UČNI NAČRT Srednje splošno izobraževanje 92:80 / GLASBENA / Umetniška gimnazija - glasbena / smer; modul C: jazz-zabavna glasba 5 2 0 2 0 TEHNOLOGIJA . 1 . 8 0 1 UČNI NAČRT IME PREDMETA: glasbena tehnologija Izobraževalni program umetniške gimnazije - glasbena smer; modul C: jazz-zabavna glasba: druge oblike samostojnega ali skupinskega dela: glasbeno ustvarjanje (35 ur) PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Gašper Bertoncelj, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani; Ana Bezjak, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; Marko Črnčec, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani; Matej Hotko, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani; mag. Klemen Kotar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Igor Lunder, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Igor Matković, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; dr. Jani Moder, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Nanča Muck, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Jure Pukl, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani; Milan Stanisavljević, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Janez Vouk, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; mag. Damjana Zupan, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Vid Žgajner, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p. IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc Ljubljana, 2025 SPLETNA IZDAJA DOSTOPNO NA POVEZAVI: https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-glasbena- tehnologija_um_gl_c.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 252439555 ISBN 978-961-03-1154-6 (Zavod RS za šolstvo, PDF) BESEDILO O SEJI SS Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, določil učni načrt glasbena tehnologija za izobraževalni program umetniške gimnazije (glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba). PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj) KAZALO OPREDELITEV PREDMETA....................... 9 Namen predmeta .................................... 9 Temeljna vodila predmeta ...................... 9 Obvezujoča navodila za učitelje ............ 10 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 11 NOTACIJA .................................................. 12 Notiranje za male zasedbe .................... 12 Notiranje za veliko zasedbo .................. 14 SNEMANJE IN OBDELAVA POSNETKOV ... 15 Snemanje............................................... 15 Obdelava posnetkov .............................. 17 ELEKTRONSKA PRODUKCIJA GLASBE ..... 18 Glasbena ideja od zamisli do produkta .. 18 MIDI ....................................................... 19 AVTORSKE IN IZVAJALSKE PRAVICE ....... 20 Avtorske pravice ................................... 20 Izvajalske pravice .................................. 21 VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 22 Opredelitev predmeta ........................... 22 PRILOGE ............................................... 23 9 2 : 8 0 / / / 5 2 0 2 . 0 1 . 8 0 OPREDELITEV PREDMETA NAMEN PREDMETA Predmet glasbena tehnologija dijaka seznani z zgodovino snemanja in reprodukcije glasbe in s tehnologijo, ki jo uporabljamo ali smo jo uporabljali v te namene, ter ga pripelje od glasbenega osnutka do končanega posnetka na logičen, pregleden in ponovljiv način. Skupaj z drugimi strokovnimi predmeti vzgaja in izobražuje glasbene talente ter jim omogoča pridobivanje dodatnih glasbenih znanj in izkušenj, obenem pa jih pripravi na samostojne nastope na glasbenem trgu. Predmet omogoči dijaku prenos pridobljenega znanja, tako teoretičnega kot praktičnega, v snovno oprijemljiv glasbeni izdelek, pa naj bo to demonstracijski posnetek nove ali priredba že obstoječe skladbe. Ob vsem tem si