I)ne 16. t. n;. ol> 17. ur: M. lr.inut ie ministrski predsednik Pašič raz 1 .ilkona kaljevske vile obvestil narod. da ie uinrl prvi kralj velike svobodr.e jiiK(JS-"'Ovaiiske državc. n.io vrhovni ustanovitelj in osvoboditelj prej i,g podjarmljenega dela jugoslcvanskega naroda. Srbov. Hrvatov in ?lo\encev. krali Peter I. Kruljevo smrt ic naznanil s historičnimi bescciaiTii• »Krali ie nirtev — živel kralj'« Xe'zprosno sevra snirt v vrste onih, ki so prešli za svobodo jugosio\';.nskena naroda preko Kalvarijc naše svoborte. preko albanskih gora: uruj_r r/a dnigim mrjo. ker ie izčriuil niih telesnc nioči nadčloveški napor. s katerim so vodili izmučeni srbski narcd pre-ko albanskih gora. da nadiiljuje izven svoie domovine boi zu osvobo-iitev vsega .higoslovan* skcga ;iaroda — bo.i za našo osvoboditev iz suženjstva! h: sedaj nam v svobodi umirajo naši najboljši možje! Oni odhajajo za t.soči junakov. ki so darovali svojt- življen]e na žrtvenik naše svobodc. T_idi krali Peter ie odšel za tisoči svojih iunakov, ki so obležali v albanskih sro.rah in va bojnili pol.ianah v boju za našo svobodo. Kralj Peler je timirl, a on bo živel večno v zgodovini jugoslovanskegn naroda! S svojimi deli in s svojo zgodovin'> se visoko dviga nad kral.ii drugili narodov in držav. Izšel ie iz iedra svojega naroda in živel je vse živlienjc le za svoj narod: bo.i za svobodo naroda jc z_iodmrina n.iegovega življenja! Krali Peter I. se ie rodii 29. jtinija 1844 v Beogradn kot tret.il otrok tedarijega srb&kega kneza Aleksandra Karadorjj.ieviča in Pcrside roicrie Nenadoviče.. Ljudsko šolo ie obiskoval v Beogradu; kot štirinajs.lctnega mlader.iča za je poslal oče v Ženevo, kjer ie do leta 1861. naualjeval svoje štucMje. Iz 2eneve .ie odsel v Francijo. kjer ie stopil , /nano napoleonsko vojaško akademiio St. Cyr, katero ie končal 1. 1864. Ter vstopil kot častnik v firancosko armado. Živel ie v Pariz/u. kier se je posvetil nolitičnim :n ekonomsikim vedam. Učitel.a sta mu bila madžarski eniignmt in narodni ckonom Daniel Iranv ter Čeh Podhorsky. Ko is leta 1870. izbrulinila francosko-pruska vojna. ..e stopil princ Petar kot oficir v tujsko le<riio. ki ie tvorila sestavni del 15. francoske armiie. Že v prvih hojih se.ie mladi srbski princ odlikoval s svoio hrablcstjo. ler bil kn.alu poklican v generalni štab ter dodelien 18. vojneniu /boru pod noveljstvom gcnerala Bourbacyja. V borbah na Loiri se je r-rinc Peter odlikoval tako, da ie bil med prvimi oficirji odlU_ovan z loj.vijo časti. . Po končani voini ie princ Peter izstonil iz francoske voiske in odšel v Švico. kier se ie posvetil nadaljnjim študijam. V domovini so se v tem času razmere popolnoma spremenile. Njegov oče knez Al^ksander se ie nioral (xlpoveda:i srbskemu pirestolu v korist Obrenovičev. ki so pregnali KaraRJcrgjeviče iz Srbi.ie. Petar je kakor iz^nanec živel v Švici, ali tudi fja le dospel obupen glas bosanske in hercesiovinske raje. ki se je dvignila woti Tnrkom. Knez Petar ni nremišlja! niti trcnotka; naskri.va.i ie odšel v bosansko krajjno in v Orahovcu na svo..e stroške zbral velijco četo vstašev in se postavil pod inienom Petar Mrkon;ič na čelo borilcev za svobodo potlačenega naroda (1875.). Po večletnem četovanju ie odšel iprinc Peter najprej na Dunaj, od tam pa v Pariz. kier ie zopet nadal.ieval svoie študije. Po kratkem bivanju v iužni Franciji se ie ipreselil na Cetinje. Tu se ]e poročil leta 1883. s kneginjc Zorko, hčerko bivšega arnogarskeRa kralia Nikite. ki mu ie rodila pet otrok: knee.in_o Jeleno, vdovo bivšega ruskega velikega Kneza Jovana Konstantinoviča. kraljiča Gjorgja (¦?". avjrusta 1887) 'in kralja Aleksandra (4. decembra 1888). Druga dva otroka (Milena in Andrija) sta umrla y zgodnji mladosti. Kratek je bil zakon kneza Petra. Kajti že leta 1890. umiia mu je žena Zorka. Princ Peter se je preselil v Švico. kier .e živel kot skromen zasebnik. Razmere v domovini so se pola.eoma vedno boli slabšale. Srbski narod ie končjio uvidel, kam ga vodi nolitika Obrenovičev, ki so se po svojih zadnjih uredstavnikih. kralju Milanu in Aleksandru, udinjali v avstriisko službo. in v tragični maiski noči 1903. začela se ie nova zgodovina srbske države. Ves narod ig ohrni'1 oči v kneza Petra in mu ponudil krono. Dnc 2. junija 1903. leta ie nar<xlna skii].