MI MED SEBOJ...
Zbadljivka, uganka ali opozorilo?
Na steni podhoda prulskega mostn je zanimiva, pestra zbirka grafitov. Vse kaže, da so mnogi zaupali svoja občutja, stiske in probleme tej steni na samotnem kraju na bregu Ljubljanice.
Še posebej sem postal pozoren na grafit« UČI^ SE ZA 5, UPAM ZA 4, PIŠEM ZA 3, ZNAM ZA 2, DOBIM 1«.; pojavil seje pred koncem lctoSnjega šolske-ga leta. Zdelo se mi je, da je odraz takratnega šolskega razpoloženja. Nisem ga pa razumel. Morda je neke vrste zbadljivka, Saljivka ali uganka. Preko poletnih potitnic so sc pojavili novi grafiti, toda ta je ves čas ostal in je tudi še sedaj ob začetku novega šolskega leta.
Več gimnazijalcev sem vprašal za mnenje, kaj naj bi pomenil ta grafit. Smejali so se, tei, stvar je zelo prepro-sta in mi omenili, da gre za tiste »odštekane« profesorje ali profesorice. Razložili so mi, da se pripeti, ko se nekateri profesorji in profesorice na poscben način izživ-ljajo na »ubogimi študenti«. Nisem pozabil na svoja »ležka« leta in na naše takratne težave. Zato sem obzirno vrtal, dokler se niso odprli kot zrel sadež.
Stvar je zelo preprosta, so mi dejali. Za kontrolko se doma »nagulimo« vso snov, ki smo jo obdelali v šoli in naj bi prišla v pošlev za naš preizkus znanja iz tistega predmeta. Zgodi se pa nekaj nepričakovanega, profeso-r(ica) nas preseneti s snovjo, ki jo v §oli še nismo predela-li... No, in tako se učim za pet, dobim 1...
Spomnil sem se na iskrico, ki sem jo prebral, da so izpiti strašni za najbolj pripravljene, kajti največji bedak lahko vpraSa več, kot lahko odgovori najmodrejši človek.
Tudi moj znanec pedagog me je opozoril na zelo neprijet-ne posledice »takih preizkusov«. Resnici na ljubo pa moram povedati, da so zelo lepo govorili o prijaznih, nekaterih strogih, vendar pravičnih profesorjih in profe-soricah. Seveda so pa tudi lzjeme.
Začnimo novo Solsko leto optimistično in se spomnimo tudi grafita: »SOLZE V OČEH, MISLI O LEPIH RE-ČEH«. Hkrati pa sem tudi prepričan, da tisti »UČIM SE ZA PET...« ni zbadljivka, porogljivka ali uganka in mu je treba resno prisluhniti.
STANE LENARDIČ