Leto XXn., št 198 LJubljana, nedelja >0. avgusta 194Ž-XX Cena cent 89 UpcsrtuitTO: Telefon it Ljubi jam, Pucctnijev« ulka 5. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Pucdnijeva ulica 5 — Telefon iu 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cest« 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri požtno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva '— Unione tn Pubbliciti MILANO Izhaja rsak da« razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lit 18.-^ za inozemstvo pa Lir 22.80 Uredniitro: Ljubljana, Pucdnijeva ulica ker. 5, •elefoa kev. 31-22. 31-23. 31-24_ Rokopisi *e ne vračajo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pob- blicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO sovražni sunki Mnogi sovražni oklopm vozovi uničeni — Nadaljevanje operacij proti Malti — Uspehi na Ladoškem jezero Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 29. avgusta naslednje 824. vojno poročilo: V srednjem odseku egiptske fronte se je Izjalovil napad sovražnikovih sil, pripeljanih na bojišče z avtomobili. Napad je bil brezuspešen zaradi točne in odločne naše reakcije. Mnogi sovražni vozovi so bili upepeljeni in uničeni. Bolj na jugu je bil takisto že v kali zadušen «unek oklopnih voz; pri tem je ostalo v naših rokah nekoliko ujetnikov in en oklepni voz. P.ri poskusih bombardiranja sprednjih položajev je angleško letalstvo izgubilo tli letala, ki so jih zadele protiletalske baterije divizije »Ariete«, dve nadaljnji letali sta bili sestreljeni v boiu od nemških lovcev. Osni bombniki so nadaljevali operacije proti oporiščem na otoku Malti. Eno letalo tip3 Spitfire je bilo uničeno v zračnih dvobojih. Neki konvoj na Sredozemskem morju je bil napaden od britanskih letal, od katerih so se tri zrušila v morje, zadeta od strelov naših ladij iz spremstva. Sovražna letala so včeraj metala bombe In obstreljevala s strojnicami različna na- seljena središča v Siciliji, žrtev med ijud-svom ni bilo. Ena eskadra naših brzih čolnov, delujoča na Ladoškem jezeru, je v noči na 15. napadla skupino sovjetskih enot, ki so plule proti Petrogradu. Brzi čolni pod poveljstvom podporočnika bojnega broda Renata Becchija, je torpediral in potopil eno top-ničarko 1300 ton. Artflerija sproti zaduši sovrsžsae napadalne poskuse Operacijsko področje, 28. avg. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani v Severni Afriki). Sovražnik je skušal tudi včeraj z običajnimi patrolnimi skupinami izvesti nekaj napadov v raznih odsekih naše postrojitve. V jutru se je nad 50 oklopnih vozil skušalo približati našim položajem v obalnem odseku, toda takojšnji ogenj našega topništva jih je pognal v beg. Popoldne so skušale precejšnje pehotne sile izstopiti z motornih vozil v očitnem namenu, da bi napadle nsfie postojanke v osrednjem pasu. Ko so izvajale manever, je naše topništvo pričelo streljati. Več kot lo motornih vozil je bilo poškodovanih in se ni več premaknilo z mesta. Sovražne sile so se takoj umaknile na izhodiščne položaje. Ugotovitve nemš&ega vrhovnega poveljstva — Visoka-leteči sovražni n&črti so se v celoti izjalovili Iz Sliilerjevega glavnega stana, 29. avg. s. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja uradno poročilo o poizkusu izkrcanja, ki so ga izvršile angleške čete 19. avgusta 1942. pri Dieppu. Poročilo pravi med drugim: Po poročilih, ki s0 jih vrhovnemu poveljstvu izročila poveljstva vojske, vojne mornarice in letalstva, po poveljih najdenih pri ujetnikih, in po izpovedih ujetnikov, je sedaj dokazano, da je imel britanski poskus izkrcanja namen otvoriti drugo fronto, a se je spremenil v silen poraz za Angleže. Nameni sovražnika so bili odkriti po skrbni preiskavi in po sovražnikovem »operacijskem načrtu«, ki je padel v roke Nemcem in ki obsega nič manj kakor 121 tipkanih strani. Te listine dokazujejo. da sovražnik ni imel namena razrušiti vojaške objekte, kakor je bila to posebna naloga dosedanjih »komandosov«, ampak da je že prvi sovražnikov val imel namen, da osveji pristanišče in mesto v Dieppu ter ustvari obsežno oper išče v razsežnosti do kraja Arques la Bataile, 70 km daleč od obale. Ta kraj je bil eden izmed ciljev napada. Da se lahko oceni važnost tega načrta, je treba ugotoviti naslednje: Dieppe je najbližja luka francoski prestolnici, njene naprave omogočajo izkrcanje oklopnih vozil in težkega materiala. Z oporiščem v Dieppu bi se lahko porušila obalna obramba med Somo in Seno in bi se napadalci lahko polastili drugih važnih luk za končno osvojitev Abevilla in Le Havra. Za dosego teh ciljev je bila določena druga kanadska divizija, ki bi se bila morala izkrcati na 25 km dolgi fronti na šestih različnih točkah. Te čete so bile skrbno izbrane in temeljito izvežbane za boje pri izkrcanju. Bile so sestavljene ne iz Angležev, ampak izključno iz Kanadčanov. Za tem prvim valom je prišlo veliko število drugih parnikov, porazmeščenih na morju med Dieppom in Portsmouthom. Razen tega je bilo pripravljenih mnogo prevoznih ladij v spremstvu lažjih vojnih ladij raznih razredov. V tem spremstvu so bile celo križarke. Kot plavajoča rezerva je bilo določenih šest velikih prevoznih ladij in tri druge trgovinske ladje, naložene takisto z oklopnimi vozovi. Se dalje na širokem morju je stala druga skupina močnih edinic, na katerih je bilo nedvomno jedro sil sovražnika za izkrcanje. Sestavljena je bila z 55 prevoznih ladij, ki so bile do vrha nakrcane s četami. Kar se tiče letalskih sil, je sovražnik razpolagal z več kakor 100 bojnimi letali, med temi z znatnim številom štiri-motornikov in z vsaj 1000 lovci, ki so bili uporabljeni zlasti pri napadu na nemško obalsko obrambo. Ta silna uporaba sil jasno dokazuje, da je izkrcanje v Dieppu imelo daleko obsežnejšo nalogo nego sedaj priznavajo v Londonu. Izkrcane čete so bile zadostne za ta namen in tudi ozemlje, na katerem so se vršile operacije, je bilo posebno ugodno. Povelja, najdena pri sovražniku, dajejo v tem pogledu zelo važna odkritja. Da bi ta povelja ne prišla v roke Nemcem, so bila razdeljena med operacijami le štaboma dveh brigad. Ker pa je eden izmed oben poveljnikov bil ujet, so prišle tudi listine v nemško posest. Prvi cilji britanskega napada so bili uničenje osamljenih obrežnih baterij, ki obvladajo obalo, nato pa bi se pod zaščito britanskega topništva izkrcale angleške čete ter zavzele mesto in obala Kako so se v resnici razvijali dogodki, je v glavnih črtah dovolj znano iz uradnih poročil nemškega vrhovnega poveljstva Do velikega dela naprav obrežne obrambe sovražnik sploh ni prodrl, dasi je imel v načrtu njih razrušitev. Samo na enem mestu se mu je posrečilo, da je trenutno osvojil eno nemško baterijo. Obramba ostalih je bila odlična in je vseskozi vzdržala sovražnikov napad. Krajevne rezerve so bile zadostne, da so uničile m pognale v morje sovražnika povsod, kjer se je lahko začasno izkrcal. Oklopni vozovi sovražnikovi so bili vsi uničeni ter leže pokvarjeni na obrežju. Doseči niso mogli niti ceste, ki drži od obale v notranjost. Naše rezerve, ki jih je poveljstvo takoj obvestilo in so bile pripravljene za odhod v najkrajšem času, so sicer dosegle bojišče v določenem času, pa niso imele več prilike. da bi se udeležile boja. Ze v prvih popoldanskih urah je krajevni poveljnik odseka lahko javil svojemu neposrednemu poveljstvu: »Divizija X je obdržala in znova osvojila odsek s pomočjo letalstva in protiletalske obrambe. Niti en angleški oborožen vojak se ne nahaja več na celini.« Ob 15.50 je poveljujoči admiral obrežne obrambe Francije javil: »Pristanišče Dieppe in pristaniške zapore so nedotaknjene. Niti ena sovražna ladja ni prodrla v pristanišče.