠD Mladina in 10.000 Ur za KD Vesna.
V	spomin na moža Vinka daruje žena Marija Vodopivec 20.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Ob obletnici smrti drage mame Eme Tence daruje hči Danila z družino 10.000 Ur za godbo na pihala Vesna.
Namesto cvetja na grob Tatjanine none Justine Samec daruje A-
lenka Colja 10.000 Ur za KD F. Prešeren.
V spomin na Nevino mamo Ljudmilo Umek darujeta Dani in Radovan 5.000 lir za pevski zbor Barkovlje.
Na družabnem večeru pri Domju darujeta Jordan Kralj 10.000 in Boris Kocjan 10.000 lir za KD F. Venturini.
V	počastitev spomina ob 10. o-bletnici smrti (13. 2. 1973 — 13. 2. 1983) nepozabnega očeta Franca Pertota daruje hči Majda 30.000 Ur za Dijaško matico.
V	spomin na Josipa MiheUča da-
ruje družina 10.000 lir za SKD Igo Gruden.
V	spomin na pok. Marijo Perhavec vd. Ferjančič darujejo direkcija in uslužbenci CGR Trst 100.000 Ur za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje.
Namesto cvetja na grob Ljudmile Umek darujejo družine Vitez, Gerdina in Bandelj 50.000 za TPK Sirena in 50.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Larinega očeta Guida Contija daruje Jasmin Rudež 15 tisoč lir za Mladinski zbor Glasbene matice.
V	spomin na Lidijino mamo Lojz-ko Podgornik darujeta Alenka in Pino 20.000 Ur za SPDT.
V	počastitev spomina Nevine in Sonjine mame daruje Zdenka ŠavU 10.000 lir za Dijaško matico.
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA «DESPAR»
G. PONTARI & C.
vam nudi vsak teden posebne ponudbe
OPČINE • NARODNA 63 TELEF. 212-197
GOSTILNA
GRGIČ
PadriSe 36 Telef. 226-112
Valerija Čuk daruje 10.000 Ur za nagrobni kamen msgr. A. Rozmana.
V	spomin na drago mamo Lucijo Magagna vd. Štoka daruje sin Luciano 50.000 za godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Lucijo Štoka daruje Vinko Furlan 10.000 Ur za godbeno društvo Prosek.
ZA VSAKOGAR
NEKAJ POSEBNEGA

foto-kino
&
kontaktne leče
Ul. Buonarroti c (pr. Ul. Rossetti) ! K S 'I	Telefon J7-29 %
Kosmina Sergij
vam nudi najboljše elektrogospodarske stroje
Pralni stroji:
AEG - IGNIS
CAST0R-ARIST0N
NABREŽINA CENTER Telefon 200123
Cvetličarna
ZVONČEK
Narodna ulica 118
Opčine
tel. 212094
ŠOPKI IN VENCI PO NAROČILU
POPUSTI OD 10 DO 30%
na usnjeni galanteriji, konfekciji in obutvi
TRST
Ul. San Lazzaro Tel. 68-124
Obv. občini 4.11.82
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA DEŽELNO RAVNATELJSTVO ZA ŠOLSTVO, POKLICNO IZOBRAŽEVANJE IN KULTURNE DEJAVNOSTI
RAZPIS NATEČAJA ZA ZAKUP dela za obnovo kasarne finančnih stražnikov v Devinu za Jadranski zavod združenega sveta.
Znesek Lit. 499.139.535
Deželna uprava ima namen razpisati natečaj za zakup za zgoraj omenjena dela v obliki zasebne licitacije po postopku, ki ga predvideva čl. 1, črka a) deželnega zakona z dne 2. februarja 1973 št. 14, s predlaganjem nižjih ponudb od osnovnega zneska licitacije, ki znaša Lit. 499.139.535.
Zainteresirana podjetja bodo lahko predložila prošnjo za vabilo na kolkovanem papirju, po pošti priporočeno, in jo naslovila na Deželno ravnateljstvo za šolstvo, poklicno izobraževanje in kulturne dejavnosti, Ul. S. Francesco 37 - Trst, z navedbo na hrbtni strani kuverte predmeta prošnje.
Zainteresirana podjetja morajo biti vpisana v državni seznam gradbenikov, kat. gradbeništva razred V. in višji.