dijaki razširjajo estetska, intelektualna, čustvena in domišljijska obzorja ter razvijajo osebni kritično-analitični odnos do glasbenih del in načinov ter stopenj produkcije tovrstnih glasbenih izdelkov. Predmet glasbena tehnologija dijaka uvede v neposredni stik z glasbeno industrijo in sodobnimi tehnološkimi in programskimi dosežki. S tem razširjamo možnosti uporabe teoretično-praktičnih uvidov in znanj, ki jih dijaki med učenjem pridobivajo ob glasbenoteoretičnem in instrumentalnem učenju, dijakom omogočamo aplikacije teh vedenj, znanj in spretnosti pri samostojnem ustvarjalnem in poustvarjalnem delu vse od prvega miselnega osnutka prek bolj določene zamisli glasbene zamisli do končne slike glasbenega dela, ki ga realizirajo na različnih nosilcih in programih notnega in zvočnega zapisa. TEMELJNA VODILA PREDMETA Ob pridobivanju teoretičnega znanja (notiranje, akustika, obdelava signalov, sekvenciranje in snemanje inštrumentov) naj pouk temelji predvsem na praktičnem pridobivanju znanja (notiranje lastne kompozicije, snemanje, sekvenciranje lastnih melodičnih in ritmičnih idej) in dijakovi kreativnosti (digitalna obdelava zvočnega signala). Že sam projekt snemanja koncerta lahko dijaka nauči veliko o mikrofonih in njihovi postavitvi, snemalnih napravah ter poti signala od inštrumenta do snemalnega medija. Pri obdelavi posnetih (ali sekvenciranih) kanalov pa je ob obravnavi in uporabi osnovnih efektov (kompresor, ekvalizator, reverb) dovoljena in zaželena kreativnost, pri čemer naj ima dijak karseda proste roke. 9 9 2 : 8 0 / / / OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE 5202.01 Poučevanje glasbene tehnologije zahteva celostni pristop, ki vključuje teoretične in praktične .80 vidike. Učitelj mora zagotoviti, da dijaki aktivno usvajajo cilje in standarde znanja. Ključne značilnosti pouka vključujejo praktično delo z glasbeno in programsko opremo, ki spodbuja tehnične veščine in kreativnost. Poudariti je treba pristope, ki spodbujajo motivacijo, sodelovanje v skupinah in aktivno vključenost dijakov. Eksperimentalno delo, izkustveno učenje in fleksibilno izvajanje pouka so bistveni. Učitelj mora zagotavljati varnost pri rokovanju z opremo in spremljati dijakovo počutje ter napredek. Pouk mora temeljiti na sodobnih raziskavah, kulturnih vrednotah in učinkovitih strategijah. Učitelj spodbuja dijakove ambicije in nadstandardne sposobnosti ter pomaga pri oblikovanju in uresničevanju ciljev. S pristopom, osredinjenim nanj, dijak gradi svojo glasbeno identiteto in dosega najvišji potencial. 10 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 9 2 : 8 0 / / / NOTACIJA 5 2 0 2 . 0 1 . 8 0 OBVEZNO OPIS TEME Notacija je prva od štirih tem, ki jih obravnava predmet glasbena tehnologija. Dijaka seznani z notacijskim programom Sibelius in ga pripelje od kreacije notnega zapisa skladbe, primernega za malo zasedbo (t.i. leadsheeta), do uporabe programa za zapis ali prepis not za veliki jazzovski orkester (big band). NOTIRANJE ZA MALE ZASEDBE CILJI Dijak: O: se seznani z delovanjem računalniških programov za notiranje; O: pri vnosu lastne ali prepisu že obstoječe skladbe izgrajuje občutek za estetiko in ekonomičnost zapisa; O: razvija sposobnost hitrega zapisovanja ali prepisovanja idej v notacijski program; (4.2.2.1) O: razume vlogo ponavljajev in različnih zapisov, ki določajo formo skladbe (koda, dal segno), in jih uporablja v procesu notacije; O: spozna vlogo notacije s poševnicami in te uporablja na primernih mestih; O: se seznanja z načini pravilnega zapisovanja besedila pod notni zapis. STANDARDI ZNANJA Dijak: » znotira lastno skladbo ali naredi prepis že obstoječe; » z upoštevanjem standardov, ki veljajo za jazzoovske in pop zapise, znotira in uredi prepis obstoječe skladbe; » pod obstoječo melodijo dopiše besedilo. 