LES wood 50 (1998) 4
Raziskave in razvoj
91
UDK: 630*815.1
Strokovni ~lanek
Rastne napetosti v drevesu in lesu
Growth stresses in trees and wood N. Torelli
Izvleček:
Abstract:
Opisan je nastanek rastnih napetosti, njihov škodljiv vpliv v   A description is given of the origin of growth stresses, adverse effects
stoje~em drevju in lesu. Razpravlja se o gozdnogojitvenih vidikih nastanka rastnih napetosti. Podane so podrobnosti o nastanku re`, sr1nih in kro`nih razpok in krhkega srca. Naštete so mo`nosti prepre~evanja pokanja in ve`enja zaradi sproš~anja rastnih napetosti.
Klju~ne besede: rastne napetosti, izvor, škodljivi u~inki, gozdnogojitveni vidiki
in standing trees and wood. Silvicultural aspects are discussed. Details are given of the ethiology of end splits, heart and ring checks and brittle heart. Possibilities to prevent checking and warping due to the growth stresses relaxation are listed.
Key words: growth stresses, origin, adverse effects, silvicultural aspects
Rastne napetosti nastajajajo v kambi-jevi coni in se vgrajujejo v les med rastjo. Manj izrazite so pri iglavcih (Jacobs 1945). Zaradi njih pomeni drevesno deblo prednapet nosilec. Deformacije, ki nastanejo zaradi sproš~anja rastnih napetosti, so zelo majhne in jih izra`amo v mm/m (10-6 m/m).
Kljub temu pa utegnejo biti u~inki sproš~anja rastnih napetosti zelo dra-mati~ni. Tako se pri raz`agovanju hloda s tra~nim `agalnim strojem peri-
ferne deske slo~ijo navzven. V~asih se korenovec bukovega hloda razcepi kot bet pri gobi (angl. “mushrooming”, slika 1 a, b, c).
Posledica rastnih napetosti so tudi ~elne in sr~ne razpoke, vsaj delno pa tudi kolesivost oz. kro`ne razpoke. Radialne deske se lahko deformirajo v obliki sablje, tangencialne pa v obliki loka (kot doge, slika 2).
Slika 1. (a) Navzven uslo~eni polovici vzdol`no pre`aganega debla (po Giordanu in Curru 1972 iz Kublerja 1987, str.75). (b) Mo~no razcepljeno deblo bukve (po Mayer-Wegelinu in Mammnu 1954 iz Kublerja 1987, str. 88).
Katedra za tehnologijo lesa, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Ljjubljana
Slika 1(c). Razklano bukovo deblo
Ve~inoma pripisujejo te deformacije higroskopskemu kr~enju in pre~ni kr-~itveni anizotropiji. Vendar pa kr~enje nastopi šele, ko lesna vla`nost pade pod to~ko nasi~enja celi~nih sten (TNCS, FSP, U » 30 %), deformacije zaradi sproš~anja rastnih napetosti pa se pojavijo v sve`em lesu, takoj po poseku in kasneje med raz`agovan-jem (vzpostavitev novega ravnote`-nega stanja).
Rastne napetosti nastanejo v kambi-jevi coni v zadnji fazi diferenciacije vlaken. Tedaj se skušajo zrele~a vlakna vzdol`no skr~iti in bo~no razširiti. Starejšo, `e diferencirano togo tkivo prepre~uje vzdol`no kr~enje novih diferencirajo~ih se celic, zato se v njih razvijejo vzdol`ne natezne napetosti. Hkrati sosednje celice pre-pre~ujejo bo~no razširitev celic, zato v novih celicah hkrati nastanejo še v tangencialni smeri delujo~e tla~ne napetosti. V novih celicah se uveljavijo napetosti šele tedaj, ko postanejo dovolj toge in elasti~ne.
Glede mehanizma, ki povzro~i vzdol-`no kr~enje vlaken in nastanek vz-dol`ne natezne napetosti, so mnenja deljena in izoblikovalo se je ve~ hipotez.