« Ogromne angleške izgube Berlin, 29. avgusta, d. Pregledno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva o odbitem sovražnem izkrcevalnem poskusu pri Dieppu, vsebuje todi točen pregled izgub, ki jih je utrpel sovražnik. Britanske izgube so znašale nad 600 mrtvih in 295 ujetnikov, vključno poveljnika 6. kanadske pehotne brigade Williama Walacea Southa-ma, dveh polkovnikov, 13 štabnih oficirjev ter 112 drugih častnikov. Med britanskimi materialnimi izgubami je 29 tankov in oklopnih izvidniških avtomobilov, kakor tudi mnogo vsakovrstnega lahkega in težkega infanterijskega orožja ter drugega vojnega materiala vseh vrst. Sovražnikove izgube na moštvu so bile pa še mnogo večje. Mnogo vojakov je pri izkrcevanju utonilo ali našlo smrt na potopljenih ladjah. Števila teh žrtev ni mogoče ugotoviti in trupla utopljencev morje še zmerom naplavlja na obalo. Britansko letalstvo je izgubilo 127 aparatov. Bazen tega je sovražnik izgubil 4 rušilce, 2 torpedna čolna, 1 nagli borbeni čoln, 7 transportnih ladij ter veliko število izkrcevalnih čolnov, ki so bili potopljeni od nemškega topništva ali letalstva, štiri britanske križarke so bile poškodovane. Nadalje so bili poškodovani štirje rušilci, 5 transportnih ladij, 4 nagli torpedni čolni, 2 manjši bojni ladji ter večje število izkrcevalnih čolnov. Nemške izgube so znašale; vojska: 159 mrtvih, 187 ranjenih, 14 pogrešanih. Mornarica 78 mrtvih in pogrešanih, 53 ranjenih. Letalstvo vpljučno protiletalskega topništva in signalne službe: 104 mrtve in pogrešane, 58 ranjenih. Celokupne nemške izgube na mrtvih, pogrešanih in ranjenih znašajo le 591 mož. Nadalje so Nemci izgubili 35 letal ter eno laljo za borbo proti podmornicam. 6 topov je bilo poškodovanih. Aretacija dveh španskih komunističnih voditeljev Madrid, 29. avg. s. V Madridu je bil aretiran Franc Cadiz, bivši župan mesta Via-nosa v pokrajini Albacete, ki je v državljanski vojni opravljal funkcije delegata »krvavega sodišča«. Cadiz Ima na vesti številne umore nacionalistov in je živel z lažnim imenom v Madridu. Aretirana je bila tudi neka Lucija Mar-tinez Requento, ki je opravljala številne važne posle v ženski marksistični organizaciji in ki se je proslavila s svojo krutostjo, ko je dala poklati več duhovnikov. NADALJNJI PRODORI NA KAVKAZU Neprekinjeno napredovanje proti Stalingradn - Na Volgi zažgani parniki - Pri Kalngi uničenih nad loo tankov Iz Hitlerjevega glavnega stena, 29. avg. Vrhovno poveljništvo nemških sil je oo-javilo danes naslednje poročilo: V Kavkazu so nemške in zavezniške čete v hudih bojih prodrle žilavo branjene sovražnikove postojanke. V gorah razkropljene borbene skupine sovražnika so bile uničene. Okrog Stalingrada so naše čete v napredujočih borbah proti deloma močno izgrajenim sovražnim utrdbam in so zavrnile tudi več protinapadov. Dnevni in nočni napadi letalstva na pokrajine v zaledju so Sovjelom povzročili težke izgube. Na Volgi sta bila zažgana dva petrolejska parnika, poškodovanih Pa Je bilo razen tega še 12 prevoznih ladij. Jugozapadno od Kaluge je poskušal sovražnik s protinapadi, vendar so bili vsi v vzornem sodelovanju med letalstvom m kopnimi oddelki zavrnjeni. Deloma so bili podvzeti tudi protisunki, ki so se končali s krvavimi izgubami za sovražnika, ki je bil vržen na izhodne postojanke. V teh borbah je bilo uničenih 111 tankov, mea njimi 91 samo v območju ene oklopne divizije. Tudi pri Ržcvu so se zrušili sovjetski napadi v protisunku nemških čet, ki so jih podpirale močne letalske edinice. Južno od Ladoškega jezera ie bilo ponovno napredovanje sovražnika zadržano v uspešnih protinapadih. V finskem morskem zalivu so napadli letalci letališče r>a nekem otoku in »o pri tem poškodovali 5 sovražnih stražnih ladij. V severni Afriki in nad otokom Malto so bila sestreljena v letalskih bojih tri angleška letala brez lastnih izgub. Oddelki letalstva so napadli ponoči ^eko letališče južno od Aleksandrije in ga obmetavali z bombami težkega kalibra, razen tega pa obstreljevali tudi letališke naprave z orožjem iz letal. Pri ponovnih sovražnikovih letalskih napadih na neki naš konvoj v Sredozemskem morju je bilo od 24 angleških bombnikov 7 sestreljenih. Konvoj je nepoškodovan dosegel svojo namembno luko. Dve angleški letali, ki sta 28. t. m. pri-leteM nad zapadno Nemčijo in Nemški zaliv, sta bili sestreljeni. 5 nadaljnjih angleških letal je bilo zrušenih pri poletih nad zasedenim zapadni ni ozemljem. (čeVkesk) ff p^ffiislovodsk ^gfeoznij V pretekli noči so izvedli oddelki angleškega letalstva motilne polete na južne in južnozapadne nemške pokrajine. Civilno prebivalstvo je Imelo Izgube. V stanovanjskih okrajih nekaterih mest je nastala stvarna škoda ln škoda na poslopjih. Nočni lovci ln protiletalsko topništvo »o sestrelili po dosedanjih vesteh 32 izmed napadaj o^ih angleških bombnikov. V boju proti Angliji so nemška letala podnevi in ponoči napadala za vojno važne cilje v jugozapadni in severnovzhodni Angliji z opazovanim dobrim učinkom. @žaj pri Stalingrada Tugi angleški in sovjetski listi morajo priznati, da je položaj za sovjetsko vojsko vedno bolj kritičen Bern, 28. avg. u. Po vesteh moskovskih dopisnikov anglosaških agencij zavzema bitka za Stalingrad vedno ogromnejše razmere. Britanska agencija »Exchange Telegraph« poroča v posebni brzojavki, da obe strani zlasti pa sovjetska spravljata na bojišče vedno nove sile iz svojih rezerv. Glavni nemški napad se razvija v smereh od Kalača in od Koteljnikova. Prihodnji dnevi bodo pokazali, kakšen uspeh je imela ta silna pritegnitev ogromnih sil, s katerimi je rusko vrhovno poveljstvo hotelo zaščititi Stalingrad, držeč se ukaza Stalinovega, da je treba mesto držati za vsako ceno in do poslednjega moža. Ni dvoma, pravi dopisnik, da so Rusi odločeni izigrati za obrambo Stalingrada svojo poslednjo karto. Kajti poleg velike materialne vrednosti bi bila izguba mesta, ki nosi Stalinovo ime, za sovjetske vojske tudi velik moralni udarec. Zato so Sovjeti iz zaščite Moskve izločili težko topništvo in ga poslali na stalingrajsko fronto. Rusi se v veliki meri zanašajo na topništvo, prepričani, da bodo ž njim vsaj zadržali padec velikega mesta ob Volgi. S tem topništvom bi se morala napraviti ve-liga ognjena pregrada, ki bi Nemcem onemogočala prodiranje v samo mesto. Vsekakor pa se položaj Timošenkovih vojsk stalno slabša; njih razsulo se morda še lahko nekoliko zavleče, je pa nedvomno že zelo blizu. Kar se tiče poslednjih operacij pravi dopisnik: na severozapadu Stalingrada so Nemci uporabili tudi močne enote oklopnih voz ter mnogoštevilne bombnike. Otvo-rili so niz silovitih napadov proti ruskim položajem. Moskovski dopisnik »United Pressa« priznava odkrito da gre nemški napad na Stalingrad iz treh različnih strani in da vedno bolj napreduje. Po cenitvah moskovskih dobro poučenih krogih imajo Nemci v tej bitki okoli 750.000 mož, ki jih podpri 25 oklopnih divizij, napadajočih brez prestanka nasprotnikove bojne črte. Bitka se razvija v četverokotniku, dolgem okoli 150 km in globokem 75 km. Napredovanje Nemcev je še bolj ohromilo položaj ruske vojske, ki je izgubila svobodo kretanja. Vse tri glavne železnice, ki drže iz Stalingrada v Novorosijsk, Likajo in Moskvo so že presekane, tako da Timošenkovim vojskam ostane Volga edina pot, po kateri jim dotekajo vojne potrebščine ter vsakovrstni tehnični ia človeški material. > Rdeča zve/da« obravnava spl.>3ni polo-ža: na ruski fronti in pravi, da je ueba General Franco se je vrnil z dopusta Madrid. 