165
Deželni zbor kranjski razpuščen.
Kolikorkrat je na javaost prodrl glas, da se mora razpustiti krivično voljeni, nenaravni kranjski deželni zbor, in da se bode to kmalu zgodilo, vselej čul se je jok in stok iz nemčurskih časnikov in redno sklepale so se take nemčurske izjave in tožbe, da vendar-le ne bode razpuščen. — Minulo je do malega polnih, težkih šest let, odkar so se vršile one grde, za vsako državo, v kateri ima vladati postava in enaka prostost za vse državljane, sramotne volitve, in zdaj še le, ko bi uže stari zbor postavno ne smel več zborovati, še le zdaj, ko bi bili imeli do naravnega pogina zbora samo še 59 dni, nastopil je zdavnaj potrebni in opravičeni razpust očividno zato , da bode zmiraj zvesta slovenska kranjska dežela pri domoljubni svečanosti 6001etnice dobila zopet svoj postavni, iz prostih volitev izvoljeni deželni zastop, in kolikor krivični volilni red pripušča, tudi po svoji ogromni večini slovenski zastop, kakor je prebivalstvo slovensko.
Ni bilo treba preroškega duha in vedeti, da bode jok in škripanje nemškutarjev po razpustu zborovem še hujše. In res cviiijo v lastnem lističa in v priisko-nem-škem listu na Dunaji, in vijejo se kakor gad, ki visi z glavo v precepu, boli jih posebno , da bodo zdaj želi Slovenci sad svojega truda.
Mi sicer tudi obžalujemo, da se deželni zbor ni razpustil koj L 1879., ko je nastopila vlada TaafFe-ova, obžalujemo , da bodemo imeli odpravljati in popravljati toliko krivic, toliko spak prizadetih v dolgem teku šestih let naše dežele na duševnem in na gmotnem polji. Toda odločno moramo zavrniti podtikanje, kakor da bi se narodna stranka imela zahvaliti nasprotni tudi le za malenkost dobrega v njeni zapuščini; vsak čin njihovega dela bil je krivičen, vsak nam je bil sovražen, in ako se ima kdo pritožiti čez krivico, smo ti edino le mi. katerim se je toliko časa odrekavala pravica in pravo.
Izvrstno zavrača nemčursko javkanje uradna „Laib. Zeitg.'' od preteklega ponedeljka. Uradni list kliče v spomin nemčurski kliki, kako je njihov organ dne 25. maja leta 1877. pozdravljal tedanji razpust deželnega zbora rekoč: ;,Razpuščen je deželni zbor! S tem slovesnim činom nastopil je jako pomenljiv trenutek za zgodovino razvitka dežele. Po šestih letih zopet je prebivalstvu dana prilika izvrševati svojo dragoceno pravico: odločilno vplivati po volitvah na po-stavodajstvo in upravo dežele itd."
Uradni list navaja dalje odgovor ministra kneza Auersperga na dotično interpelacijo, v katerem se samo sklicuje na §. 10. deželnega reda, po katerem „kroni pristaja nedvomljiva pravica, deželni zbor razpustiti kedar koli hoče"
Sklepa pa omenjeni članek tako-le:
;;Mi imamo na to po moči kratko odgovoriti, da, ako ^L. W." glede predstoječih volitev govori, „da se bode vnel neizogibljiv prepir" o nevolji in razdraženosti, da ima pred očmi le one dogodbe pri volitvah 1. 1877., ki kažejo najhujšo strankarsko strast, ki se pa ne pokaže z lepo še kje drugod v taki meri. Toda vrenja in razburjenosti med prebivalstvom, umetno provzročene in skrbno gojene, katera je spremljala vse tedanje volitve se do zdaj prav malo ali nič ne zapazi in vkljub volitve ostane pozornost zvesto vdanega prebivalstva obrnjena na bližajočo se šeststoletno svečanost. Prebivalstvo ima vzrok ostati mirno, ker smelo se bode svoje ustavne volilne pravice prosto posluževati in težko popisljiva predrznost „L. W." je trditev, da se hočejo Nemci v deželi šiloma odriniti. — Kakov bode prihodnji deželni zbor, odločile bodo prosta
166
Tolitve prebivalstva, ki šteje 450.000 Slovencev in 30.000 Nemcev. Mi smo zmiraj zadovoljni in zmage gotovi, ako so volitve v resnici proste.