LES wood 50 (1998) 4
Raziskave in razvoj
92
Slika 2. Ve`enje zaradi rastnih napetosti v obliki (a)"sablje" in (b)"loka"
(a) Ligninska nabrekovalna hipoteza
Münch, ki je `e pred drugo svetovno vojno preu~eval tenzijski les, je menil, a odlaganje lignina med celulozne mikrofibrile povzro~i pre~no razširitev tenzijskih (`elatinskih) vlaken. Zaradi spiralnega poteka fibril (Boyd 1985), naj bi pre~na razširitev povzro~ila vzdol`no kontrakcijo. Iz istega vzroka se skr~i vita vrv iz naravnih vlaken, ~e jo zmo~imo. Hipoteza skuša pojasniti hkraten nastanek vzdol`ne natezne in v tangencialni smeri delujo~e tla~ne napetosti v enem samem procesu. Hipoteza se zdi prepri~ljiva. Obodne (periferne) rastne deformacije so zares odvisne od mikrofibrilarnega kota. Lignifikacija povzro~i skrajšanje normalnih lesnih celic z majhnimi mikro-fibrilarnimi koti, medtem ko se kom-presijske traheide z velikimi mikrofibri-larnimi koti podaljšajo.
Za dolo~itev deformacij se je Boyd poslu`il Barber/Meylanovega modela (1964) za izra~un kr~itvenih razmerij celi~ne stene v glavnih anatomskih smereh zaradi medsebojnega vpliva (interakcije) stenskega matriksa in v njem vklju~enih mikrofibril, odvisno od mikrofibrilarnega kota.
Dejanski skr~ek celi~ne stene je odvisen od elasti~nostnega modula oz. togosti mikrofibril in stri`nega modula matriksa. Pri tem si je Boyd predstavljal, da ima z vidika deformacij lig-nifikacija obraten u~inek kot oddajanje vezane vode pri higroskopskem kr-~enju. Z uporabo Barber/Meylano-vega modela za anizotropno kr~enje celi~ne stene in ob domeni, da je razmerje med elasti~nostnim modulom mikrofibril in stri`nim modulom stenskega matriksa v normalnem lesu 50,
je Boyd izra~unal “deformacijska razmerja” v vzdol-`ni in pre~ni smeri in v smeri debeline celi~ne stene. Deformacijsko razmerje predstavlja dele` deformacije, ki bi ga lahko pri-~akovali v matrik-su v naštetih smereh, ~e ne bi bilo zaviralnega u~inka celuloznih mikro-fibril. Deformacijsko razmerje v vz-dol`ni smeri je bilo pri mikrofibrilarnih kotih med 100 - 400 negativno (zmanjšanje dimenzij), pri ve~jih kotih pa pozitivno (pove~anje dimenzij).
(b) Hipoteza intruzivne rasti in vodnega stresa
Okuyama in Kikata (1981), ki sta merila sezonsko spreminjanje rastnih napetosti, sta prišla do sklepa, da vz-dol`ne natezne napetosti niso posledica tangencialnega nabrekanja zaradi lignifikacije. Ugotovila sta, da sezonsko spreminjanje napetosti v vzdol`ni in tangencialni smeri ne sovpadata. Menita, da je vzrok za vz-dol`ne natezne napetosti predvsem rast celi~nih sten (rast celuloznih mikrofibril) in ne sprememba pre~ne oblike celice. Tangencialno delujo~e rastne napetosti naj bi bile v zvezi z intruzivno rastjo celic in skr~kom debla zaradi tanjšanja vodnih stolpcev v ~asu suše (Worrall 1966).
To posredno potrjuje tudi Malan (1979), ki je opazil, da pri evkaliptu (E. grandis) nastajajo ~elne razpoke zlasti pri se~nji v ~asu suše, ko se tla mo~no izsušijo. ^e naj bi imela vodna tenzija pomembno vlogo pri vgraditvi rastnih napetosti v les, potem lahko pri~akujemo, da bodo rastne napetosti ve~je pri tistem lesu, ki je nastajal v ~asu izrazitih suš! Pri poseku drevja se vodna tenzija hipoma sprosti in lesno tkivo se razširi, seveda v skladu s svojo anizotropno naravo. Intruzivna rast je postkam-bialna rast vlaken. Vlakna po delitvi rastejo v dol`ino in se pri tem vrivajo (vrivanje ali intruzija) druga med drugo.
Pri evolucijsko naprednejših vrstah znaša postkambialna rast vlaken tudi do 600 %. Pri iglavcih znaša post-kambialna rast le do 15 %.
Morda so prav zaradi skromne post-kambijalne rasti rastne napetosti pri iglavcih precej manjše kot pri listavcih.