29. avg. d. General Franco, ka s« je zadnji čas mudil na letnem dopustu, se je včeraj vrnil v Madrid. Takoj po prihodu ;e imel general Franco razgovore z več člani vlade. Po še nepotrjenih informacijah bo danes seja španskega ministrskega sveta. smntrati položaj za zelo kritičen, čeprav so se ruske vojske borile z divjim pogumom in čeprav so izvrševale najsilovitejše protinapade. Nemško poveljstvo meče v bitko silne množice čet, divizije oklopnih voz in formacije bojnih letal. Z zapada prihajajo preko Dona vedno nove pomožne čete. Nemški letalci napadajo na vseh važnejših odsekih fronte. (»Piccolo«) Pregled po frontah Berlin, 28. avg. s. Glede novih uspehov nemških in zavezniških čet podčrtava jo na pristojnem mestu predvsem to, da je bilo mogoče kljub izredno srditemu odporu sovražnika in kljub močnim utrdbam s katerimi razpolaga, pridobiti na terenu tako zapadno od Stalingrada, kakor v osrčju Kavkaza. Vest inozemskih agencij, da so nemške kolone dosegle Volgo, se v pristojnih berlinskih krogih ne demantira in tudi ne potrjuje, ponovno so italijanski vojaki odbili, kakor je znano, divje sovjetske napade na fronti Dona. Boljševiki so Imeli zelo ogromne Izgube. Glede defenzivnih borb v odseku zapadno od Moskve se omenja, da so se zopet izjalovili sovražni poizkusi napadov na nemške postojanke, ki so danes bolj močne in trdne kot kdaj prej. Glede sovjetskega izrednega poročila od včeraj, s katerim se poroča o napredovanju v odseku Rževa, se ponavlja, kar je hilo že rečeno, da gre za lokalen uspeh brez vsakršne strateške važnosti. Na nemški strani so izvedli korekturo fronte, s čimer so se nadalje utrdile glavne postojanke, proti katerim naperja sovražnik brezuspešno svoje napade. Boljševiki kljub obupnim protinapadom niso mogli ustaviti nemških in zavezniških čet, ki prodirajo na Kavkazu. V hudih borbah, ki so izredno težke tudi zaradi visokega gorovja, je bilo več sovražnih skupin razpršenih, druge boljševiške vojne skupine, ki so bile že prej razpršene, pa so bile uničene. V sledečih napadih je bil odpor nasprotnika v nekaterih visokih prelazin popolnoma strt. V teh akcijah je prišlo do izredno hudih borb okrog utrjene višine, ki je bila končno zavzeta z naskokom. V borbah južno od Krnjanskaje je neki nemški pehotni bataljon te dni zavzel velik kraj, ki je tvoril glavno postojanko na cesti čez važen gorski prelaz. Ko je bil sovražni odpor strt, je poveljstvo bataljona s svojimi stotnijami napadlo skupino sovražili postojank, ki so bile zelo utrjene in jih zavzelo. Boljševiki so takoj izvedli protinapad in kar enajstkrat zaporedoma brezuspešno poskušali vreči Nemce nazaj, toda bataljon je vztrajal v zavzeti postojanki in se ni umaknil niti za korak. Severno od Kavkaza so končno nemške čeie zopet napredovale v Kalmuški stepi. Močen letalski napad na Stalingrad Berlin, 29. avg. d. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, je nemško letalstvo v četrtek z močnimi sila- mi bombnih letal izvršijo močan napad na Stalingrad. Nemška letala so obsipala z bombami vseh kalibrov sovjetske voja;ke objekte ter industrijske rn razne vojaško važne objekte v mestu in okolici. Napadena so bila nadalje zbirališča sovražnikovih čet, prometne naprave, transportne kolone ter cestne m železniške zveze. Piloti so na vijah napadenih objektih opazovali hudo eksplozije in razsežne požare. Obupen poziv v vodilnem sovjetskem listu Berlin, 28. avg. u. Nedavnemu dnevnemu povelju, v katerem Stalin poziva na čira jačji odpor za vsako ceno, je sledil takisto dramatičen poziv, objavljen v moskovski »Pravdi«. List pravi, da se mora celotno prebivalstvo Stalingrada smatrati v stanju mobilizacije in da se mora zavedati, da tvori najdragocenejšo rezervo bojujoče se vojske. »Sovražnik,« — pravi »Pravda« — »je silen, toda izvršiti se mora tudi čudež, ako je treba obraniti tako važno življenjsko točko naše države, kakor je ravno Stalingrad. Bitka, med Donom in Volgo Ima v resnici odločilen pomen. Nje izid je odvisen od požrtvovalnosti vojakov in delavcev, ki morajo za vsako ceno ustaviti strahoviti plaz železa in ognja.« (»Piccolo«.) Nemški napadi na Anglijo Stockholm, 29. avg. d. Nemško letalstvo je v petek zjutraj na več krajih preletelo angleško obalo ter izvršilo vrsto napadov na kraje v obaHnem področju. Iz Londona priznavajo, da jc bila pri teh nemških napadih povzročena gmotna škoda in da jo bilo v nekaterih krajih tudi nekaj človeških žrtev. Nad Nemčijo sestreljena angleška letala Berlin, 29. avg. s. Po vesteh iz vojaškega vira so angleški bombniki v pretekli noči napadli nekaj mest v južni in južnozapadni Nemčiji. Sovražna letala so odvrgla eksplozivne in zažigalne bombe in povzročila škodo na poslopjih ter požare v stanovanjskih okrajih. Po dosedanjih podatkih je bilo sestreljenih 32 od napadajočih letal. Nemško letalstvo je naperilo svoje napade v glavnem na vojno Industrijske naprave v AnglijL Izvedlo je v pretekli noči ve« napadov na obalni pas severne Anglije. General Žukov zamenjan Rim, 28. avg. s, Moskovski radro, ki se j« spezializiTal na oddajanje alarmantnih vesti, javlja, da je b?I general Zukov. poveljnik vojske na srednjem odseku, imenovan za prvega Stalinovega namestnika kot komisarja za narodno obrambo. Poudariti je treba. da je imenovanje, čeprav se navidezno zdi povišanje, v zvezi z naglim razvojem položaja v Sovjetski zvezi, položaja, za katerega so značilne neizprosne nemške in zavezniške zmage na ozemlju Sovjetske zveze. Vojna na morju Lizbona, 28. avg. s. Ameriško mornariško ministrstvo javlja, da je podmornica osi v Atlantiku ob južnoameriški obali torpedi-rala in potopila neko norveško trgovinsko ladjo majhne tonaže, ki je bila v službi sovražnikov trojnega pakta. Lizbona, 28. avg. s. Angleška admiralite-ta javlja, da sta bili potopljeni obalni straž-ni ladji »Manor« in »Laertes«. Buenos Aires, 28. avg. s. Po poročilu ameriškega mornariškega ministrstva, se j« potopil prt trčenju ameri$ld rušilec »Ing-graham«. Rušilec »Inggraham« je pripadal razredu Woolsey ln je izpodrival 1.630 ton ter je Imel brzino 35 vozlov. Oborožen je bil s 5 topovi po 127 mm in z 10 torpednimi cevmi. Zvezni tajnik v Črnomlju in Novem mestu Posetil je sedež obeh conskih inšpektoratov Gospodarstvo Madžarsko gospodarstvo in vojna V listu »Neues Wiener Tagblatt« objavlja gospodarski publicist Robert Platow zanimive vtise o svojem potovanju po Madžarski. P isec poudarja, da ima inozemski posetnik budimpeštanskih restavracij in kavarn pogosto napačen vtis o življenju in o prehrani Madžarske. Zato se pogosto neupravičeno zatrjuje, da žive Madžari v izobilju navzlic vojni. Ne smemo pa si ustvarjati sodbe po jedilnem listu v restavraciji. Treba je vprašati gospodinje. Danes je že v vsej Madžarski uvedeno racioni-ranje kruha in masti. Madžarske gospodinje pa si le želijo, da bi se uvedlo tudi ra_ cioniranje mesa, da bi mogle vsaj računati z določeno količino mesa in da se ne bi bilo treba nastavljati. Slanina je postala redko blago, sadje pa je drago. Pisec prihaja do zaključka, da povprečno široki sloji madžarskega prebivalstva ne živijo boljše kakor Nemci, na posameznih področjih morda celo slabše. Pri tem je treba vpo-števati, da so se cene po uradnih ugotovitvah od začetka vojne dvignile za 75% (dejansko je morda povišanje še večje), med tem ko so mezde in plače narasle le za 30%. Dejansko je žrtev, ka jo doprinaša Madžarska na gospodarskem polju s tem, da po najboljših močeh oskrbuje Nemčijo ln Italijo z živili, še večja, kakor je doprinos Madžarske v skupni vojni proti Sovjetski Rusiji. Madžarska dobavlja danes osnima državama ne samo agrarne proizvode, temveč tudi številne industrijske izdelke. Izvoz v Nemčijo, ki je predstavljal leta 1936 le 23 % celotnega madžarskega izvoza, se je danes povzpel na 57 %. V podobnem razmerju se je dvignil delež Italije v celotnem madžarskem izvozu. Seveda sta tudi Nemčija in Italija povečali svoj izvoz v Madžarsko. Na podlagi nemško-madžarskih in italijansko - madžarskih razgovorov pa je pričakovati, da se bo promet z obema državama še povečal. Danes dobavlja Madžarska osnima državama številne kmetijske pridelke, zlasti stročnice, zelenjavo, sadje, grah, lečo, slanino, jajca, perutnino, svinjsko mast pa tudi razne industrijske in obrtne izdelke kakor oglje, usnje, bencin, boksit itd., poleg raznih specialnih izdelkov za oboroževanje. Vse to dobavlja Madžarska osnima državama navzlic temu, da se je število prebivalcev po štirikratnem razširjenju državnega področja (južni del Slovaške, Podkiarpatska Ukrajina, Sedmo-graška in Bačka) povečalo