Upravmsivo ujubiiuoa Knafljeva 6 — reJefoD %L 3122 3123 3124, 8126 3126. ICnseratni xldelek: Ljubljana, SeJen-Ourgova ul — Tel 3482 ln 2492. Podružnica Maribor GralskJ trg 1. relefoc St 2455 Podružnica Oelle Kocenova nHgff 2. - Telefon St 190 Račum or» poŠt ček zavodih: Ljubljana *t 11842 Praga Malo 711Rfl Wter 4t 105 241 Ljubljana, torek ti. marca 1939 Cena 1 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znafla mesečno Din 25.—% Za* Inozemstvo Din 40 —_ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 telefon 3122, 3123. 3124 3125 3126 Maribpr, Grajski trg St 1. telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva ulica štev L telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo NEPRESTANA POSVETOVANJA V LONDONU Dveurna seja vlade - Poročilo berlinskega poslanika Hendersona - Zunanji minister v avdienci pri kralju - Opozicija soglaša z ukrepi in politiko vlade London, 20. marca. br. Današnja seja angleške vlade se je začela ob pol 11 in je ujala skoro dve uri. Pred sejo je bil zunanji minister lord Halifax sprejet v avdienci pri kralju. Na seji so bili navzoči vsi ministri, razen lorda Runcimana Med sejo so se og'a-:ili v predsedništvu vlade voditelji opozicij Attlee. Greenwood in Sinclair ter angleški poslanik v Parizu Phipps. V zunanjem ministrstvu so bili danes pred sejo angleške vlade rumunski in poljski poslanik, angleški posianik v Berlinu Henderson in nemški odpravnik poslov. LonJ^j, 20. marca. A A. Ministrski svet se je sestal k seji ob 10.30. Vlada je razpravljala o poročilu berlinskega poslanika Hendersona. Pred sejo je bil zunanji minister Halifax v avdienci pri ki-dju Juriju. Avdienca je trajala pol ure. Okoli 11. so poklicali v zunanje ministrstvo berlinskega poslanika sira Ne-villa Hendersona. Poslanik je ostal v ministrstvu eno uro Po njegovem odhodu je prišel v zunanje ministrstvo rumunski poslanik Tilea, ob 12.10 oa poljski poslanik Raczinski. Med sejo vlade so pozvali v predsed-rdštvo vlade opozicijska prvaka Attlee-ja in Greenwooda. Mislijo, da je pri tej priložnosti Chamberlain poročal o poročilih, ki jih je vlada dobila iz tujine. Malo pozneje so poklicali opozicijskega liberalnega prvaka Archibalda Sin-claira, najbrže z istim namenom. Razgovoru predsednika vlade Chamberlai-na z opozicijskimi prvaki je prisostvoval tudi minister Halifax. Po Reuter-jevih informacijah v krogih delavske stranke popolnoma odobravajo diplomatsko akcijo, ki jo je te dni začela britanska vlada. Seja vlade je trajala do 12.15. Ob 12.45 je zunanji minister Halifax sprejel nemškega odpravnika Horta. Razgovoru je prisostvoval poslanik Ne-ville Henderson. Poročila veleposlanikov Pariz, 20. marca. AA. (Havas). Zu-tanji minister Bonnet je danes dopol-lne sprejel francoskega berlinskega »oslanika Coulondra, britanskega od-»ravnika Campbella in sovjetskega podanika Suriča. Berlin, 20. marca. w. Poslanik v ^arizu Welczek je prejel danes poziv 'voje vlade naj odpotuje v Berlin k po-. stanju. i umunski poslanik dvakrat v zunanjem uradu London, 20 marca. AA (Havas) Danes popoldne je rumunski poslanik v Londonu drugič v teku današnjega dne obiskal For-eigen Office. Zahteva po uvedbi vojaške dolžnosti London, 20 marca. AA (Reuter) Vsi današnji londonski jutranjiki pišejo o pomenu današnje seje britanske vlade. Razni listi, med njimi »Daily MaH? in »Daily Mirror«, zahtevajo takojšnjo ureditev vprašanja vojaške obveznosti v Veliki Britaniji. »Daily Telegraph« p'še, da je treba predvsem točno določiti »unanjo politiko io da je treba nastopiti hitro in brez odloga. Položaj je takšen, da je potrebna koncentracija vseh sil in sporazum med velesilami. Times« poudarjajo, da je bila Velika Britanija zmerom proti vsakršni oboroževalni politiki in da mora tudi zdaj dosledno izvajati to politiko. Anglija snuje posebno »fronto miru«? London, 20. marca. o. »Daily Mail« in še nekateri drugi londonski listi poročajo, da je angleška vlada pozvala rusko vlado, naj skupno s Francijo in Anglijo sklene pakt miru, kateremu bi se pozneje lahko priključile še druge države. Ta poziv je davi lord Halifax izročil ruskemu poslaniku Majskemu. Politični krogi zatrjujejo da je bil to prvi pomembni ukrep a revizijo angleške zunanje politike po govoru, ki ga je imel Chamberlain v Birminghamu. Po vesteh iz istih krogov bo minister za preko-morsko trgovino Hudson. ki se sedaj mudi v Varšavi, sondiral tudi pri poljski vladi teren za to zamisel Enako oravijo. da bo Hudson skušal doseči od sovjetske vlade, naj bi jasno in definitivno odrekla svojo podporo za vsakršno akcijo tretje inter-nacionale v raznih državah. listi pozivajo k slogi Pariz, 20. marca AA List »Epoque« objavlja danes poziv k edinstvu vseb Francozov. Ustavimo vso polemiko o preteklosti pravi list ter sledimo vsi onim, ki nam želijo ohraniti mir »Figaro« pravi, da gre za to. da se Franciji da možnost upreti se vsem napadom. Francija se mora materialno, gospodarsko in moralno pri- praviti na odpor. Narodna obramba ni omejena samo na vojaški pomorski m letalski