(c) Celulozna tenzijska hipoteza
Barber (1978, 1987) meni, da se celuloza v celi~ni steni obnaša kot vzmet. Celulozne mikrofibrile naj bi se med razvojem celi~ne stene raztegnile, verjetno zaradi turgorja, ki omo-go~a daljšanje vlaken. V celi~nih stenah se tedaj razvijejo natezne napetosti. Kr~enje raztegnjenih celuloznih mikrofibril nadzoruje oz. zavira odlaganje lignina v celi~no steno. Skr~ek bo tem ve~ji, ~im manj lignina se vgradi v celi~no steno in obratno. Ekstremni primer so tenzijska vlakna. @e dlje ~asa je znano, da je elasti~nost celic obratno sorazmerna s stopnjo njihove lignifikacije. Hipoteza je uporabna tudi za interpretacijo rastnih napetosti pri zelnatih rastlinah.
Slika 3. Model nastanka rastnih apetosti v celi~ni steni zaradi kontrakcije celuloze. (a) Visok turgor v razvijajo~i se celici prepre~uje kontrakcijo celuloze. (b) Šibka lignifikacija in padanje turgorja omogo~ita kontrakcijo celuloze. (c) Kljub padcu turgorja, odlo`eni lignin prepre~uje kontrakcijo celuloze (Po Barberju 1987)
“Ligninska” in “celulozna” hipoteza se izklju~ujeta, kar je med avtorjema spro`ilo ognjevito razpravljanje.
(~) Hipoteza medsebojnega vpliva vzdol`nih nateznih napetosti v mi-krofibrilah in pre~nih tla~nih napetosti zaradi lignifikacije.
Okuyama, Yamamoto, Yoshida, Hat-
LES wood 50 (1998) 4
tori in Archer (1994) so ugotovili, da nastopijo mo~ne natezne napetosti na zgornji strani nagnjenih debel listavcev, kjer je presek `elatinskih slojev v tenzijskih vlaknih velik. Zaklju~ili so, da tenzijska (`elatinska) vlakna generi-rajo velike natezne napetosti. Nastale napetosti so tem ve~je, ~im manjši je mikrofibrilarni kot, ve~ja je vsebnost alfa-celuloze in ~im ve~ji je dele` kristalizirane celuloze. Prav tako so ugotovili, da ni korelacije med nateznimi rastnimi napetostmi in lignifikacijo, oz. da je celo šibko negativna. Rezultati ka`ejo, da so velike vzdol`ne natezne napetosti predvsem posledica nateznih napetosti celuloznih mikrofibril.
Slika 4. Razporeditev izra~unanih vzdol`nih, tangencialnih in radialnih napetosti v tankem in debelem deblu (po Kublerju 1987, str. 74)
Slika 5. Deformacije letev zaradi sproš~anja vzdol`nih nateznih tla~nih napetosti. (a) Na~rt vzdol`nega raz`agov-anja radialne deske. (b) Po raz`agovanju so periferne letve skr~ile in uslo~ile navzven, notranje pa podaljšale. (c) Dol`ine letev po izravnavi (po Jacobsu 1945)
Raziskave in razvoj
Iz razlogov, kot jih navajajo hipoteze, je periferija debla v vzdol`ni smeri obremenjena na nateg, sredica pa na tlak, ki je tem ve~ji, ~im debelejše je deblo. Vsaka nova plast celic, ki jih tvori kambij, namre~ pove~a tlak v sredici debla. Napetostni gradient pri drobnejših deblih je mnogo ve~ji kot pri debelejših (slika 4). Zato je ve`enje `aganic pri raz`agovanju tanjših debel zelo mo~no.
Slika 5 prikazuje sproš~anje napetosti po vzdol`nem raz`agovanju radialne deske po Jacobsu (1945).
Pri debelih deblih utegnejo vzdol`ne tla~ne napetosti prekora~iti mejo proporcionalnosti (elasti~nosti), pri ~emer se celice deformirajo. Zaradi visokoe-
Slika 6. V debelem deblu so vzdol`ne tla~ne napetosti zaradi lezenja in tla~nih porušitev precej manjše od izra~unanih (po Boydu 1950 b)
93
lasti~ne narave lesa, ki je v vla`nem lesu še posebej izrazita, se napetosti v sredici debla s~asoma zmanjšajo. Izmerjene napetosti so zato manjše od izra~unanih (slika 6).
Slika 7 prikazuje vzajemni u~inek rastnih napetosti in upogibnih napetosti zaradi vetra. Superimpozicija obeh napetosti povzro~i pove~anje nateznih napetosti na vetrni strani in tla~nih napetosti na odvetrni strani.