od 9 milijonov v letu 1939 na 13 in pol milijona in navzlic temu, da sta Karpatska Ukrajina in Sedmo-graška v žitni proizvodnji pasivni deželi. Seveda pa Madžarska ne more več dobavljati tako znatnih količin žita kakor pred vojno in Izvaža po dogovorih le celotni presežek žitne proizvodnje v Bački, od katerega bo šlo 60 % v Nemčijo in 40 % v Ita-iijo Za nadaljnje povečanje agrarne proizvodnje pa je treba šele ustvariti, pogoje in napreduje tako delo le postopno Madžarska je v zadnjem desetletju tt*di znatno razširila produkcijsko sposobnost industrije in je danes mnogo bolj industrializirana kak^r vse druge jugovzhodne države, kar potrjuje razstava na pravkar zaključenem budimpeštanskem velesejmu (ki je za lipskim in pariškim velesejmom najstarejši velesejem v Evropi). Za tekoče leto se ceni madžarski narodni dohodek na 12 do 13 milijard pengov-. od tega odpade po najnovejših ugotovitvah 50°/o na vrednost kmetijske proizvodnje in 50°/« na vrednost industrijske proizvodnje. Madžarska industrija se je razvila predvsem po letu 1918., kar velja posebno za težko železarsko industrijo, tekstilno industrijo, industrijo usnja in kemično industrijo. S priključitvijo severnih pokrajin Sodmograške in Bačke je sedaj agrarni značaj dežele zopet nekoliko bolj poudarjen, čeprav obstoji nekako ravnotežje med agrarno in industrijsko proizvodnjo. Glede na potrebo industrializacije novo pridobljenih pokrajin pa tudi glede na dosedanjo nezdravo koncentracijo industrije v Budimpešti je bilo postavljeno geslo decentralizacije industrije. V madžarski industriji je danes zaposlenih približno en milijon delavcev. Zaposlenost pa se spričo potrebe izvoza nada/1'je dviga in Madžarska izvaža svoje agrarne in industrijske izdelke državama oei v interesu skupne borbe, ne da bi se pri tem preveč ozirala na potrebe lastnega trga m tudi ne na rastoče stanje klirinškega salda z Nemčijo, zavedajoč se, da bo madžarsko gospodarstvo po vojni našlo dovolj prostora za udejstvovanje v okviru evropskega gospodarstva. Ljubljana, 28. avgusta Tiskovni urad Zveze borbenih fašijev objavlja: Včeraj popoldne se je napotil Zvezni tajnik, ki ga je spremljal Zvezni podtajnik Capurso, v Črnomelj in Novo mesto, da obišče sedež navedenih conskih inšpektoratov. V Črnomlju, kjer ga je sprejel conski inšpektor in fašijski tajnik, je posetil njim sedež, nato prostore Dopolavora in okrajnega kapitanata. Zatem se je podal v Metliko, kjer sta ga conski inšpektor in fašijski tajnik poučila o življenju v Metliki in sta mu predstavila zastopnike uradov. Nato je prispel Zvezni tajnik v Novo mesto, kjer je, sprejet po conskem inšpektorju, posetil sedež inšpektorata in fašija ter vojaško bolnišnico. Tukaj je razdelil ranjenim in bolnim darila in se je zadržal z njimi v razgovoru. Za vsakogar je imel besedo izpodbude in tovarištva. V Črnomlju, Metliki in Novem mestu je dal Zvezni tajnik krajevnim prvakom navodila ter se z njimi razgovarjal glede dela, ki je bilo doslej izvršeno. Med obiskom v obeh conah se je Zvezni tajnik ustavil med četami in se prisrčno Tirana, 29. avg. s. Po podrobnih poro- I Čilih s potresnega področja se potrjuje, da | se je potres pričel natančno od 8,12 dne 27. t. m. v Piškopeji in zdi se, da je bil j epicenter v bližnji vasi Macelari, kjer je bila škoda posebno huda. Po prvih ugoto- ! vitvah je potres zahteval na vsem prizade- j tem petdročju 43 smrtnih žrtev, ranjencev I pa so našli doslej 110. Okrog 1200 oseb je ostalo brez strehe, mnogo živine pa je bilo ubite. Tako v Piškopeji na sedežu prefek-ture kakor tudi v vaseh Macelara, Vejnik, Alajbeg, Kurtvegi in Elavar so vidne posledice potresa. Pivemu sunku, ki je povzročil največ škode, so sledili manjši sunki. S posebnim letalom je včeraj obiskal poškodovane kraje predsednik ministrskega sveta in prinesel tako hudo prizadetemu prebivalstvu dokaze o solidarnosti v vsej Albaniji Prebivalstvo je pohvalil zaradi zglednega zadržanja S posebno ganjenostjo in čustvi hvaležnosti je prebivalstvo vzelo na znanie poročilo o velikodušnem Ducejevem dejanju, I ki je, kakor je znano, določil en milijon lir 1 Tokio, 28. avg. s. List »Asahi« poroča, da se je druga bitka pri Salomonskih otokih pričela v ponedeljek popoldne ob 15.30, ko je japonsko izvidniško letalo odkrilo ameriško skupino, sestoječo iz ene velike in ene srednje nosilke letal, iz oklopnice razreda >Pennsylvania« in drugih edinic, ki so bile usmerjene proti severu. Skupina je bila izsledena v vzhodnih '-odah pri nekem otoku Salomonskega otočja. Japonsko poveljništvo je takoj dalo ukaz za napad na sovražno skupino. Bombniki, torpedna letala in japonski hidroplani so takoj pričeli z napadom in s svojimi bombami zadeli nosilko letal in bojno ladjo. Nevihta bomb se je vsula na sovražne ladje in takoj je bila zadeta velika ameriška nosilka letal. Ogromni plameni po eksploziji so zmanjšali brzino ladje, ki se je morala izločiti iz skupine. Njene protiletalske baterije so skušale zmanjšati silovitost japonskega napada, toda brezuspešno, kajti valovi japonskih bombnikov so zadeli srednjo nosilko letal in oklopničo, ostale sovražne edinice so se pa oddaljile. Sovražniku je uspelo zadeti eno našo majhno nosilko letal in potopiti eno japonsko torpedovko. Toda sovražni poizkus obnoviti svojo pomorsko moč v vodah okrog Salomonskih otokov, se je popolnma izjalovil. Saygon, 29. avg. s. Uradno poročajo iz Melbourna, da so včeraj ponoči tri japonska letala spet napadla Port Darwin. V Bangkok, 28. avg. s. Veliki nemiri so nastali v železarnah v Tati, kjer so indijski delavci prisilili tudi Angleže, da so opustili delo. Policijski agenti so skušali razpršiti Indijce, ki so se zbrali pred obrati. Toda to jim ni uspelo, na kar so intervenirale čete, ki so streljale na delavce ter ubile dva delavca, kakih 30 pa ranile. Tovarne so zasedle čete. Tudi v Danoru so čete zaradi demonstracij indijskih delavcev, Id so opustili delo, zasedle vse tovarne. Oblasti so v skrbeh, kajti v mnogih teh obratih, se proizvajajo vojne potrebščine. Demonstracije in spopadi s policijo so bili tudi v Kalkuti in Ardi. Bangkok, 29. avg. s. Zakrknjenost angleških oblasti je postala tolikšna, da govore o zopet vzpostavljenem redu v Indiji. Oblasti pokrajine Bihar trdijo, da vlada povsod red in da se je pripetilo samo nekaj kršitev zakona. Poročilo pravi nadalje, kar ni brez humorja, da je bilo v Bataviji vendarle 6 oseb ubitih in 28 ranjenih v nekem spopadu s četami, ki so streljale na neoboroženo množico indijskih manifestan-tov. Bangkok, 28. avg. s. Osrednja Indijska vlada je vznemirjena zaradi razvoja upora, Id se je zdaj razširil na vse pokrajine. Represivne mere Angležev so samo še bolj podžgale Indijce, ki so sprva mirno in v redu demonstrirali proti Angležem, potem pa so se demonstracije spremenile v pravcati oboroženi upor. Angleži se še niso zavedli tega, kar se dogaja v Indiji, in ne razumejo, da ne gre več kakor v preteklosti za sporadične epizode, temveč za pokret, ki se je razširil v širini in globini po vsej državi z okrog 400 milijoni prebivalcev. Indija, ki je že sita stoletnega tlačanstva, se je odločila, da si Dribori svobodo in neodvisnost. V svoji zaslepljenosti Angleži ne morejo ustaviti pohoda vsega naroda drugače kakor z vedno bolj strogimi in ne- razgovarjal z vojaki in Črnimi srajcami, ki se bojujejo v teh krajih z vnemo in disciplino, da očistijo Slovenijo partizanov. * Nova uprava občine Št. Vid pri Stični Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, da se razpusti redna uprava občine Sv. Vid pri Stični in da sledi imenovanje izrednega komisarja po zaslišanju Tajnika Zveze borbenih fašijev v Ljubljani, glede na čl. 4 Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX. ODREJA Cl. 1. Redna uprava občine Sv. Vid pri Stični se razpusti. Cl. 2. Za izrednega komisarja gori navedene občine se imenuje fašist Silvano de Brevi. Okrajni Komisar v Ljubljani