obrambni načrt, temveč zajema ce-letno življenje in delovanje nacije. Seja francoske vlade Pariz, 20. marca. o. Danes popoldne ob 17. se je sestala francoska vlada v Elizejski palci. Bila je to njena poslednja seja pred odhodom prezidenta republike 7 London Lebrun je takoj po seji podpisal prve dekrete, ki mu jih je prediožil ministrski predsednik Daladier na osnovi izrednih pooblastil, ki jih je dobil od zbornice in senata. Vpoklic specialistov za Maginotovo linijo Pariz, 20. marca. o. Tu so se danes razširile vesti, da je predsednik vlade in vojni minister Daladier izdal odlok, s kate- rim je bilo pozvanih k vojakom nekaj letnikov rezervistov .Kolikor je bilo mogoče dognati na osnovi informacij iz zanesljivih virov so bili pozvani pod orožje le tehniki in specialisti, ki so dodeljeni mehanskim vojaškim napravam v utrjenem obmejnem ozemlju. Tak vpoklic se izvrši vsakokrat, kadarkoli je mednarodna politična situacija malo bolj napeta, in zato ne predstavlja nikakega izrednega ukrepa. Zaradi tega tudi v francoski javnosti ni zbudil nobenega vznemirjenja in se vrh tega nanaša le na razmeroma majhno število obveznikov. Varnostni ukrepi južnoafriške unije London, 20 marca. o. Iz Capetowna poročajo o izrednih ukrepih, ki jih je izdala vlada južnoafriške republike. Vsi vojaški in oficirski dopusti so bili preklicani. Vse meje so bile močno zastražene. Letalske posadke so bile znatno ojačene. Lord HaliSax o zasedbi češke in Moravske Govor angleškega zunanjega ministra v lordski zbornici London, 20 marca. br. Lordska zbornica je imela nocoj sejo, na kateri so razpravljali o zadnjih dogodkih v srednji Evropi. Vodja opozicije lord Sneli je imel govor, v katerem je kritiziral Chamberlainovo zunanjo politiko. Nato je govoril zunanji minister lord Halifax, ki je podal spočetka podroben pregled bliskovito si sledečih dogodkov, nato pa obeležil ukrepe angleške vlade. Njegov govor je vzbudil veliko pozornost in žel odobravanje vse zgornje zbornice. Listi so ga objavili nacoj v posebnih izdajah. Trgovinski minister lord Stanley je izja. val na seji lordske zbornice, da bo vlada poslala v najkrajšem času gospodarsko misijo v Rumunijo. Glede gospodarske misije, ki se odpravlja na pot na Poljsko in v Rusijo, je Stanley izjavil, da ta misija nima nikakega političnega ali celo vojaškega značaja, temveč izključno gospodarske cilje. London, 20. marca. AA. Reuter: Glede zadnjih dogodkov na Češkem in Slovaškem je angleški zunanji minister lord Ha-lifax v zgornjem domu izjavil, da se strinja s prejšnjimi govorniki v tem, da so ti dogodki povzročili zapreoaščenje ne samo v Angjiji, temveč tudi v državah, ki so daleč proč od njenih meja. Zasedeni sta bili dve češki mesti v času, ko sta bila predsednik češkoslovaške republike in zunanji minister na poti proti Berl?nu in še preden so se med njima in Hitlerjem začela sploh kakšna pogajanja. Na Caškoslovaškem ]e bila že od nekdaj politična stranka, ki je zastopala mnenje, da mora Slovaška dobiti avtonomijo. V resnici je Slovaška to avtonomijo dobiia po monakovskem sporazumu, z njo pa niso bili zadovoljni tamkajšnji ekstremistični elementi. Po zadnjih obvestilih, ki sem jih mogel dobiti, mi je težko verjeti, da nenadni sklep gotovih slovaških voditeljev, da se popolnoma odcepijo od Prage, ni imel kakega drugega vzroka. Glede trditve, da so Ceni kruto postopali z nemško manjšino, je Halifax dejal, da je nemško časopisje kakor Preteklo leto nadaljevalo s kampanjo ter stalno pisalo o krutem postopanju proti nemškim državljanom od strani Cehov. Po monakovskem sporazumu so Nemci še dalje ostali na Češkoslovaškem, da bi lahko služili še nadaljnji nemški propagandi. Težko se je izogniti zaključku, da večina incidentov, ki so se odigrali pred vkorakanjem nemških čet ni bila namenoma izzvana in določena vnaprej. Da se ne bi pregrešil proti češki vladi, moram pristaviti, da so češke oblasti o priliki vseh teh provokacij postopale zelo oprezno. Mislim, je nadaljeval Halifax, da ni treba mnogo govoriti o tem, kako je češki predsednik »prostovoljno« pristal na podjarmi j en je češkega naroda. Z ozirom na okolnosti, pod katerimie je dr. Hacha odšel v Berlin, in upoštevajoč dejstvo, da je bila Češkoslovaška deloma že zasedena, je oči-vidno, da so njeni zastopniki imeli malo upanja, da bi se njihova pogajanja uspešno končala. Mnogo bolj verjetno je, da je bil Cehom stavljen ultimat in da so zaradi grožnje s silo in da bi rešili svoj narod pred raznimi strahotami, pristali na kapitulacijo. Težko je verjeti, da bi nemška vlada mogla imeti za svoje zadnje postopanje kakršnakoli opravičila, ki bi jih bilo mogoče sprejeti Po mojem mnenju bi mnogo rajše videl, da je Nemčija namesto raznih komunikejev in pojasnil, izdanih o zadnjih dogodkih, naglasila. da je pri teh dogodkih predhodno vlogo igraia njena su-periorna sila, kakor je v resnici tudi bilo Govoreč dalje o odpoklicu angleškega veleposlanika iz Berlina in o protestu, ki ga je angleška vlada vložila pri nemški vladi, je lord Halifax izvajal med drugim: »Mislim, da ima danes nemška vlada popolnoma jasno sliko o sedanjem zadržanju angleške vlade. Kljub temu, da se ničesar posebno ne nadejam glede posledic tega zadržanja, sem smatral in sicer s polno pravico, da morajo biti naši protesti sestavljeni.