V  praksi ne merimo rastnih napetosti neposredno. La`je je hlod raz`agati in izmeriti deformacijo e in elasti~nostni modul E ter ob predpostavki “enostavne” elasti~nostne teorije izra~unati napetost s, torej s = E x e. Tehniko meritev sta razvila Boyd (1950a) in Nicholson (1971). Na hlodu ali drevesu odstranimo skorjo in v les zabijemo dve zna~ki oz. `eblji~ka (marker-ja), nato se natan~no izmeri razdalja med njima. Z rezi v njuni bli`ini se sprostijo napetosti, nakar se ponovno izmeri razdalja med njima. Iz zmanjšanja ali pove~anja razdalje lahko sklepamo na predznak vraslih rastnih napetosti. Napetosti lahko izra~una-mo tudi v laboratoriju, ~e povzro~imo enako deformacijo in izmerimo napetost, ki je bila zanjo potrebna. Tako izra~unane vzdol`ne napetosti so bile pri listavcih med 7 in 14 MPa (Wilson & White 1986, str. 164).
V posebno hudih primerih je vzdol`-na deformacija na periferiji debla reda 0,1 %. Seveda pa je deforma-
Slika 7. Vzajemni u~inek rastnih napetosti in napetosti zaradi u~inka vetra
LES wood 50 (1998) 4
cija v debelni sredici zaradi lezenja manjša.
Na splošno so pre~ne rastne napetosti v povpre~ju 10 krat manjše od aksial-nih. Ker pa je les v pre~ni smeri precej manj trden, so pre~ne deformacije precej ve~je od vzdol`nih (Kubler 1987, str. 76). Pri pre`agovanju se periferni del debla nekoliko usko~i in zaradi Poissonovega u~inka pove~a povšina preseka. Hkrati se podaljša debelna sredica. Prerez debla se konveksno izbo~i (slika 8).
Slika 8. prikazuje 400-kratno nadvišano deformacijo pre~nega preseka hloda zaradi sproš~anja vzdol`nih rastnih napetosti; prim. sliko 4 (po Wilhelmyju in Kublerju 1973)
Sproš~anje rastnih napetosti v prerezu se ka`e zlasti v obliki sr~nih razpok. Na periferiji je deblo v tangencialni smeri obremenjeno na tlak in v sredici na nateg. Nastajajo le v sredici debla, ki je v tangencialni smeri obremenjena na nateg. Pojavijo se vselej na lokaciji str`enskih trakov (šibka mesta). Ker je periferija debla v tangencialni smeri obremenjena na tlak, sr-~ne razpoke praviloma ne segajo do kambija.
Posledica rastnih napetosti so tudi deformacije tangencialnih desk v obliki loka in radialnih desk v obliki sablje navzven (slika 2) (koritavost tangencialnih desk je posledica anizotropne-ga higroskopskega kr~enja). Kole-sivost naj bi bila posledica sproš~anja radialnih nateznih napetosti, omogo-~ilo pa naj bi jih šibko mesto, npr. parenhimska barierna cona v smislu Shigovega modelnega koncepta CO-DIT. Verjetna se zdi tudi hipoteza, da lahko kro`ne razpoke povzro~i vzajemen u~inek radialnih pre~nih napetosti in vzdol`nih stri`nih napetosti, ki nastanejo v deblu, ki ga je upognil veter ali sneg (Panshin & de Zeeuw 1980, str. 296). Po tej logiki bi morale nastajati razpoke le v bli`ini str`e-
Raziskave in razvoj
na, kjer so radialne natezne napetosti najve~je, vendar to vselej ne dr`i. Tla~ne sledi (angl. compression failure, nem. Stauchbruch ali Faserstauchung) so mikroskopske stri`ne porušitve pre~no na celi~ne osi, ki jih povzro~ajo dolgotrajne vzdol`ne tla~-ne napetosti v debelih deblih. Te drobne drsne ravnine le`e pod kotom 30 - 45 ° glede na osi in se širijo skozi stene sosednjih celic. Tvorijo linijo izrazite natezne šibkosti. “Sledi” so premajhne, da bi jih lahko opazili z navadnim svetlobnim mikroskopom, dobro pa se vidijo v polarizirani svetlobi.