je pooblaščen, da izvrši to odredbo. Ljubljana, 15. avgusta 1942-XX. Visoki Komisar Emilio Grazioli za žrtve potresa. Ko se je vrnil v Tirano, je ministrski predsednik ostal na letališču, kjer je sprejel kraljevega namestnika, ki je dospel iz Rima in kateremu je poročal o svojem potovanju in o storjenih ukrepih v prid prizadetega prebivalstva. Albanski tisk objavlja z velikim poudarkom vest o Ducejevem darilu ter poveličuje značilno velikodušno dejanje, ki znova potrjuje, kako je Ducejevo srce ppvsod navzoče iin kako se kaže s toliko velikodušnostjo do albanskega naroda. Vojaške in civilne oblasti ter oddelki vojske in milice še vedno požrtvovalno opravljajo podporno delo Vedro zadržanje albanskega prebivalstva ob tej nesreči potrjujeta naslednja dva dogodika: V vasi Hušte-lenki bi morala biti včeraj neka poroka. Ker je potres porušil hišo in so na čudežen način ušli smrti ženin in nevesta ter svojci, je bila poroka pod šotorom V Piškopeji je muzein kakor običajno vsak dan z minareta pozival vernike k molitvi, čeprav je bila mošeja hudo poškodovana in so oblasti prepovedale preb;vastvu priti v bližino poškodovane zgradbe. zalivu Milne je prišlo do silnih borb med zavezniškimi četami in japonskimi četami. V borbah so sodelovale tudi letalske sile. Izmenjava japonskih in angleških diplomatov Lorenzo Marquez, 28. avg. s. Tu je pristal parnik »Takuta«, ki je prišel iz Japonske z diplomati in drugimi Angleži, ki se bodo vrnili v domovino. Davi je iz Indije prišel parnik »City of Pariš« z diplomati in drugimi Japonci. Izmenjava potnikov z obeh parnikov bo 1. septembra. Nezanesljivost kitajskih čet Nanking, 29. avg. s. Po vesteh iz Cung-kinga, je Cangkajšek izdal razne ukrepe, da bi preprečil morebitno sodelovanje med podporniki indijskega gibanja za neodvisnost, in čungkinškimi četami, ki so pri-begle v Indijo po zlomu odpora v Birmi. V Nangkingu smatrajo vse to za zelo značilno, v kolikor je nov dokaz Cangkajškove vznemirjenosti spričo naraščajoče simpatije za indijsko neodvisnost gibanje med kitajskimi preseljenimi četami. Po vesteh iz verodostojnih krogov je general Lošojing, bivši poveljnik čungkinških čet v Birmi, dobil ukaz, naj vse stori, kar je v njegovi moči, da obdrži na uzdi lastne ljudi in onemogoči, da bi se združili z indijskimi uporniki. človeškimi, vprav zverinskimi policijskimi ukrepi. Ker aretacije, bičanje in batinanje ne zaležejo, je vlada podkralja izdala novo odredbo, da se s silo prepreči sleherni poizkus izigravanja oblasti. V odredbi predvidene kazni vsebujejo tudi smrtno kazen. V tozadevnem poročilu vlade podkralja je rečeno, da morajo oblasti za vsako ceno preprečiti razvrednotenje angleških ustanov. To je nejasen izraz, toda kdor bi izrekel resnico, da Angleži tlačijo in izkoriščajo državo od leta 1600, ko je bila ustanovljena indijska družba in celo tisti, ki bi se norčeval iz uniforme imperialnih čet in uradnikov, je lahko obsojen na smrt. Lizbona, 29 .avg. s. V nekih krogih angleškega tiska izražajo resne dvome glede možnosti potlačitve gibanja za neodvisnost Indije. Značilno je glede tega mnenje revije »The Economist«, ki piše, da neodvisnosti države ne zahteva samo kongresna stranka, temveč večina Indov. »Nevvs Sta-tesman and Nation« piše, da so vesti iz Indije preveč kratke in preveč očiščene od angleške krajevne cenzure, ki nikakor ne želi objaviti preveč nevšečnih poročil. Hočejo dopovedati, zaključuje revija, da so se neredi v Indiji že končali, toda prevladujoči vtis je, da indijski nacionalisti še niso pričeli s temeljito akcijo proti Angliji. Spor med Ekvadorjem in Peru jem Madrid, 28. avg. d. Iz prestolnice republike Equador Quita javljajo, da je equa-dorska vlada ameriškim državam, ld so posredovale v obmejnem sporu med Equador-jem in Perujem poslala protestno noto, v kateri enegično nastopa proti dejstvu, da Peru še zmerom drži vojaške posadke na otokih Jambeli ter na nekaterih predelih provinc Oro in Lomgo. Iz Stranke Rim, 28 avg. s. Duce je na predlog Tajnika stranke in ministra za korporacije imenoval za podpredsednika zveze trgovcev in za komisarja lesne federacije pre-fekta Guglielma Montagna. Fašist Rino Parenti, ki je bil imenovan za prefekta v Comu, je opustil predsedništvo OND. Duce je na predlog Tajnika stranke imenoval podtajnika PNF Maria Farinesia za komisarja OND. Z dekretom Tajnika stranke in v sporazumu s finančnim ministrom bo pričel delovati 1. septembra fašistični podporni in preskrbovalni zavod. Giovanni Spangaro novi Zvezni tajnik v Triestu Trieste, 28. avgusta Duce je na predlog Strankinega Tajnika imenoval za tajnika federacije borbenih fašijev v Triestu fašista Giovannija Span-gara, ki je letn. 1908, vpisan v PNF od 1928. prostovoljec in bojevnik v Vzhodni Afriki in v sedanji vojni. Novi Zvezni tajnik v Triestu je bil preje federalni inšpektor cone. Predaja poslov bo v torek, dne 1. septembra " Triestu in sicer v navzočnosti podtajnika PNF Carla Ravasija, ki ga je določil za to Tajnik PNF, ter trie-stinskega prefekta. Manifestacija argentinskih Italijanov Buenos Aires, 28. avg. s. Ob sodelovanju velikega števila članov je bilo letno zasedanje italijanske trgovinske zbornice. Kraljevi poverjenik poslov, Italijan Gar-bacco, je govoril in določil smernice za sedanje delovanje italijanskih trgovcev in pripravljalnega dela za okrepitev trgovine po neizbežni zmagi. Zborovanje se Je zaključilo z veliko manifestacijo z? domovino in Duceja. špansfco-argentinska trgovinska £3godba Buenos Aires, 28. avg. s. Pogajanja med Španijo in Argentino so se zaključila in trgovinska pogodba je bila podpisana za 7 let. Obe državi sta se pogodili, da bo Argentina dobavljala meso in žito v zameno za železo, olivno olje in konzervirane ribe za vsoto 160 milijonov pezet. Španija se je tudi obvezala zgraditi tri parnike za Argentino, in ji dati v najem eno cisternsko ladjo. Odlikovan nemški letalski oficir Berlin, 29. avg. s. Nemški tisk poroča, da je Hitler odlikoval s hrastovim listom na železnem križu kapitana Breendla, poveljnika neke skupine lovskih letal. »Bor-sen-Zeitung« omenja, da si je mladi oficir pridobil diplomo pilota leta 1937 in da je od leta 1939 v aktivni službi. Sodeloval je hrabro v vojni na zapadu in je bil ob začetku junija tega leta ob sestrelitvi 49. nasprotnika, odlikovan z viteškim križem. Odtlej je sestrelil na vzhodni fronti še nadaljnjih 50 nasprotnikovih letal. Protiangleški članek turškega generala Carigrad, 28. avg. s. V raznih mestih Turčije so bile svečanosti vojaškega značaja ob obletnici odločilne turške zmage pri Sakariji nad grško vojsko. S to zmago se je končala grško-turšlm vojska v letih 1920 do 1922. ki so jo, kakor je znano, uprizorili Angleži s svojim predobro znanim sistemom, da pošiljajo po kostanj v žerjavico druge ko so hoteli s silo izvesti sevreško mirovno pogodbo, ki je bila sklenjena dne 10. avgusta leta 1920. Listi posvečajo mnogo prostora in obširne komentarje t?mu dogodku. Posebno zanimiv je članek generala Erkileta v »Džum-hurMu« Clankar omenja politična dejstva, ki so spravila Turčijo v prvo svetovno vojno in piše, da je otomanskl imperij teda: posegel v vojno brez priprave. Po porazu je bil tako oslabljen, da ni bilo videti nobene možnosti za njegov nadaljnji obstoj. Anglija je skušala izkoristiti ta položaj in si je znala izbi ti največ j«, ugodnosti od poraza turškega imperija. Medtem ko so se Francozi polastili Sirije in nekaterih čisto turških pokrajin, so bile Palestina, Trans-jordanija in Irak zaželjeni angleški plen. Angleška kontrola se je razširila tudi na druga arabska področja, ki so prej pripadala Turčiji. Toda to ni bilo dovolj. Angleži so intrigirali za ustanovitev tako zvane neodvisne Armenije na Kavkazu in za popolno kontrolo nad vso Anatolijo, da bi bila delitev teh področij ob ugodnem trenutku lažja. Rezervirali pa so si naravno najboljši dei in sicer Carigrad z Bosporom in