« Glede nemške trditve, da se ono, kar se je zgodilo na češkoslovaškem niti najmanj ne tiče Velike Britanije, je Halifax rekel: »Medtem ko smo mi vedno priznavali, da mora biti Nemčija iz zemljepisnih, če ne se iz kakih drugih razlogov v gotovem oziru bolj zainteresirana na češkoslovaškem in v jugovzhodni Evropi kakor pa Velika Britanija, jaz danes smatram, da stojimo pred samovoljnim postopkom, da je uničenje ne-zavisne države z oboroženo silo nasprotno najosnovnejšim pravilom mednarodnega prava. Kar pa se tiče trditve lorda Snella, da je Chamberlain v Monakovu vodil svojo osebno politiko, moram poudariti, da je bila ta njegova politika v popolnem soglasju in sodelovanju z menoj kot zunanjim ministrom in z vsemi člani angleške vlade. Zato najodločneje trdim, da očitki lorda Snella ne odgovarjajo resnici. Z ozirom na obvestila, ki smo jih dobili o zadnjih dogodkih, še danes smelo trdim, da v Monakovu nismo mogli postopati drugače, kakor smo postopali. Sporazum, ki je bil dosežen tam, je imel za cilj, da da evrop;v;itr. narodom večjo varnost, a vsa sporna vprašanja bi se morala reševati po skupnem posvetovanju. Vsa naša pričakovanja pa so bila na strašen način demantirana s poznejšimi dogodki. Moram vam reči, da se jaz in predsednik vlade dobro zavedava razlike med prepričanjem in upanjem. Imela sva vedno namen, da se v gotovem času upanja spremene v zanesljivo prepričanje. Do monakovskega sporazuma se ie moglo smatrati, da je bil Hitler vedno zvest svojim načelom. Ta načela je zdaj opustil. Svet ne bo pozabil, da se je Hitler lani, meseca septembra skliceval na načelo samoodločbe narodov. Zdaj ie sam prišel v očividno nasprotje s tem načelom. Naj bi se bilo karkoli zgodilo z onimi četrt milijona Nemcev na Češkoslovaškem, ne morem verjeti, da se to vprašanje ne bi moglo rešiti drugače kakor pa s podjarmijenjem osmih milijonov Cehov. Kaj moramo sklepati iz vsega tega? Ali naj smatramo, da je nemška politika zašla v novo razdobje? Ali se bo nemška politika tudi v bodoče zadovoljila s tem, da bo zbirala v eno državo samo one pokrajine, ki so po večini naseljene z nemškim prebivalstvom, ali pa bo v bodoče težila za tem. da zavlada tudi nenemškim narodom? Vse to so vprašanja, ki si jih danes zastavljajo po vsem svetu. Zasedba Češkoslovaške je bila izvedena po čisto novih metodah. Države vsega sveta bodo zdaj morale računati s podpiranjem raznih separatizmov ne samo s stališča elementov, ki so po svoji naravi separatistično razpoloženi, temveč tudi s stališča nemških državnih interesov. Takšne metode, v kolikor jih bodo podpirale druge skušnje, ne morejo ostati brez težkih posledic. Ali imamo mar jamstva za to, da se te metode zdaj ne bodo več uporabljale kjerkoli? Sosedi Nemčije morajo pod takšnimi okolnostmi z negotovostjo pričakovati jutrišnjega dne. Vsaka država, ki polaga važnost na svojo narodno individualnost in na svoio neokrnjeno suvereniteto, mora zdaj paziti, da se v njej ne pojavi kakšna notranja nevarnost ustvarjena radi vpliva od zunaj. Glede nekaterih vesti, ki jih je pred kratkim razširilo evropsko časopisje, je re- Takoj po monakovskem sporazumu je nemška vlada povzela gotove ukrepe, ki so naredili težak vtis na svetovno javno mnenje. Kljub vsemu temu se je zdelo verjetno, da se bo začela akcija ja gospodarsko sodelovanje. Vse iniciative pa so bile uničene z akcijo, ki jo je nemška vlada storila pretekli teden, in je zdaj zelo težko reči, kdaj se bomo povrnili spet k tej iniciativi. Za zdaj še ni mogoče v polni meri oceniti posledic nemškega koraka. Zgodovina je zabeležila mnogo poskusov uresničenja nadvlade v Evropi. Toda vsi ti poskusi so se končali — nekateri preje, drugi po-neje — s težkim porazom. Vedno znova se je moglo videti, da ni mogoče za dalj časa odstraniti duha svobodnih naro Ako je v resnici zgodovina nauk in vodnik narodov, mora nemški narod morda obžalovati to, kar se je v njegovem imenu zgodilo nad češkim in slovaškim narodom, ki je pred 20 leti dosegel svojo svobodo ob podpori in odobravanju več svetovnih držav. Zdaj ta narod nima več svobode. V teku njegove dolge zgodovine ni prvikrat, da ta vredni in vrli narod izgublja svojo neodvisnost. Dozdaj pa ni nikdar izgubil tega, kar je moralna podlaga neodvisnosti, ni izgubil ljubezni do svobode. Kakor je ob koncu minule vojne svet pomagal češkemu narodu, bo pomagal tudi danes, da obdrži svojo kulturno individualnost in narodni ponos po težkem udarcu, ki ga je pretrpel. Nove izjave Chamberlaina Ministrski predsednik je snoči odgovarjal na številna vprašanja poslancev London, 20. marca AA. (Reuter) V odgovoru na gotova vprašanja, postavljena na današnji seji poslanske zbornice, je predsednik vlade Chamberlain izjavil med drugim, da angleška vlada zdaj v soglasnosti