Pri nekaterih listavcih so tla~ne sledi tako številne, da nastane pojav, imenovan krhko srce (angl. brittle heart). Znano je krhko srce pri sambi (Triplo-chiton scleroxylon K. Schum) in pri okumeju (Aucoumea klaineana Pierre.). Vsekakor pa je krhko srce bolj razširjeno, kot smo doslej mislili. Pan-shin ga omenja tudi pri bukvi! (Finflay 1967).
Rastne napetosti so mo~nje izra`ene pri listavcih. Še posebej velike so pri rodovih Eucalyptus, Fagus in Shorea. Poseben primer je Gvajanska wapa (Eperua spp.), “Gvajanski eksplozivni les” (O.V. 1984). Pri podiranju sicer ravna debla te vrste hitro pokajo.
Nekaj podobnega sem opazoval tudi sam pri mehiškem chechem blancu (Sebastiania sp.), katerega deblo je takoj po poseku dobesedno razpadlo. Pri afriškem sipoju (Entandrophra-gma utile) so se pri zelo debelem hlodu hipoma sprostile aksialne tla~-ne napetosti. Tedaj se je sredica debla s premerom 20-30 cm hipoma podaljšala za 2-3 cm. Harzman (1988, str. 41) poro~a, da so morali pri neki burmanski vrsti (Dipterocar-pus sp.) prekiniti proces luš~enja furnirja, ko je bil ostanek hloda debel med 40 in 60 ali celo 80 cm. Tedaj so za~eli vpeti valji zaradi notranjih napetosti mo~no pokati.
Mariaux in Vitalis-Brun (cit. iz Harzmann 1988, str. 41) sta pri wapi ugotovila tesno zvezo med številom tenzij-skih `elatinskih vlaken (tenzijski reakcijski les) in rastnimi napetostmi.
94
Kako prepre~iti pokanje in ve`enje lesa? Na~elno vsako raz`agovanje pomeni sproš~anje napetosti, ki ga lahko sledimo vse do mikroskopskega nivoja. K pokanju so manj nagnjene drevesne vrste z izmeni~no zavito rastjo. Škodljivo pokanje hlodov lahko prepre~imo ali omejimo tudi tako, da na vsaki strani nameravanega pre~-nega reza uporabimo jeklene trakove. S kuhanjem in parjenjem je mogo~e pospešeno relaksirati napetosti in tako zmanjšati ve`enje in pokanje med nadaljno predelavo. Nicholson (1973) poro~a, da je mogo~e z ne-kajmese~nim skladiš~enjem hlodov v vodi ali s škropljenjem prav tako znatno zmanjšati napetosti.
Moderna gozdarska praksa skuša zmanjšati vgrajevanje rastnih napetosti med rastjo. Za bukev in evkalipte so ugotovili, da je z red~enjem mogo-~e zmanjšati rastne napetosti (Polge 1981, Malan 1979). Obstaja signifikantna negativna korelacija med dol`ino krošnje in pojavom ~elnih razpok pri hlodih. Dodajmo še, da je tudi verjetnost nastanka neza`elenega “rde~ega srca” pri bukvah z daljšo krošnjo manjša.
Nicholson (1973) je za evkalipt ugotovil, da je mogo~e zmanjšati rastne napetosti v stoje~em (`ivem) drevju z omejevanjem rasti leto pred posekom. Opravljeni so bili poskusi z obro~ka-njem, zastrupljanjem in kemi~nimi de-folianti. Izostanek dodatnih rastnih napetosti v sezoni pred posekom omo-go~a relaksacijo napetosti v drevesu za dve tretjini. Takšni postopki pa `al pove~ujejo mo`nost glivne infekcije in napada insektov.
Kot so rastne napetosti neprijetne za predelavo in rabo lesa, pa so za drevo z vidika pre`ivetja zelo koristne. Deblo je trdnejše, saj v bistvu pomeni prednapet nosilec. Drogovi iz celih debel, ~etudi mnogokrat zelo neugledno krivi, so zaradi vraslih napetosti praviloma bolj trdni od `aganih. Vzdol`ne razpoke, ki nastanejo zaradi strele ali mraza, se kalusno la`je preraš~ajo (“mrazna rebra”), saj jih tla~ne napetosti v tangencialni smeri stiskajo in o`ijo. Tudi kirurg s šivanjem pribli`a robova rane, da se hitreje zaceli.
LES wood 50 (1998) 4
Raziskave in razvoj
95
Je `e tako, da, kar je dobro za drevo, je mnogokrat slabo za lesarja...
Kogar tema bolj zanima, priporo~am zlasti Archerjevo knjigo(1987) in zelo obširen Kublerjev pregled (1987).