ščina izbrala princa Petra kraljem Srbije. Novoi'/vol.ieni kral.i ie lakoi zapustil Ženevo in odpotova! v svojo domovino. Po 45. letih izgnanstva ie stopil kirali Peter 11. iunija 1903 na srbska :la. Pri sprejenm .ie rek.l: »Kar ie začel ded. to bo končal vnuk!« Koma.i so se uredile razmere v ^ernl.ji. že ie začel kral.i Peter izvajati življenjsko nalogo, ki si io ie stavil: borbo za osvobojcnje. Hne 5. oklobrn 1912 je n:ij)ovedal kralj Perer vcjno '1'iirčiji. Pod vodstvoni viteške.era Drestolonaslednika Aleksandra ie v osniih dneh bila razbita na Kumanovem tnrška vojska. Po petindvaisetih dneb ie razvila srbska vo.iska svoj pobedono.nj prapor uo zmaiiah v Maceuoniji. Stari Srbi.ii in Albaniji. na obalah sinjega Jadrana v Draču. Lešu in Ivanu Medovanskem! Ko ie nebratska Bolgarska — nahuiskana po Avstriji m Nemčiii — zahrbtno napadla svo.ic zaveznike. je srbska voiska v krvavi bitki na Bregalnici zopet dokazala. da je nepremagljiva v borbi za svobodo' Po sklenjenem bukareškem miru ie bila končana prva epoha v dein kralja-osvoboditelja. Vsled silno oslabelega zdravja je izročil krali Peic/ v ;ulija 1914. !eta vladarske posle rtffentu - sinu in prestolonaslednikn Aleksandru sam pa ie odšel v kopališče v Vranje. Ali doljjo ta njegov odmor ni traiaH Na Vidov dan 1914. ie padel v Sarajevu avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand. zakleti sovražnik našega naroda! In malo dni potem, napovedala je Avstrija vojno izinučeni Srbiji. Vojna sreča se ie obračala. Srbska vojska se ie morala umakniti premoči, mislilo se je na popolen umik in krali Peter ie v najhujši situaciji izdal na svoie vojake proglas v katerem jih odvezu.ie dane prisege. sani pa lioče s svojiina sino>voma ostati do zadnjega zdiha na boiišču  Ta klic ie dal srbski vo.iski moči. da ie občutno porazila mnosokrai nadštevilnesra scvirnžnika. Toda prišli so najhujši časi za Srbiio, prognanstvo naroda z lastne zemlje. nrnik čez albansko gorovje. Iri \- tem. najhujšem trenotku se je izkazal kirali Peter pravega kralja svojega naroda, odklanjal je .vsak') udobnost in delil trpljenje s svoio vo^sko in narodom in korakal čez albanske gore. dč.ieč narodn pcguina in notran.ie sile v velikern bo.iu z;i svobodo. Leta 1918. se ie izpolnil kralju Petru najviš.ii ideal; njegova vztrajna bctrba ie osvobodila ves narod Sfbov. Hrvatov in Siovencev iz jarnm tuičevanja. ustvarila ie ob Jadiranskem morju veliko jugoslovansko dr>žavo in krali Peter ie vkcrakal iz iprognanstva v povečano osvobojeno domovino kot krali kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. In z srlobckim siioštovanjern ie imenoval ves narod ime kralia Petra 1. — Osvoboditel.ia. Pod njegoviin žezlom se ie pričelo nadaljno delo za notranjo konsolidacijo drjave ter delo za osvoboienje jugoslovanskega naroda na kulturnem in srospodarskem noliu. Izslo ie nebro.i zakonov z njes.ovim podpisomr a največje delo. ki ie bilo izvršeno na podlagi dcla naših državnikov in odposlancev nar<xia. ;e vidovdanska ustjjva kral.ievine Srbov, Hrvatov in Slovencev. ki mu stoji ob mrtveškem odru kot tcmeljni kamen njegovega dela za našo državo. na katerem bo stala trdna in močna kulturna in gospodarsKa jugoslovanska di žava. Tiuli solsivo in učiteljski stan se približuje po dolgoletnih borbali v preteklosti \ svobodni državi svojim idealom. ki iih bo deinokratična nova domovina uveliavila s šolskim zakonom; a še pod vlado kralia Petra ie učiteliski stan dosegel svoja stanovska prava. da danes živi svoboden med svobodnimi. Velikemu kralju. ki ie z brezprimerno ljubeznijo ljubil ves narod. oddolžimo se dostoino s tem. da se zberemo vsi okoli niegovega prestola. na katertga ie sedai stonil njegov sin, vzgojen r idejah svoieKa roditelia in utrien v vel'kem boiu za osvobojenje kot njegov prvi boritelj in vrhovni komandaint naše hrabre vojske, Večna slava Petru. kralju - osvoboditeljn'