z drugimi vladami razmotriva vse posledice, ki jih je povzročila zasedba Češke in Moravske po Nemčiji. Ko bodo te posledice proučene, je dejal Chamberlain, bom glede tega vprašanja podal pred parlamentom naknadno izjavo. Zatem sta bili Chamberlainu postavljeni še dve vprašanji: 1. ali angleško poslaništvo v Pragi še vedno uživa diplomatsko imuniteto z ozirom na to, da so mnogoštevilni angleški državljani našli v tem poslaništvu zatočišče; in 2 kakšen je sedanji položaj češkoslovaškega poslaništva v Londonu? Chamberlain je na ti dve vprašanji dejal, da bo odgovoril naknadno. Na vprašanje, ali je bil sporazum med Hitlerjem in dr Hacho podpisan potem, ko je dobil dr Hacha pismeni ultimat, je Chamberlain dejal, da dr. Hacha pisme-menega ultimata ni dobil. Na dan 17 marca je dobil angleški veleposlanik v Berlinu nalogo, da obvesti nemško vlado o tem, da angleška vlada smatra dogodke, ki so se odigrali v zadnjih nekaj dneh kot popolnoma ns^protne monakov?kemu sporazumu z ozirom ha to. da je bilo po odredbah tega sporazuma predvideno, da se vsako sporno vprašanje v zvezi z njim reši po sporazumu med podpisniki munehen-skega dogovora Angleški veleposlanik v Berlinu je tudi dobil nalog, da vloži protest pri nemški vladi, radi sprememb, izvršenih na Češkoslovaškem po nemški vojaški akciji, ki po mišljenju angleške vlade nima nobene zakonite podlage. V zvezi s to izjavo je Chamberlain dejal, da je bil zdaj angleški veleposlanik poklican v Berlin, da poroča o položaju. Zatem je laburistični poslanec Henderson vprašal Chamberlaina, kako je bil obveščen o tem, na kak način je prišlo do podpisa protokolov Chamberlain je odgovoril, da je vse to videl zapisano v časopisih. Na vprašanje ali namerava angleška vlada v sporazumu z drugimi vladami, ki so podpisale pakt Društva narodov in Kelloggov pakt, organizirati obrambo proti morebitnemu neizzvanemu napadu, je Chr berlain dejal- Angleška vlada je to vprašanje proučila. Vlada je vzela ponovno v pretres vprašanje celotne narodne varnosti, v kar naravno spada tudi vprašanje novega programa narodne obrambe. Glede svojega govora v Birminghamu je Chamberlain dejal, da dogodki, ki so se odigrali pretekli teden, zahtevajo najnujnejšega razpravljanja angleške vlade, ki je v stalni zvezi z drugimi vladami, in da bo pri prvi ugodni priliki podal glede tega obširnejšo izjavo Na vprašanje, s katerimi vladami je Anglija stopila v zvezo, je odgovoril »Na to vprašanje ne morem odgovoriti.« Posvetovanje avstralske vlade Sydney, 20. marca. AA. Predsednik vlade Lyons je včeraj telefonsko govoril a Chamberlainom in mu sporočil, da se bo avstralska vlada sestala v četrtek na sejo, da prouči po.ožaj v Evropi. Vis:ki komisar za Avstralijo v Londonu Stanley Bruce, ki se pravkar mudi v Sydneyu ie imel te dni več konferenc s člani vlade. Jutri bo Bruce odpotoval na Angleško, Nemška zunanja in jugovzhodna politika Evropa Berlinsko uradno glasilo proglaša za izmišljotine in spletke angleška in francoska poročila o nemških namerah z balkanskimi državami Berlin, 20. marca. AA. (DNB). Uradna »Nemška diplomatska in politična korespondenca« danes ostro polemizira proti kampanji, naperjeni zoper Nemčijo, in pro ti poskusom raznih tujih krogov, ki hočejo prepričati svet da ima Nemčija neke namere proti Rum uniji ali Jugoslaviji. Korespondenca se bavi v prvi vrsti z obtožbami iz francoskih krogov in podčrtava, da so francoski generali govorili o tem, da pripravlja Nemčija napad na Švico in Ho-landsko Iz istih krogov se je razširila vest da pripravlja Nemčija napad na Belgijo, kar je prav tako laž. Vse vesti o tem, da pripravlja Nemčija delitev Belgije, so brez vsake podlage. Nato Korespondenca nadaljuje: »Vse to so demagoška poročila, ki so se še pomnožila v zvezi z najnovejšimi dogodki. Ker je češki narod doživel mnogoštevilna razočaranja i pri lastnih državnikih i v tujini, je zdaj našel pot, ki ustreza njegovemu naravnemu zgodovinskemu razvoju in njegovemu delovnemu in živ-ljenskemu prostoru. Zdi se, da so ti dogodki razburili tuje kroge in da bi hoteli izgubo tega svojega zaveznika izravnati z novo kampanjo. Obrekovalci se vesele, kel lord Halifax, da mu ie drago, da je ^ ^ bo posrečilo razburiti razne dr- ann inaninrhrvlnih pvrfmslfih Hr5aw sama • i______u m._--------------j. u ena jugovzhodnih evropskih držav sama zavrnila trditve, da ji je bil poslan ultimat Toda če ta država tedaj ni prejela tega ultimata, to ne pomeni, da lahko brez najtežjih sluten j gleda na vse to, kar se je odigralo zadnje dni. Glede beguncev je angleški veleposlanik v Berlinu dobil navodila, da se čimbolj zavzame pri nemški vladi, da ne bi delala težav tistim beguncem, ki žele oditi v Veliko Britanijo. Del vsote, namenjene svoj čas za pomoč Češkoslovaški, bi se mogel zdaj uporabiti za nastanjenje beguncev, Uspeh te akcije v veliki meri zavisi od tega, kakšno stališče bo zavzela nemška vlada Leta so potekala drugo za drugim, je nadaljeval Halifax, in angleški narod je stalno želel živeti v prijateljskih odnošajih