Dardanelami. Omenjam, pravi general Erkilet na koncu, te dogodke iz preteklosti in s tem ugotavljam, proti komu smo se borili v glavnem z našo vojno za neodvisnost. Le tako si lahko razlagamo, kako so mogli Grki dospeti v notranjost Anatolije. Iz tega pa izhajla jasno delovanje tistih, k; so bili za njimi. Dominioni se odvračajo od Anglije Tokio, 28. avg. s. »Japan Advertisser« piše v uvodnem članku, da se je sedaj pokazalo še eno jasno in zgovorno znamenje razpada mogočnega britanskega imperija. Predsednik Roosevelt je namreč povabil na posvetovanje predsednika novozelandske vlade, predsednika avstralske vlade ter generala Smutsa, predsednika vladne južnoafriške zveze. List pravi, da je vsekakor zelo čudno, ako predsednik Zedinjenih držav kliče na pomenek tri predsednike vlad angleSkih dominionov, namesto da bi se obrnil na predsednika britanske vlade. Ako je že potrebno razpravljati o vojnih problemih z voditelji dominionov, bi moral priti poziv vsekakor vsaj preko Londona, ne pa neposredno iz Washingtona. Zdi se, da Roosevelt niti ne namerava skrivati svojih namer, ko hoče Angleže izpodriniti. Na drugi strani pa kaže naglica., s katero so se ti trije ministrski predsedniki odzvali Roo-seveltovemu povabilu, da so dominioni vedno bolj nezadovoljni z Angleži. Inserirajte v »Jutru« Gospodarske vesti = Velik pomen bodoče vodne zveze med južno Švico in Jadranskim morjem. Poročali smo že, da so se pričela dela za realizacijo načrta volne zveze med Milanom in Padom, ki bo podaljšana do jezera La-go Maggiore, s čimer bo tudi južni del Švice dobil vodno zvezo z Jadranskim morjem. Plovba po reki Padu je že deloma urejena, reguliran pa bo še nadaljnji tok Pada. Obenem bodo zgradili prekop do Milana, kjer že izvršujejo pripravljalna dela za gradnjo velike rečne luke in nadaljnji prekop do jezera Lago Maggiore. Za gradnjo tega prekopa kažejo zlasti švicarski gospodarski krogi veliko zanimanje. Sedaj poročajo iz Genove o nadaljnjih podrobnostih o tej vodni zvezi in o veliki koristi, ki jo bo prinesla. Ta korist bo znatno večja, kakor se splošno sodi. Treba je imeti pred očmi, da bo mogoče po tej vodni poti urediti stalno plovbo ne samo podnevi temveč tudi ponoči, ker je širina določena tako, da bo omogočena plovba istočasno v obeh smereh in tudi v nočnih urah in bo le potrebno, da se bodo ladje pri vožnji držale svoje desnice. Iz istega razloga bo plovba možna tudi v dnevih nagostejše megle. Tudi ne bo težko uvesti vlečenja ladij z električno silo, kar bo v interesu vsega narodnega gospodarstva, ker ima Italija na razpolago dovolj možnosti za proizvajanje električnega toka, medtem ko mora premog uvažati. Plovba se bo lahko vršila tudi v zimskem času, ko se dela led in bo le v hudih zimah potrebno z močnejšimi ladjami lomiti led. Tudi po prekopu bodo lahko pluli vlačilci z vrsto vlečenih ladij, ker zaradi počasnega toka vode ne bo nevarnosti, da bi se ladje v konvoju poškodovale. Vse to bo omogočalo, da se bo prevoz od jezera Lago di Maggiore do Jadranskega morja lahko izvršil v najkrajšem času s povprečno hitrostjo 5 km na uro. Le pri vožnji preko bazenov za spuščanje ali dviganje ladij bo promet počasnejši. Pri uporabi električnega vlečenja ladij pa se bo hitrost še lahko znatno povečala. ne glede na prihranek premoga in drugega pogonskega goriva. — Razgrnjeni seznam! davčnih osnov v Ljubljani. Seznami davč. osnov preparator-jev, izdelovalcev drož, glasbilarjev, pralnic, bandažistov, milarn, topilnic loja, izdelovalcev predmetov iz roževine, gumbarjev, kemičnih čistilcev, kemikov, knjigovezov, kartonaž, izdelovalcev kipov, štukaterjev, vulkanizerjev pasarjev, galvanizerjev, pi-larjev, nožarjev, urarjev, pečatarjev, gra-verjev in zlatarjev bodo razgrnjeni do 17. septembra, seznami davčnih osnov brivcev do 18. septembra, seznami davčnih osnov mesarjev do 20. septembra, seznami davčnih osnov pekov, izdelovalcev testenin ln dimnikarjev do 21. septembra, seznami davčnih osnov čevljarjev pa bodo med uradnimi urami razgrnjeni do 22. septembra v vratarjevi sobi na magistratu. = Poziv npnikom! Komisar za likvidacijo Družbe za upravo Tabora, družba z o. z., poziva vse one stranke, ki imajo zahtevke napram razpuščenemu društvu, da iste prijavijo do 30. septembra 1942/XX., sedežu uMida za likvidacijo, Hrenova ulica št. 11. = Dirigirana kmetijska proizvodnja na Hrvatskem. V hrvatskem uradnem listu je bila objavljena zakonska odredba, po kateri morajo lastniki posestev, ki obsegajo 50 ali več katastra Ilnih oralov, do 10. septembra prijaviti načrt za prihodnjo setev, ki ga mora odobriti okrajno glavarstvo. Taki posestniki morajo najmanj 50% površine posejati z žitom in koruzo in ne več kakor 25% z industrijskimi rastlinami = Zaposlenost delavstva na Hrvatskem. Središnica za socialno zavarovanje v Zagrebu je objavila podatke o Številu zavarovancev, iz katerih sledi, da je bdlo v maju na vsem področju države zavarovanih 239.000 zavarovancev, to je za 17.880 ali za 8.5% več nego v istem mesecu lanskega leta. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 56-03 kune, to je za 18.76 kune ali za 50% več nego v istem mesecu lanskega leta. = Omejitev izdelovanja sadnega mošta v Nemčiji. Zveza za vrtnarstvo na štajerskem in Koroškem in izdala navodila gleda izdelovanja mošta iz jabolk in hrušk. Po teh navodilih se mora izdelovanje sadnega vina omejiti, ker je treba sadje v prvi vrsti uporabiti za prehrano in za izdelovanje marmelade. Zato je v načelu prepovedano pripravljanje sadnega vina, prav tako je prepovedana prodaja sadjevca. Od te načelne prepovedi so dovoljene izjeme le za one kmetovalce, ki prešajo navadne hruške za pridobivanje pijače za lastne potrebe. V pomanjkanju hrušk je dovoljeno za lastne potrebe prešati tudi jabolka za pripravljanje domače pijače. = Omejitev izdelovanja slivovke v Bolgariji. Čeprav se letos v Bolgariji obeta obilna letina sliv, je bolgarska vlada z namenom, da se čim več pridelka uporabi za prehrano, s posebno naredbo omejila izdelovanje slivovke, in sicer tako, da nihče ne sme več nego eno petino pridelka sliv uporabiti za izdelovanje slivovke. Kolikor sliv ne bo mogoče prodati v svežem stanju, jih morajo pridelovalci posušiti odnosno predelati v mezgo odnosno pek- m — Reorganizacija zadružništva na Spodnjem štajerskem in Gorenjskem. Te dni je bilo v Gradcu zasedanje zveze štajerskih in koroških zadrug, na katerem je zvezni poslovodja Schachinger med drugim poročal o reorganizaciji zadružništva na Spodnjem štajerskem in Gorenjskem. Posli 229 kreditnih zadrug, ki so obstojale še iz dobe bivše Jugoslavije so prešli na 109 novih kreditnih zadrug, ki so bile ustanovljene izključno po krajevnih potrebah. Stare in nove kreditne zadruge upravljajo sedaj premoženje v višini 16 milijonov mark (320 milijonov din). Na področju Gorenjske se je reorganizacijsko delo pričelo šele v mesecu februarju. Od tamoš-njih 87 kreditnih zadrug bo v bodoče ostalo okrog 47. Na Gorenjskem razvito mlekarstvo je obsegalo poleg moderno urejene mlekarne v Kranju 45 pretežno majhnih in najmanjših mlekarskih zadrug. Sedaj so te mekarske zadruge združene v 13 življenja sposobnih srednjih obratov, blagovne zadruge bodo združene v 8 večjih zadrug. Izven Spodnje štajerske in Gorenjske ima zveza včlanjenih v štajerski in Koroški 875 zadrug, ki so imele ob koncu leta 1941 90 milijonov mark hranilnih vlog, sedaj pa so vloge prekoračile že 100 milijonov. Naše gledališče drama Nedella 30. avgusta: ob 14. Poročno darilo. Izven Znižane cene od 12 lir navzdol; ob 17,30 Kralj na Betajnovi, Izven Znižane cene od 12 lir navzdol Nedelja v Drami. Ob 14. ponovi Drama prijetno sodobno veseloigro, ki jo je napisal G. Forzano, »Poročno darilo«. Dejanje prikazuje ljubezensko zgodbo med mlado farmacevtko in avtomobilistom, ki ga naključje zanese v lekarno majhnega leto-viščarskega mesta. Dialogi so prijetni, ne brez humorja. Igra vsebuje dve veliki