-----240 ___ Pesem. Za kratek čas skoval V. K ur ni k. Vvod. Bilo je v viharni noči — Ko to slišim, se zavzamem, Se še spomnite o toči, Hitro od počitka vstanem Ki je sula iz nebes — Ter zapišem „kdo je mar?" Ko me Vila obiskala, Od te dobe me ni Vila Zdajci vstati ukazala, Ne trenutka zapustila, Ter mi pravi: skleni vez Jaz opeval ž njo sem dnar, Zopet z manoj zapuščeno, Tu jo znaš, moj bralec, brati Pevcev slavskih kdaj cenjeno. Kedar čes in kolkorkrati ,,Kdo je mar?" Kdo je mar? Mi zapisi pesem eno Skazkov, prosim, ne kazati, In opevaj sami dnar. Saj ni pisano za — dnar! Kdo je mar? Vse dobi se, kar je drago, Revni kmetic njivo orje, Bodi Čast alj bodi blago, Pod Črtalom lon'c zapoje, Vse izvrta, kdor 'ma dnar, Najdel velik je zaklad, Prazni roki se odreče, Ga na tihem k domiu spravi, Polni pa vse lahko steče, Dom podere, hišo stavi, Kdor ga nima, je ^slepar"! Vse se čudi: „pravi škrat"! Z dnarjem kupiš lepa dela, Kdo mu vendar dnarje kuje, Blizo daljna je dežela. Alj hudič mu jih njasuje? Kdo je mar — Kdo je mar — Kdo to spelje in dodela? Ki poslopje povzdig;uje? Vse to spelje ljubi dnar! Premogočni srečni dnar! Nekdo žlahne rodovine Nekdo stavil je v hotrijo, Ima plavže in grajšcine, Srečko vgane; z bogatijo Siv je že kakor golob. Sam ne ve, kako im kam. Se zaljubi v zalo dekle; So prijatli ga prosilli, Ličica so jej zapekle, Naj se usmili jih v sili. Ko zagleda živi grob. Zginil je en čas dnugam. Vendar mu je roko dala, Ko spet pride, kupii hiše, Z njim na videz se zvezala. Konje jaha, „fon" se piše! Kdo je mar — Kdo je mar — Da se reva je udala? Ki preteklost naglo zbrise? Zapeljivi slepni dnar! To je čudne srečke dnar ! ----- 241 ------ V farni cerkvi je poroka, Srenja si župana izvoli, Ženin se na skrivnem joka, Ni ga daleč na okoli Ker je siljen bil jo vzet'; Samosvojnega ko on, On je ljubil le sosedno, Ker pa ima tri zemljišča, Njega srca samo vredno, Misli vse, saj ni ga tiča Pa je vbogal očev svet. Za vse dobro kakor on, Zakon brez ljubezni hira, Pa so grozno se kesali, Ni veselja, ni ga mira! Ker glasove so mu dali. Kdo je mar — Kdo je mar — Ki ljubezni pot zapira? Da z glavami so majali? Le nesrečni to je dnar! Je posestev vel'kih dnar! Škorc je sedem sinov zredel, Gospa Prga se nalispa, Pa od glada sam ni vedel Zal' obleče, lase skrižpa, Pomagati si nikar. Gre v Štacuno kupovat, Kaj si izmisli siva buča? Polni pudelj se navleče V skrinjo zapre pod dva ključa Pred-njo blaga, kupit' neče, Kamnja kakor bil bi dnar. Gre drugam spet poprašvat, Pravi, kdor me če rediti, Tako z trgovci norčuje, Zna, po smrti vse dobiti. Cas jim krade, svoj skrajšuje, Kdo je mar — Kdo je mar — Ki jih znal je prevariti? Da pri vsem tem se spoštuje? To je bil pohlepni dnar! To je potrpljivi dnar! Sklednik ima zalo snico, Bla država je v zadregi, Hčerko kakor rojenico, Tuji upa vse zalegi, Kar zalazi jo grajsčak, Se proda železnica, Kakor orel z golobico Nič nas niso poprašali, Stori hudo nad devico, Med seboj so pomečkali, Očo zmami rumenjak. Preč je zlata stezica, Ko spomlad je zelenela, Ko porezal bi nam žile, Hčerka lepa je zvenela! Obrtnije so vsahnile. Kdo je mar — Kdo je mar — Da prezgodaj je trohnela? Vzrok hanze bil nemile? Sladkoupni to je dnar! Samo vratorezni dnar! Šviglja je prišla v Ljubljano, Pasli bratje so kdaj cede, Pa nikjer ni službe za-njo, Ovce, jagnjeta, govede, Se na svoje vstanovi. Jih obiše lastni brat; Ko mrak pride, gre okoli, OČe ga čez nemoč ljubi, Ce si kdo jo morda zvoli, To nagib je bil k pogubi, Al pa sama ga vlovi, So sklenili ga prodat', Z dolg'mi krili trg pometa, Tržci so ga odpeljali, Kruhek tak redi jo leta. Kralju Farau prodali. Kdo je mar — Kdo je mar — Da je sladnosti navzeta? Da so bratje brata dali? Je pohotnih tičev dnar! To je krvitajni dnar! Dva se pravdata soseda, Kaj za dnar se da storiti, O neki meji zdi se zmeda, Mi ni moč do konca priti, Oba rada bi svoj prav, Vsaj bi nikdo ne verjel! Vendar zgubil je pravičen, Judje se dajo krstiti, Ker je reven, manj jezičen, Zlato tele zadobiti, Ni za njega nič postav. Kolko jih je dnar že vjel! To ste mnogi doživeli, Smrt ne da se podkupiti, Ki krivice ste trpeli. Vse se mora njej vkloniti. Kdo je mar — Kdo je mar — Ki krivičnim prav dodeli? Ki ni moč nas obraniti? Večkrat krivosodni dnar! Smrti ne odkupi dnar!