z nemškim narodom. Naš narod nikdar ni zanikal, da so bile z versajsko pogodbo storjene nekatere napake, ki jih je treba popraviti. Zadnja leta je kazalo, da bi bil dosežen sporazum, a nemška vlada je začela izvajati poteze, ki so ta sporazum otežkočale. To zadnje velja posebno za poslednje mesece. žave proti Nemčiji, neupoštevajoč, da bi takšen nastop mogel zbuditi težke posledice v teh državah, zlasti v državah na jugovzhodu Evrope. Tujina računa s tem, da hi se mogle pripetite hude komplikacije, in sama dela na to, da širi obrekovanje proti Nemčiji, obrekovanje, ki bi moglo spraviti omenjene države do tega, da zavzamejo stališče proti Nemčiji, čeprav sta n. pr. i Rumunija i Nemčija demantirali razne nesmiselne vesti, trdijo na Angleškem še zmerom, da je Nemčija poslala ultimat Rumuniji, ultimat ki naj bi Ru. m unijo gospodarsko popolnoma podredil Nemčiji. V nasprotju s tem je pa resnica, da gre samo za pogajanja za sklenitev gospodarskega Sporazuma, koristnega za obe državi. Prav tako poskušajo takšne intrige tudi v Beogradu. Toda baš Nemčija misli, da je močna in neodvisna Jugoslavija, Id bo Uvela pod režimom, ki si ga sama želi, po eni strani nacionalna nujnost, po drugI strani pa element evropske stabilnosti. Navedene intrige v Beogradu »treme za tem, da pripišejo Nemčiji težnjo, da nunUci separatistične tendenofi, v na- sprotju s vsemi načeli politike nemškega rajha. Havas gre celo še dalje in govori o velikem vznemirjenju, ki se pojavlja v Sofiji. Iz tega se vidi, da je namen poročil te agencije samo to, da povzroča vznemirjenje. Ta neumna laž je morala iti v svet zlasti za to, da se spravi javnost v tujini na krivo pot in da vpliva na politične kroge na Bolgarskem. Zapadne velesile prav tako trde, da se Nemčija ni držala monakovskega dogovora in da je vsa krivda na nemški strani, če točno proučimo preteklost, bomo videli, da so takoj po podpisu monakovskih dokumentov, nastopile druge stranke tako, da se je videlo, da mislijo svoj čas in v svoje namene izrabiti monakovski dogovor. To se je posebno pokazalo pri uresničenju pravice do samoodločbe sudetskih Nemcev. Prav v istem trenutku se je začela v zapadnih državah mašinerija oboroževanja, naperjena proti Nemčiji.« Nemško-rumunska trgovinska pogajanja Bukarešta, 20. marca. AA. Reuter: Po informacijah iz dobro poučenih krogov je možno, ni pa še gotovo, da se bodo nemško-rumunska trgovinska pogajanja v Bukarešti še ta teden končala. Po informacijah iz teh krogov bo novi dogovor dopolnilo nemško-rumunskega dogovora, sklenjenega v novembru L 1. Po vsej priliki se bodo povečali kontingenti za razno blago, in sicer z romunske strani za petrolej in z nemške strani za razne industrijske izdelke. Brzinski rekord nemškega bombnika Berlin, 20. marca. AA. Neko Jumckerso-vo dvomotorno Ietaio je doseglo včeraj nov svetovni hitrostni rekord. Letalo je doseglo povprečno brzino 517 km na uro in tako prekosilo rekord, ki ga je imelo doslej inozemstvo, za 43 lom na uro. Prejšnji rekord je bil 474 km na uro. Letalo je eno-krovnik, izdelan ve® iz jekla in ima dva motorja. Propelerji »o avtomatski in predstavljajo najnovejši uspeh Junckersovih tovarn. »JUTRO« št. 68 r o Lebruiiov obisk v Londonu ! Beležke Danes bo prispel prezident francoske republike v spremstvu zunanjega ministra Bonneta v London London. 20 maTa o Jutri bodo prispeli na uradni obisk v London prezident francoske republike Albert Lebrun' njegova soproga zunanj- minister George Ronnet in še nekater- d'usi trar:cosk; državniki Zd obisk predsednika francoske republike so >e vršile v Londonu zadnje dn- intenzivne priprave, k' so b'le dares že kon"ane. Glavne ulice mesta »o okrašene z angleškimi in francoskimi zastavami s cvetiem in transparenti Prezident Lebrun bo ostal s saojo soprogo v Londonu do petka V Buckinghamski palači so prezidentu :n njegovi soprogi rezerv^ati tako zvane belgijske apartmaje, v katerih prebivalo običajno tuj' suvereni ob prilik' svojih obiskov pri angleškem kraliu francosk' zunanji mini>ter Bonnet bo stanoval v francoskem poslaništvu. »Times« poročajo, da se bodo velikih »lijo. da bo palestinsko vprašanje po vsej priliki v sredo rešeno v obliki Bele knjige »Dailv Telegraph« trdi. da je angleška vlada trdno odločena nastopiti energično v Palestini da ne postane ta dežela v trenutku velike mednarodne napetosti druga Španija »Times« priobčujejo pismo generalnega tajnika arabske delegacije Ge-orga Antoniusa. ki zavrača obtožbe britanskih listov in predloge na- bi se palestinsko vprašan ie uredilo s koncesijami židovski manjšini, ki bi ustrezale britanskim interesom ter zahteva naj angleška vlada odpravi prehodno vladavino in proglasi neodvisnost palestinske države. Jeruzalem. 