in nekaj epizodnih vlog, ki služijo v ilustracijo okolja. Igrajo: Simčičeva, Jan, Na-blocka, Plut, Verdonik, Brezigar, Košič, Bratina Rakarjeva, Peček, J. Boltarjeva, Vertin in Raztresen. — Ob 17.30 bodo vprizorili Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. V tem delu je orisal Cankar značaj in življenje »nadčloveka« Kantorja, kmečkega mogotca, ki si je pridobil in pomnožil imetje s krivicami in prestopki na račun svojih sosedov. Njegova borba s študentom Maksom, ki ve za storjene krivice, tvori jedro drame. Igrajo: Kovič P., Gorinškova, Kraljeva, Simčičeva, KoSič, V. Skrbinšek, J. Kovič, Nakrst, Gorinšek, Kovičeva, Starčeva, Košuta, Brezigar. Režija: Jože Kovič. Za obe nedeljski predstavi so cene od 12 lir navzdol. Skrb Italije za ponesrečence v Albaniji Velikodušna Bucejeva podpora je albansko prebivalstvo navdala z navdušenjem in hvaležnostjo Zmagovit potek druge pomorske bitke pri Salomonskih otokih Indijski odpor se širi v oborožen ujrr Neprestani Izgredi — štrajki v vojnih industrijah bomo poleteli na Mesec Popolni mrk Meseca v sredo 26. t. m. zjutraj Je spet zbudil naše posebno zanimanje za tega večnega spremljevalca Zemlje. AM bomo kdaj zvedeli prav natančno, kako je na Luni? Ali bo velikanski razvoj letalstva dovedel kdaj do poleta na Luno? O tem je nekoč obširneje razpravljala revija »življenje in svet«. Oglejmo si pobliže vse te načrte! Človek se je že od nekdaj igral z mislijo kako lepo bi bilo sem in tja zapustiti Zemljo in obiskati sosedne planete. Že dolgo se s to mislijo bavijo tud' znanstveniki. Astronavtika. kakoT imenujemo letanje po vsem i r ju, je postala povsem resno vpra- šanje. Kako bi poleteli na zvezde, predvsem pa na Mesec, s tem sn ljudje že stoletja belijo glave. Že stari Rimljani so nam o tem poglavju zapustili prav fantastičen roman, čigar avtor, pesnik, satirik in bahač Lukian si je vso reč kaij preprosto zamislil. Njegovi sodobniki so svet« verovali, da Mesec na zahodu pade v morie in se na vzhodu spet dvigne iz njega. Zaradi tega bi bilo samo treba zajadrati dosti daleč venkaj na morje, pa bi prej ali siei srečali Luno kot velik bleščeč otok Trinajst stoletij pozneje je opisal Anglež F Gold-vim fantastično potovanje na Luno Njegovega junaka poneso ptiči. Najboli zanimivo pa je opisal potovanje r a Mesec Jules Verne. Opis je verjeten toda pri natančnejšem razmotrivanju se vse njegove znanstvene postavke razblinijo v nič. Vsako telo, ki naj odleti z Zemlje v vsemirje. mora poprej doseči brzino svojih 11 kilometrov na sekundo. To je tako ogromna hitrost, da bi z nje prišel ob ravniku v eni uri okoli zemlje. Cev Vermeovga topa je biila dolga 300 m. kar pomeni, da bi morali njegovi potniki že na tej kratki poti doseči ogromno brzino, kj je potrebna. Hitrost bi morala v topovi cevi zrasti od ničle na 11 km v sekundi. Tako naglega naraščanja hitrosti ali pospeška pa človeško telo ne prenese. Izračunali so, da bi se njegova teža v teh okoliščinah 22tisočkrat povečala. Če vzamemo, da tehta človek 70 kg, potem bi v trenutku izstrda pritisnilo nanj 1340 ton. Potniki bi se morali tedaj že v topevj cevi z granato vred zdruzniti v močnik in vsa peresa in tapete ne bi nič zalegle. Pokazalo se je, da človek lahko vzdrži kvečjemu štirikratno težo. zaradi česar bi morala hitrost naraščati mnogo bolj pohlevno. V ta namen pa bi bil potreben top z vsaj 1275 km dolgo cevjo, kakor so izračunali. Iz tega se dovolj jasno vidi, da top pri takih podvigih ne more priti v pošte v. So pa še druge zapreke. Pozneje je nekdo prišel na misel, da bi segel potrebno brzino s pomočjo vrtanja. Kabina, v kateri bi potniki leteli na Mesec, naj bi se privezala na obod velikanskega kolesa, ki bi se z močnimi stroji vrtelo čedalje hitreje, dokler se gondola zaradi sredobežne sile ne bi odtrgala z njega in odletela v vsemirje, Računi pa so tudi to misel ovrgli, ker se je pokazalo, da bi mora'« imeti ko'lo primerno velik premer, ker bi se drugr/e zaradi napetosti v sebi prej razletelo. Nu. ta »primerno veliki« premer bi moral iznašati vsaj 1000 km. Torej spet retično so izračimaili, da bi potrebovala raketa za polet v vsemirje za vsako tono koristnega tovora, ki bi ga ponesla s seboj. 1500 ton mrtve teže (v glavnem razstreliv), ako bi bila iztočna h i trosit plinov 2000 m na sekundo Kakor hitro se pa iztočna hitrost poveča za 400 m. se more mrtva teža zmanjšati na 500 ton Račun teče še naprej in pokaže, da bi potrebovali pri iztočni hitrosti 4000 m samo 24 ton. a pri hitrosti 10.000 m na sekundo 1e še 3 tone eksplozivnih snovi za tono koristnega tovora. To so pač samo računi, ki se jim v praksi danes še ne moremo približati. Ako bi žgal i v raketi navaden črni smodnik, bi dobili veiliko premajhne iztočne hitrosti. Prof. Goddard je dal 1914 patentirati raketo, ki jo žene zmes vodika im kisika, tako imenovani pokalni plin, ki je znan po silni eks-plozivnosti. Pri tej raketi bi plini že dosegli 2400 m na sekundo. Prof Obe rt h je pri nagradnem tekmovanju predlagal naj bi se v tej mešanici povečala množina vodika. s čimer bi iztočna hitrost narasfla na 4000 m. V tem primeru bi potrebovala raketa — kakor rečeno — »samo« še 24 ton lastne teže za tono tovora da bi se mogla iztrgati iz območja zemeljske prvlačnosti. Taka raketa je tehniško že mogoča in zaradi tega je komisija prisodila Oberthu prvo nagrado. Teoretično bi toda; že lahko poleteli v svetovni prostor, če bi ne bilo še drugih pomislekov, ki jih je treba vzeti v pretres. Predvsem je treba mM iti na to. da bi se vnanji ostenki vsemirske ladje zaradi trenja ob zrak silno segreli. To bi bilo bolj nerodno pri povratku na Zemljo kakor pri srtartu. zakaj pri startu bi ladja dosegla nevarrpo brzino šele v redkih višinskih zračnih plasteh, medtem ko bi na povratku s polno brzino prodrla v zračni ocean.; m-žarrela bi kakor meteor in mahoma zgorela. Zaradi tega bi bilo treba ladjo na povratku zavirati z raketami, ki bi ;'o tiščaJle v obratno »mer. s čimer pa seve ni računati, ker bi morala ladja v tem primeru nositi s seboj dvojno množino streliva. Tudi ta navidezna zagata ni brez izhoda. K sreči so vsemirske ladje precej okretna telesa, ki se dado krmariti v poljubni smeri. Dr. inž. Hohmann kj so mu ne-smrtniki v Parizu prisodili drugo nagrado, misli, da bi vsemirske ladje brez nevarno-ti lahko pristajale na ta način, da bi se vračale na Zemljo v tangencialni smeri namesto pravokotno. Tako bi najprej porisale okoli Zemlje nekaj vedno manjših krogov in bi se le polagoma potapljale v gostejše zračne plasti. Zaviranje bi bilo zaradi tega počasneje, ladja bi »e preveč ne ugrela m bi po šestih obtekih lahko pristala brez nevarnosti. Pristajanje bi po tej poti trajalo kakih 24 ur. Prof. Oberth pa razen tega še predlaga, nai bi se vsemirska ladia med letom v zraku hladila tudi ? vodo Voda bi na vročih ostenkih trenutno iz-parila in ovila vso ladjo v oblak za toploto nepropustne pare. Vprašanje nameščanja in prehranjevanja astronavtov ter oskrbovanja s svežim zrakom ne bo delalo večjih preglavic kakor v podmornicah. Misliti pa da mraz ki mu bo lad:a izpostavljena v svetovnem prostoru. Meril ga doslej še ni nihče, toda upoštevajoč toplotne prilike na Luni. ki so nam dobro znane, lahko pričakujemo, da se bo vsemirska ladja na prisoin: strani segrela na nekaj sto stopinj Cdzija medtem ko bo na senčni strani temperatura padla pod —200 stopinj. Izenačenje te silne toplotne razlike bi se najlaglje doseglo tako. da bi se ladja nemehoma vrtela okrog svoje osi kakor pujsek na ražnju. Mnogo skrbi povzroča tudi »vsemirska bolezen« potnikov, ki močno nalikuje morski bolezni a ;e hujša od te Vzrok obeh so motnje ravnovesnega čuta. ki bo v vsemirju — kier ni mogoče reči, kaj je zgoraj, kaj sipodaj — še posebno hudo prizadet. Tudi nadvse zanimiva izguba težnosti iona lahko zelo neprijetne posledice. me: Do kolikor toliko spodobnih številk pridemo samo z raketami, ki jih žene