12 9 2 : 8 0 / / / TERMINI 5202. ◦ notiranje ◦ koda ◦ dal segno ◦ poševnice 01.80 13 9 2 : 8 0 / / / NOTIRANJE ZA VELIKO ZASEDBO 5202.01.80 CILJI Dijak: O: preko notiranja za male zasedbe razume, poglablja in uri notiranje za veliki jazzovski orkester (big band); (1.3.4.1) O: spoznava zapise različnih artikulacij in jih uporablja; (1.1.4.1) O: spoznava transponirani zapis partiture; O: usvaja zapis v netransponirano partituro na primeru lastne kompozicije; O: usvaja zapis v transponirano partituro na primeru prepisa že obstoječe kompozicije; O: se spoznava s specifiko notiranja za ritem sekcijo znotraj večje zasedbe (kitara, kontrabas ali bas kitara, klavir, bobni) in jo uporablja; O: usvaja načine notiranja za bobne (poševnice, izpisano, poševnice s poudarki). STANDARDI ZNANJA Dijak: » v netransponirano partituro za veliko zasedbo znotira lastno skladbo; » prepiše obstoječe parte v transponirano partituro; » usvoji notiranje za ritem sekcijo big banda; » pri notiranju uporabi artikulacije primerne za specifične inštrumente, ki se nahajajo v partituri. TERMINI ◦ artikulacije ◦ transponiranje ◦ ritem sekcija 14 9 2 : 8 0 / / SNEMANJE IN OBDELAVA / 5 2 0 2 . POSNETKOV 0 1 . 8 0 OBVEZNO OPIS TEME Snemanje in obdelava posnetkov je druga od štirih tem, ki jih obravnava predmet glasbena tehnologija. Dijaka najprej seznani s postopkom priprave na snemanje, postavitvijo inštrumentov v prostoru, postavitvijo mikrofonov in potjo signala od mikrofona do mešalne mize in snemalne naprave (največkrat računalnika). V drugem delu se dijak uri v obdelavi posnetkov. SNEMANJE CILJI Dijak: O: spoznava zgodovino snemalne tehnologije; (1.3.2.1) O: se seznanja z ustrezno postavitvijo inštrumentov v prostoru za namen snemanja; O: se seznanja s postavitvijo mikrofonov, primerno za vrsto inštrumenta in jim določa pozicije; O: spoznava vrste mikrofonov (dinamični, kondenzatorski, tračni) in razume primernost posameznih tipov mikrofonov za določene inštrumente; O: razume pot signala od mikrofona do snemalne naprave; O: spoznava koncept monitoringa v procesu snemanja. STANDARDI ZNANJA Dijak: » za proces snemanja postavi inštrumente v prostor; » za določene tipe inštrumentov izbere ustrezne mikrofone; 15 9 2 : 8 0 / / / » za namen snemanja postavi mikrofone na ustrezna mesta glede na tip in postavitev 5202 inštrumentov; .01.8 » poveže mikrofon z mešalno mizo. 0 TERMINI ◦ mikrofon ◦ mešalna miza ◦ dinamični mikrofon ◦ tračni mikrofon ◦ kondenzatorski mikrofon 16 9 2 : 8 0 / / / OBDELAVA POSNETKOV 5202.01.80 CILJI Dijak: O: spoznava osnove delovanja avdio sekvencerja (vnos, shranjevanje, kopiranje, brisanje) in ga uporablja; O: razume delovanje virtualne mešalne mize v avdio sekvencerju; O: spoznava osnove mešanja zvoka (glasnost posameznega inštrumenta, postavitev v panoramo, kompresija, prostorski efekti, limitiranje) in ga uporablja; O: spoznava različne formate avdio datotek (WAV, mp3) in način izvoza iz avdio sekvencerja. STANDARDI ZNANJA Dijak: » v avdio sekvencer vnese zvočne datoteke in jih razporedi po zadanih navodilih; » v avdio sekvencerju preimenuje, logično razporedi in po potrebi združi v skupine kanale večsteznega zvočnega posnetka; » v avdio sekvencerju ekvalizira in nivojsko uredi večstezni posnetek, določi panoramo posameznim inštrumentom, kompresira izbrane inštrumente ter določenim doda prostorske in časovne efekte; » poprej obdelano skladbo limitira in izvozi v formatih WAV in MP3. TERMINI ◦ reverb ◦ delay ◦ kompresija ◦ limitiranje ◦ panorama ◦ wav ◦ MP3 17 9 2 : 8 0 / / ELEKTRONSKA PRODUKCIJA / 5 2 0 2 . GLASBE 0 1 . 