20 marca AA Židovski nac. svet ie po posvetovanju z vsemi židovski m> organizacijami z glavno delavsko zve zo in z glavnim odbo-om kmetske zveze ter telavvsikim žunanom sklenil zaradi mednarodne napetosti odložit- splošno s-tavko Veliki rabin Herzog je od edil za jutr v vsej državi molitve za ugodno rešitev židovskega problema in pozval Žide vseh dr- žav, naj se pridružijo tem molitvam, palestinski Arabci pa s© pozvali v?e arabske narode, naj posredujejo za zmago arabske nacionalne stvari Nekateri palestinski listi pišejo, da je pričakovati novo interpar-lamenta-no konferenco ki bi se imela sestati v Kairu sredi aprila Konferenca bi določila glavne smernice skupne politike. Estonski zunanji minister pri Becku Varšava, 20 marca. AA. (Havas) Zunanji minister Beck ie spreiel estonskega zunanjega ministra Selterja Oboroževanje Finske StocKho.'m, 20 marca. AA. Finska vlada je RKlenila zahtevati od parlamenta nove kredite za ojačenje državne obrambe. Potres na Japonskem Tokio, 21. marca. AA. Havas: Danes opoldne so občutili na srednjem Japonskem ln na nekaterih otokih potres. V nekaterih mestih se je podrlo nekaj hiš, JubUej bolgarskega »Junaka" Bolgarska sokolska organizacija »Junak« obhaja letos 401etnico svojega obstoja Kot uvod v proslavo je bila v nedeljo v sofijskem Narodnem gledališču svečana akademija ki so ii prisostvovali polee zastopnika kralja tudi skoro vsi ''lani vlade .n vsi vidnejši predstavniki bolgarskega javnega življenja Navzoče ie bilo tudi odposlanstvo jugoslovenskega Sokola, ki ga ie vodil prvi savezni pedstarešina Engelbert Gangl Gan?lov govor, v katerem je oilo podčrtano bolparsko-iugoslcvensko bratstvo in posebej še bratstvo med našimi Sokoli in bolgar?k'mi Junaki, ie bil sprejet z navdušenim aplavzom Ovacije so se ponovile. ko je godba zaigrala jugoslovensko himno Jugoslovenska soko^ka delegacija je v spremstvu voditeljev Junaka položila vence na grobu bolgarskega neznanega junaka in na jugoslovenskem *ojaškem pokopališču. Pozivi k treznosti V nedeljski številki smo zabeležili uvodni članek beograjske »Pol tike«. ki opozarja, kako se v sedanj h nervoznih dneh razširjajo vse mogoče alarmantne vesti, med njimi tudi mnoge zlonamerne in ten-denčne. Članek je pozival javnost naj tem vestem ne naseda, temveč mirno in trezno presoja situacijo. Sl čen poziv je za hrvatsko javnost objavil v svoji nedeljski številki »Hrvatski dnevnik«, glavno glasilo dr. Mačka. List prinaša poziv z debelimi črkami na prv strani in opozarja, kako se tudi iz resn h inozemskih virov šir jo o položaju Hrvatov in namerah dr. Mačka najraznovrstnejše vesti katerih neverodostojnost pa se vidi že iz tega. da si čestokrat popolnoma nasprotujejo. Mnoge vesti so tako fantasti čne in nesm selne da jim že na prvi pogled ne more nihče verjeti kdor pozna hrvatska stremljenja. »Hrvatska politika je« pravi dalje list, »v čvrstih in zanesljivih rokah in njeni odgovorni vod telii niso storili in ne bodo storili ničesar, kar ne bi bilo združljivo s hrvatskimi težniami kakor tudi niso n česar zanemarili niti ne bodo zanemarili, kar zahtevajo trenutne narodne koristi.« Članek se zaključuje s pozivom, naj bo javnost popolnoma mirna in naj ne naseda nikakršnim tujim ali iz tuj ne impor-tiranim vestem. Sestanki JNS V nedeljo je bila v Surčinu konferenca JNS za zemunski okoliški srez. Konferenca je bila dobro obiskana. O politični situaciji sta poročala Jovan Banjanin in dr. Kosta Kumanudi, govorili pa so tudi številni delegati iz sreza. Tudi v notranjosti Srbije je bilo v soboto in nedeljo več sestankov JNS. na katerih so odposlanci glavnega odbora poro. čali o političnem položaju. V Požarevcu je bila sreska konferenca za požarevski srez. Kongres bivše demokratske stranke V nedeljo dopoldne se je v Beogradu v dvorani Kola srbskih sester sestal kongres bivše demokratske stranke. Prišli so strankini zaupniki iz vseh pokrajin države. Politični poročili sta podala Milan Grol in Božidar Vlajič, kratek govor pa je imel tudi Ljuba Davidovič, ki so ga delegati viharno pozdravili. Kongres se je popoldne nadaljeval in je bil kasno zvečer zaključen. Od gg. Grola in Vlajiča predložena resolucija je bila sprejeta z aklamacijo. Mladi nemški novinarji v Zagrebu SluSatelji novinoznanskega instituta iz Leipziga, ki so se v soboto mudili v Ljubljani, so v nedeljo dopoldne odpotovali v Zagreb. Sprejeli so jih predstavniki novinarske organizacije, društva prijateljev Nemčije, mestne občine in Centralnega presbiroja. V Zagrebu so ostali mladi nemški novinarji do sinoči ter si ogledali mesto in njegov^ znamenitosti, zlasti pa vse naprave, ki so v zvezi z novinstvom ln novinarstvom. Sinoči so se odpeljali dalje proti Beogradu. Sprememba zakona o nevtralnosti Amerike Washington, 20. marca. AA. Politični krogi proučujejo resolucijo, ki jo je na kongres naslovil predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve Pittman Resolucija zahteva spremembo nevtralnostnega zakona. Glavna skrb ameriške vlade velja oskrbi Velike Britanije in Francije za primer vojne. Mislijo, da Pittmanova resolucija popolnoma ustreza tej glavni skrbi ameriške vlade. Mislijo, da načrt resolucije ne bo trčil ob resno nasprotstvo. Vlada je sicer izjavila, da prepušča odgovornost senatni komisiji, toda v vladnih krog h računajo, da bodo evropski dogodki najboljši argument za sprejetje resolucije. Po drugi strani pa tudi govore, da je večina kongresa in javnosti na strani Roosevelta. Senator Taft. ugleden prvak republikanske stranke, je izjavil, da tudi on podpiše misli, ki jih je navedel državni tajnik Wells v zvezi s sedanjim položajem v Evropi. Washington, 20. marca. o. Predsednik senatskega odbora za zunanje zadeve Pittman je imel snoči govor, ki so ga prenašale glavne ameriške postaje. V njem je utemeljeval potrebo, da se čim prej spremeni ameriški nevtralnosti zakon. Odkritje novega faraonskega groba Kairo, 20. marca. AA. Strasburški univ profesor Monte je našel v Tamisu v bližini Port Salda grob faraona Suhenesa II., ki je pripadal 21. dinastiji in ki je umrl okoli 1. 