LITERATURA
Archer, R.R. 1987. Growth stresses and strains in trees. Springer Verlag, Berlin etc.
Bamber, R.K. 1978. Origin of growth stresses. Forpride Digest 8(1):75-90.
Bamber, R.K. 1987. The origin of growth stresses: a rebuttal.
Barber, N.F. & B.A. Meylan 1964. The anisotropic shrinkage of wood. Holzforschung 33:145-156.
Boyd, J.D. 1950a. Tree growth stresses I: Growth stress evaluation. Australian Journal of Scientific Research, B (Biological Sciences) 3(3):270-293.
Boyd, J.D. 1950b. Tree growth stresses II: The development of shakes and other visual failures in timber. Australian Journal of Applied Science 1:296-312.
Boyd, J.D. 1972. Tree growth stresses V: Eidence of an origin in differentiation and lignification. Wood Science and Technolology 6(4):251-262.
Boyd, J.D. 1985. The key factor in growth stress generation in trees - lig-nification or crystallisatin. IAWA Bulletin 6(2):139-150.
Findlay, W.P.K. 1967. Timber pests and deseases. Pergamon Press, New York.
Harzmann, L.J. Kurzer 1988. Grundriß der allgemeinen Tropenholzkunde. S. Hirzel Verlag; Leipzig.
Jacobs, M.R. 1945. The growth stresses of woody stems. Commonw. For. Bur. Aust. Bull. 28.
Kubler, H. 1987. Growth stresses in trees and related wood properties. Forest Products Abstracts 10 (3):61-119.
Malan, F.S. 1979. The control of end splitting in sawlogs:a short literature review. South African Forestry Journal 109:14-18.
Nicholson, J.E. 1971. A rapid method for estimating longitudinal stresses in logs. Wood Science and Technology 5:40-48.
Nicholson, J.E. 1973. Effect od storage on growth stresses in mountain ash logs and trees. Australian Forestry 36(2):114-124.
Okuyama, T. & Y. Kikata 1981. The generative process of the growth stress and residual stress. XVII IUFRO World Congress, Kyoto. Voluntary paper.
Okuyama, T., Yamamoto, H., Yoshi-da, M. Hattori, Y. & R.R. Acher 1994. Annales des Sciences Forestieres 51 (3):291-300.
Polge, H. 1982. Growth stresses in forest trees. Comptes Rendus des Seances de l’Academie d’Agriculture de France 68(17):1307-1316.
Wilhelmy, V. & H. Kubler 1973. Stresses and checks in log ends from relieved growth stresses. Wood Science 6(2):136-Wilson, K. & D.J.B. White 1986. The anatomy of wood. Stobart & Son Ltd., London.
ALI STE vedeli?
Nelson in les
Vikont Horatio Nelson, baron Nilski, vojvoda Brontejski (1758-I805), britanski admiral, je padel smrtno zadet v znameniti pomorski bitki pri Trafalgarju 21. oktobra leta 1805. Tedaj je premagal francosko-špansko mornarico in zagotovil Veliki Britaniji gospostvo na svetovnih morjih (649). @e zaradi zmage nad francoskim ladjevjem pri Abukirju (1. 8. 1798) je Nelson zelo zaslovel, zmaga nad Španci in Francozi pa mu je prinesla neverjetno popularnost in nesmrtno slavo. ^e ste bili v Londonu, ste si prav gotovo ogledali eno najve~jih umetniških zbirk na svetu, Narodno galerijo (National Gallery) na Trafalgarskem trgu, kjer v sredini na zelo visokem granitnem stebru dominira Nelsonov spomenik. Ob stebru so štirje broneni levi, ki so jih vlili - kajpada - iz zaplenjenih francoskih kanonov.
Kaj pa les? V za~etku 19. stol. (obdobje regent-stva) sta umetniška mizarja Thomas Hope in George Smith o`ivila neoklasi~ne in egiptovske stile. Priljubljen motiv so bili egiptovska sfinga, krilati lev, kosmata taca. Namesto rjavega mahagonija so se uveljavili palisander, satinski les in pozlata. Nelsonova smrt je Angle`e mo~no prizadela. Vsa de`ela se je zavila v ~rno. V znak `alovanja so izdelovali pohištvo obrobljeno s ~rno ebenovino, ki je predstavljala samosvoj `alni trak plemstva in bogatašev.
N. T.
93
4391
B7B