Prošnja za vabilo bo morala dospeti v roku 30 dni po objavi tega oglasa.
Datum in mesto licitacije bosta navedena v vabilu.
Prošnje za vabilo niso obvezujože za upravo.
V skladu s čl. 16 zakona z dne 10.12.1981 št. 741 je arbitražna kompetenca izključena.
Trst, 13. februarja 1983
DEŽELNI RAVNATELJ (dr. Franco Richetti)
Keramika Brunetta
TRŽIČ • Ulica C. A. Colombo 9 Telefon (0481) 72129
Termopalex
ogreva radiatorje vss hiše Z
ognjem kamina:
od 19.000 do 30.000 Kcal/h
Dobite ga lahko v verzijah: 76—96—A106.
Ventilpalex
Kamin s toplim ventlliranlm zrakom z dejanskim donosom od: 500 do 900 m3/h Dobite ga lahko v verzijah: 60—76—96.
IZREDNA
PRODAJA
Obv. ob. od 11. 1. 83 do 18. 2. 83
Miran tir st m

POPUSTI OD
10-20-30'
Velika izbira nercev, lisic, volkov, svizcev, perzijanerjev . . . itd.
Ul. S. Nicolo 33 - 1. nadstr.
e
ENTE NAZIONALE PER L’ ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma — Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNOSTNO POSOJILO 1982 -1989 ZA 800 MILIJARD Z OVREDNOTENIMI OBRESTMI II. EMISIJA (BECOUEREL)
S 1. marcem 1983 dospejo obresti za šestmesečje september 1982 - februar 1983 (kupon št. 2) v višini čistih 96.500 lir za vsak kupon, brez odtegljajev.
Poleg tega sporočamo:
a) za vrednostne papirje, ki so oproščeni davkov po čl. 5 tččka A pravilnika, je znašal donos 19,485%, kar odgovarja matematičnemu poprečju srednjega efektivnega donosa v obdobju december 1982 in januar 1983;
b) za 6-mesečne navadne blagajniške zapise (BOT) je znašal donos 18,985%, kar odgovarja matematičnemu poprečju donosov, ki se nanašajo na cene na dražbah v obdobju december 1982 in januar 1983;
c) z ozirom na prejšnji točki a) in b) je zato matematično poprečje obresti 19,235%, kar znaša šestmesečne obresti 9,195%.
Zato bodo v smislu čl. 5 pravilnika posojila obresti obveznic za šestmesečje marec-avgust 1983 (kupon št. 3, ki zapade 1. septembra 1983) znašale 9,20%, kar je čistih 92.000 lir za vsak kupon, brez odtegljajev.
V primeru, ko bi v smislu čl. 6 pravlnlika prišlo do morebitnih povečanj v dobro glavnice, se bo ob izplačilu upoštevala za tretje šestmesečje življenja obveznic pozitivna razlika v višini 1,195%. Zato — upoštevajoč razliko v prejšnjih šestmesečjih — znaša sedanje povečanje v dobro glavnice 4,852%.
Opozarjamo namreč, da bodo v smislu drugega odstavka čl. 6 pravilnika izplačilne nagrade poprečje vseh pozitivnih in negativnih razlik srednjih efektivnih donosov vsakega šestmesečja ter 8%, pomnoženo s številom šest-mesečij, v katerih so izplačljive obveznice ostale v veljavi.
«za plačila z redno zapadlostjo (stanarine, plačila Sip, Acega, takse) skrbi moja tajnica:
Tržaška hranilnica»
«Servis snopičev« (servizio mazzettisti) je ena izmed prednosti, ki jih ima korentist Tržaške hranilnice. Kot odlična «tajnica» se Tržaška hranilnica obvezuje, da poskrbi za vsa plačila, za katera |e treba ponavadi zgubljati precej časa (da ne govorimo o riziku, da se na katero pozabi); stanarine, plačila Sip in Acega, davki in takse in vse druge redne zapadlosti.
A tekoči račun pri Tržaški hranilnici nudi celo vrsto prednosti, olajša vam življenje in da nekak «patent» zaupanja. Za Tržaško hranilnico ne boste več tujec: boste njen korentist.
CASSA Dl RISRARMK) Dl TRIESTE