980 pred Kris om. Grob je popolnoma nedotaknjen Zlasti ima veliko umetniško vrednost ter Je čez tisoč kilogramov težak. Iz državne službe Beograd, 20. marca. p. Višji žel. kontrolor Anron Urbanja je bil premeščen iz Ljubljane v Novo mesto. — Sprejeta Je bila o.-tavka na državno službo, ki jo Je poda! inž. Kitner Drolc prt gozdarski upravi y Dolnji Lendavi. Danes začetek proračunske razprave v senatu Senatski finančni odtnr je razpravo končal že v soboto ter izdelal poročilo za plenum Beograd, 20. marca, o V senatu se bo jutri dopoldne pričela proračunska razprava Finančni odbor je že v soboto zaključil svoje delo in je danes plenumu predložil sveje poročilo. V poročilu se analizira novi proračun ter razčlenjujejo zlasti povečane postavke Poročilo posebej ugotavlja, da odpade od 760 milijonov din, za kolikor se ie proračun povečal nasproti proračunu, ki se sedaj izvaja, 558.8 mil jona din odnosno 72 5° o na materia'ne in le 211.2 miliiona din odnosno 27 5°''o na osebne izdatke. Por čilo ugotavlja potrebo, da se izdatki v toliki meri povečajo, ker bo le v 'em primeru državna uprava mogla ekspeditivno poslovati. V nekaterih resorih ie opažati, da delo zastaja, ker so se posli povečali, a je številčno stanje uslužbencev osfalo isto. če se ni še celo reduciralo Poročilo končno odobrava prizadevanje vlade do se na osnovi enakrsti in enakonravn^sti rešijo najvažnejši notranjepoltični problemi in predvsem urede odnošaji med Srbi Hrvati in Slovenci, kakor si je to vlada v svoji deklaraciji postavila za svojo glavno nalogo. Ker so v finančnem odboru samo senatorji, ki pripadajo vladni večini, plenumu senata ni predloženo nikako manjšinsko poročilo. S?ja kluba senatorjev JNS Beograd, 20. marca p V seratu so imeli danes dopoldne senatorji JNS svo.io klubsko sejo. Vodil io ie predsednik kluba senator Krsta Radovanovič Udeležilo se ie je tudi vodstvo stranke, predsednik Peter Zivkovič, podereds-idnik Jovo Banjanin. generalni tajnik dr Albert Kramer in drugi. Piazpravl;ali -o o taktiki kluba o ~riliki proračunske razprav« K načelni d°bati se bodo oglasili dr. Albert Kramer. dr Grga Andielinovič. Ivan Puceli M'lan Marja-novič, dr Nemec in Jeremija Zivanovič, Ankarski sestanek Predsednik bolgarske vlade Kfuseivanov odpotoval iz Ankare — Okrepitev prifatelfstva med Tur čila in Bolgarijo Ankara. 20 marca AA (DNB) V zvezi z obiskom predsednika bolgarske vlade Kju-eivanova v Ankari jt bilo izdanu po-očilo. v katerem se trdi da so turški in oolgarski državniki v popolni pr-srlnosti razpravljali o vprašanjih ki zanimal* Bolga rijo in Turčijo kakor tud' o vprašan nh ki tičeto vseh balkansk h d živ Nato so proučili rud' mednarodn- ooložai Ob tej Dr ie bilo ufiotovheno d? ie balkansk' sporazum jamstvo za mir ne samo na Bal kanu temveč v vsei Evropi Ugotovili >o fudi da so odnošaji med Turčiio m Bol ga rijo popolnoma pri jate''n da so se r obiskom Kjuseivanova v Ankari samo še ojačili Predsednik bolgarske vlade Kjuseivanov je odpotoval snoči iz Ankare v Carigrad, odkoder bo nadalieval pot v Bolgarijo Bukarešta. 20 marca AA Rador Vsi "umunski listi objavljajo na vidnem mestu uradno sporočilo obiavljeno v Ankari po končanih razgovorih med Bolgarijo m Turčijo. ter soglasno poudariajo njegov pomen. Tako pravi »Timpu!« da veje iz an-karskega siporočila pravi duh prijateljstva in sodelovanja med balkanskimi državami duh ki je osnova Balkanske zveze. Zato moramo čestitati zavezniški Turčiji in Bolgariji ki sta v teh dneh ki zahtevajo zbranost znali izraziti voljo, ki preveva nas vse. da se utrdi v vzhodni Evropi mir z vzaiemnim p-izadevanjem Sicer te pa zdi da je povsod zavladal odmev teh želja po prijateljskem sodelovanju in nacionalni neodvisnosti Tako naj objavimo avtentične nemške izjave, ki pravijo: v Berlinu prevladuje mnenje, da glede nobenega drugega naroda v Evropi ni nevarnosti da bi se primerial z bivšo Češkoslovaško Enaka ie z italijansko izjavo, ki ugotavlja. da so razmere od Balkana do Severnega morja dokončno določene S tem se tudi pojasn juiejo tako pomembne reakcije vlad in narodov velesil, reakcije, ki jih moramo vpo^tevati in ki jasno pod f rta vajo osnovno vero da je od miru v tem delu Evrope, temelječem na p-avici in spoštovanju obstoja in neodvisnosti vsakega, bod;s velikega bodisi majhnega naroda odvisen splošen mir. Nova madridska ponudba generalu Francu Valencija, 20 marca A A. Podtajnik v predsedniš-vu sveta za narodno obrambo je izjavil glede ponudbe za mit generalu Francu, da gre samo za to. kar si želijo vsi Spanci, namreč močno Španijo. Ne obstoja več desničarska ali levičarska Španija temveč samo ena nacionalna Španija. Ako Franco ne bo odgovoril na ponudbo za mir. imamo vse pogoje in m žnosti da nadaljujemo vojno, celo bolj kakor kdaj-koli prej. San Sebastian. 