8 0 OBVEZNO OPIS TEME Elektronska produkcija glasbe je tretja od štirih tem, ki jih obravnava predmet glasbena tehnologija. Dijaka seznani s celotno potjo od zamisli do posnetka, narejenega s pomočjo tehnologije MIDI in virtualnih inštrumentov. GLASBENA IDEJA OD ZAMISLI DO PRODUKTA CILJI Dijak: O: se spoznava z zaporedjem akcij, ki pripeljejo od osnovne glasbene ideje do končanega posnetka; O: se uri v komponiranju osemtaktnih idej; O: spoznava razliko med glasbeno idejo in aranžmajem; O: se uri v instrumentaciji aranžirane glasbene ideje (programiranje bobnov, basa, harmonske spremljave in melodične linije); O: vrednoti dosežke ustvarjanja, presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in pri tem prepoznava priložnosti za nadaljnje učenje. (5.3.5.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » pozna razliko med glasbeno idejo in aranžmajem; » skomponira in v programu Live posname osemtaktno idejo oz. del skladbe. TERMINI ◦ instrumentacija ◦ aranžma 18 9 2 : 8 0 / / / MIDI 5202.01.80 CILJI Dijak: O: spoznava zapis MIDI (Musical Instrument Digital Interface); (4.2.1.1) O: uporablja kontroler MIDI (klaviaturo) za programiranje bobnov, basa in harmonske spremljave s pomočjo virtualnih inštrumentov; O: v programu Live spoznava linearni način aranžiranja in princip aranžiranja z gradniki (blocks); O: se zaveda lastnega potenciala in odgovornosti za trajnostno delovanje in ukrepanje na individualni in kolektivni ravni. (2.4.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » s pomočjo klaviature v sekvencerju zaigra basovsko linijo, spremljajoče akorde in melodijo; » s pomočjo klaviature ali z vnosom z miško sprogramira enostavno ritmično spremljavo; » v sekvencerju poveže klaviaturo MIDI z izvorom zvoka (VST inštrument); » iz svoje osem ali večtaktne ideje ustvari posnetek. TERMINI ◦ gradniki ◦ linearno aranžiranje ◦ MIDI 19 9 2 : 8 0 / / AVTORSKE IN IZVAJALSKE / 5 2 0 2 . PRAVICE 0 1 . 8 0 OBVEZNO OPIS TEME Dijak se v kratkem predavanju spozna z idejo avtorskih in izvajalskih pravic ter krovnimi organizacijami (SAZAS, IPF, AIPA), ki skrbijo za le-te. AVTORSKE PRAVICE CILJI Dijak: O: spoznava koncept in zgodovino avtorskih pravic; (4.3.3.1) O: se uči razlikovati med avtorskimi in izvajalskimi pravicami; O: spoznava delovanje krovne organizacije, ki skrbi za upoštevanje avtorskih pravic in izplačevanje z njimi povezanih honorarjev (SAZAS). STANDARDI ZNANJA Dijak: » izkaže razumevanje koncepta avtorskih pravic in ve, katera organizacija v Republiki Sloveniji skrbi za uveljavljanje le-teh. TERMINI ◦ avtorske pravice ◦ SAZAS 20 9 2 : 8 0 / / / IZVAJALSKE PRAVICE 5202.01.80 CILJI Dijak: O: spoznava koncept in zgodovino izvajalskih pravic; O: se uči razlikovati med izvajalskimi in avtorskimi pravicami; O: spoznava delovanje krovne organizacije, ki skrbi za upoštevanje izvajalskih pravic in izplačevanje z njimi povezanih honorarjev (IPF). (4.4.4.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » razume koncept izvajalskih pravic in ve, katera organizacija v Republiki Sloveniji skrbi za uveljavljanje le-teh. TERMINI ◦ izvajalske pravice ◦ IPF 21 9 2 : 8 0 / / / 5 2 0 2 . 0 1 . 0 VIRI IN LITERATURA PO 8 POGLAVJIH OPREDELITEV PREDMETA » Rudolph, T., in Leonard, V. (2011). Sibelius – A Comprehensive Guide to Sibelius Music Notation Software. Hal Leonard. » Sussman, R., in Abene, M. (2012). Jazz Composition and Arranging in the Digital Age. Oxford University Press. » Hosken, D. (2014). An Introduction to Music Technology. Routledge. » Owsinski, B. (2022). The Mixing Engineer's Handbook. Bobby Owsinski Media Group. » Owsinski, B. (2023). The Recording Engineer's Handbook. Bobby Owsinski Media Group. » Miles Huber, D., in Williams, P. (1998). Professional Microphone Techniques. Mixbooks. » King, M. (2009). Music Marketing - Press, Promotion, Distribution and Retail. Berklee Press. » Milošič, K., in Bervar, J. (2020). Osnove glasbenega posla in glasbena promocija. Samozaložba. 22 9 2 : 8 0 / / / 5 2 0 2 . 0 1 . 0 PRILOGE 8 23