20. marca. AA Predaja akreditivnih pisem francoskega veleposla -i nika Fetaina bo verjetno za nekaj dni odložena, ker so v severozapadnem de u Španije veliki snežni viharji, ki onemogočajo promet. Valencija, 20. marca. AA. Danes je Francovo letalstvo bombardiralo Valenci-jo in okoliška pomtrska mesta ter po. vzročilo veliko škodo. Rim, 20 marca A A. Štefani: Mussolini je sprejel včeraj tajnika španske falange Fernandeza Questo. Sprejemu je prisostvoval veleposlanik nacionalis ične Španije. Veliki fašistični svet Rim, 20. marca. AA V torek 21 marca, ob 22. bo Mussolini predsedoval v Beneški palači seji velikega fašistovskega sveta, ki se bo sestal aa pomladansko zasedanje. Goring se bo sestal z Mussolinijem London, 20. marca AA Reuterjev dopisnik je izvedel, da se bo predsednik pruske vlade vrnil v Italijo kjer so ga najnovejši dogodki zalotili na dopastu Ker je maršal Goring obenem preds-dnik državnega zbora, zato ni verjetno da bi se državni zbor že te dni sestal na zasedanje. V Berlinu mislijo, da se bo Goring za svojega bivanja v Italiji sestal z Mussolinijem. Rimski tisk odklanja Srancsske ponudbe Rim, 20. marca. w. Direktor "ista »Gior-nale d' Italia« Virginio Gavda nastopa v svojem listu zelo ostro proti poizkusom francoskih listov, da bi pridobili Italijo za sodelovanje s Francijo. V Franciji ne uvi-devajo, da se z govoricami o latinskem bratstvu danes Italija ne rrore več pridobiti, in zaman upajo, da bi pridobili Italijo kakor leta 1915. v zadnjem trenutku za svojo rešitev. Italija se zaveda, da je svojo moč dosegla edinole v duhu in s po-mečjo osi Rim - Berlin. Iz praktičnih vzrokov Italija ne želi vojne, vendar pa se ne boji ničesar. Italijanski prestolonaslednik na obisku pri papežu Vatikan, 20. marca AA. Danes ob 11. je vojvoda Piemontski obiskal v družbi italijanskega poslanika v Vat kanu papeža Pija XII Prestolonaslednika so sprejeli z vsemi častmi Vojvoda Piemontski je takoj odšel v knjižnično dvorano, kjer ga je sprejel papež. Nato je obiskal kardinala in državnega tajnika msgT. Magli-ona, ki mu je popoldne vrnil obisk. Prenos čeSke specialne industrije v Ameriko ? New Y°rK, 20 marca A A. (Havas). Na sestanku ameriških industrijcev so raz. prav'Jali o načrtu, kako bi se prenesla glavna češka nacionalna industrija v Zedinjene države. Izvoljen je bil poseben od. bor, ld bo proučil možnost naselitve 500 češldh strokovnjakov v Zedinjenih državah. kjer bi ameriške delavce naučili pro. izvajati češke industrijske speciartete, zlasti steklo, porcelan in ceneni nakit, Hudsonovi razgovori v Varšavi Varšava, 20. marca. AA. Državni podtajnik v britanskem zunanjem min i str. stvu Hudson je dopoldne obiskal trgovinskega ministra, nato pa zunanjega mni. s.ra Becka m podpredsednika vlade. Potem se je vpisal v knjige pri predsedniku republike in pri maršalu Rydz Smiglvju. Svet za trgovinske pogodbe je priredil britanskemu gostu na čast kosilo. Varšava, 20. marca o. »Kurier PoJ-Jci« piše. da bo angleški državni podtajnik za zunanjo trgovino Hudson na sestanku z Beck »m govoril predvsem o novem mednarodnem političnem položaju, ki je nastal z nemško aneksijo Češke in Moravske, ter o vprašanjih, ki se bodo načela ob priliki obiska poljskega zunanjega ministra Becka v Londonu Kakor znano bo odpotoval Beck l aprila v Anglijo. Litovski zunanji minister v Berlinu Berlin, 20. marca. AA. Litovski zunanji minister Urbsis, ki je prispel v soboto zvečer v Berlin, je opoMne obiskal zunanjega ministra Ribbentropa. Menijo, da sta govorila tudi o političnem i->oložaju v Klaj-pedi. Brauchitsch odTkovan Berlin, 20. marca. AA. (DNB) Hitler je po končanih vojaških operacijah na Češkem in Moravskem odlikoval generala Brauchitscha in Kettla z zlatim znakom narodno socialistične stranke. Prepoved posesti orožja na češkem in Moravskem Praga, 20. marca. br. Nemške oblasti na Češkem in Moravskem so pozvale vse prebivalstvo, da policiji takoj izroči vse orožje in strelivo ter tudi tako orožje, ki ga hrani za spomin na zadnjo svetovno vojno. Praški policijski upravnik je po nemški odredbi prepovedal vsa javna zborovanja, društvene sestanke in druge take prireditve ne glede na to, ali se vršijo v javnosti ali v zaprtih prostorih. Vremenska napoved Zemunska: Oblačno s snegom in dežjem v večji južni polovici države, delno oblačno v severnih krajih in na gornjem pri-morju, temperatura brez posebne spremembe. Dunajska: PoslabSanje vremena, tempe« ratura v nižinah se ne bo mnogo izpreme-nila, v višjih krajih pa bo nekoliko padla, zjutraj mrzlo,