reakcijska sila izstopajočih plinov kake prav močne eksplozivne sinovi Raketni avtomobila in raketna letala so se do neke mere že izkazala, raketne vsemirske ladje pa so bifle pred sedanjo vojno šele v stadiju teoretičnega razglabljanja. Kako resno se pa znanstveniki bavijo z njimi, je pričalo nagradno tekmovanje, kj je bilo pred nekaj leti razpisano za najboljše zamisli in osnutke vse-m irskih ladij, katere so presojali nesrmrt-niki Francoske akademije. V naslednjem omenjamo nekaj mož ki so bili nagrajeni, pa tudi razprava o uspehu tekmovanja, ki jo je napisal Francoz Esmairft Poltene, zasluži, da jo ponovimo v glavnih obrisih. Že kot pripoiskovali počitniški tečaj na šoli Glasbene Matice ljubljanske. Te tečaje, katere je obiskovalo 167 gojencev, je vpeljala Glasbena Matica zato, da da mladini priliko, da nadaljuje tudi v počitniškem času sistematično svoj glasbeni študij. Uspeh tega dela bo pokazala jutrišnja produkcija h kateri vabita ravnateljstvo ln odbor starše naše mladine in njih namestnike. Podroben spored se dobi v Knjigarni Glasbene Matice, stane 3 lire in je obenem vstopnica v malo Filharmonično dvorano. Opozarjamo na točni začetek, konec bo pred 8. zvečer. Odrezke Uvttaldh nakaznic za mesec avgust bo mestni preskrbovalni urad prevzemal od trgovcev, ld so oddajali že doslej odrezke njemu, po naslednjem razporedu: v torek 1. septembra od trgovcev z začetnicami A do J, v sredo 2. septembra od K do O in v četrtek 3. septembra od trgovcev z začetnicami P do 2. Od trgovcev, ld so doslej oddajali odrezke Skupni nabavni in prodajni zadrugi pri Jurčiču, bo pa prevzemal odrezke nakaznic za avgust v petek 4. septembra ter od pekov v soboto 5. septembra. Obenem bodo dobili vsi trgovci in peki potrebno zalogo v tisti množini, kakršno posamezni trgovec ali pek potrebuje za dobo 15 dni. Vsi zavodi naj prihajajo po nakazila za blago samo popoldne od 16. do 18. Naslednjo razdelitev in razpored bo mestni preskrbovalni urad objavil o pravem času. Izrečno pa opozarjamo vse, da smejo navedene dni oddajati odrezke samo za mesec avgust, nikakor pa še ne za mesec september. u— Sestanek vseh ljubljanskih zdravnikov, ki opravljajo zdravniško prakso, k^-kor tudi zastopnikov klinike, oddelkov bolnišnic, sanatorijev in bolniških blagajn sklicuje mestni fizikat v sejno dvorano na magistratu v nedeljo 30 t m. ob 10.30 dopoldne. Zdravniki bodo na tem sestanku dobili važna sporočila ter je zato udeležba obvezna. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni strojepisni tečaji prien0 v sredo 2. septembra. Pouk se vrši po priznani najboljši desetprstni učni metodi Uspeh je zajamčen, ker so obiskovalcem na razpolago stoji raznovrstnih iistemov — Največja moderno urejena strojepisn 0.60. taks* 0.60 za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Lepo nagrado nudim za eno- event. dvosobno stanovanje, ne predaleč. Ponudbe pod »Domača zakonca brez otrok« na oglasni oddel. Jutra. 11400-21a 500 lir nagrade nudim za garsonlero, eno ali dvosobno stanovanje v centru. Ponudbe pod »Nagrada« na ogl. oddel. Jutra. 11321-21a Na stanovanje mmwn a 15. aeptem brom gospodično, Šmar tinska e. 26, Gradišnik. 11438-23 2000 lir plačam onemu, ki mi odstopi 3-sobno stanova nje s kopalnico, v centru mesta, proti ev. zamenjavi gaiconiere s kopalnico in predsobo, v centru. Ponudbe pod »Domačin« na ogl. odd. Jutra. 11389-21a Enosob. stanovanje iščem za takoj ali oktober v LJubljani. Ponudbe pod »Cisto« na ogl. odd. Jutra. 11476-21a Stanovanje eno- aH dvosobno Iščem za takoj ali pozneje. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Novo-poročenca«. 11481-21a Prazno sobo separirano, a balkonom ln souporabo kopalnice, oddam v centru gospo du. Naslov v vseh posl Jutra. 11433-23 Garsonijero solnčno 1 - ali 2 sobama opremljeno aH prazno oddam na Mirju 1 ali osebama. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Son čno«. 11454-23 Opremljeno sobo oddam. Vprašati 30. 8. od 10. do 12. dop., Mal-gajeva 8, I. levo. 11450-23 Enosob. stanovanje s kabinetom Išče družina 3 odraslih oseb za takoj aH 1. oktobra. Plačnica točna ln redna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po možnosti šentpetrskl okraj«. 11491-21a Garsonjero ali enosobno stanovanje v centru aH bližini 111 rije išče zakonski par za oktober ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddel. Jutra pod »Točen plačnik«. 11437-21a Sobo odda beseua i- u.bO, la&sa u.oU za dajanje naslova ali za Slfro L 3.—. Opremljeno sobo lepo, solnčno s posebnim vhodom, oddam uradnici. Naslov v vseh posl. Jutra. 11444-23 Opremljeno sobo za dve ostbi in PRAZNO SO BICO oddam. Separirano. Mnr-montova 45. pritličje. 11541-23 Malo sobo čisto — oddam za lir 180.—. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutrta. 11423-33 Opremljeno sobo za solidnega gospoda oudam b 1. 9. — Vegova ulica 10-1. 11420-23 Sostanovalko v lepo sobo sprejmem. Trnovska ul. 3. 11402-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom na vrtu oddam gospodu aH gospodični. — Lepi pot 26. 11406-23 Opremljeno sobo čisto, suho, pozimi tudi toplo, oddam, najraje čez dan odsotni osebi. — Cegnarjeva ulica 4-1. 11426-23 Suho sobo veliko, sončno, s souporabo kopalnice, opremljeno, oddam. Muzejska ul. 3, priti. levo. 11353-23 Opremljeno sobo oddam boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra.. 11456-23 Opremljen kabinet v centru, pri boljši družini, se odda. Naslov v vseh posl. Jutra. 11378-23 Opremljeno scl:o v centru, oddam solidni gospodični. — Naslov v vseh posl. Jutra. 11387-23 Kabinet s souporabo kopalnice oddam v centru gospodu Naslov v vseh posl. Jutra. 11434-23 Kabinet s posebnim vhodom, v centru, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 11432-23 Lepo sobo z dvema posteljama oddam v vili v Rožni dolini. Naslov v vseh posl. Jutra. 11393-23 Sobo z dvema posteljama oddam. Ulica na Grad 2. 1j13X2-23 Sobo moderno opremljeno za eno osebo. na vrt v vili centra, kopalnica, telefon — oddam (event. častnika). Gcvon fe italijanski. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 111005-28 Sobo z dvema posteljama in a hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11551-23 Opremljeno sobo lepo, z dvema posteljama — oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11549-28 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom v centru za dve osebi, oddam. Gosposvetska c. 12-IIa. 11501-23 Sončno sobo z dvema posteljama ln souporabo štedilnika oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 11570-23 Opremljeno sobo za 2 osebi in kabinet za 1 osebo oddam. — Grčar, Jurčičev trg št. 2-III. 11575-23 Opremljeno sobo sončno, oddam dvema event. trem osebam. — Sv. Petra c. 41-1. 11581-23 Prazno sobo (ev. s kopalnico) v bližini kolodvora, oddam gospodični. Naslov v vseh posl. Jutra. 11582-23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice oddam mirni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11495-23 Opremljeno sobo lepo, za 2 osebi s kopalnico oddam s 15. septembrom. — Bežigrad 7-1. 11530-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, v sredini mesta, s souporabo kopalnice, oddam s 15. sept. Beethovnova ul. 4, pritličje levo. 11547-23 SobmitCf Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Opremljeno sobo s posebnim vhodom, po možnosti z vso oskrbo. Iščem. Imam lastno posteljno perilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj soba«. 11380-23a Opremljeno s« bo B dvema, tremi, ali z dvema posteljama ln dl-vanom lSčem. Ponudbe pod »Zmerna cena« na ogl. odd. Jutra. Iščem sobo s Štedilnikom ali brez. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Točna«. 11480-23a Iščem, sobo s posebnim vhodom, po možnosti z vso oskrbo v centru mesta za takoj ali pozneje. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Čistost pogoj«. 11499-23a Katero dekle samostojno, ali mlajša vdova želi poznanstva z drž. uradnikom, starim 30 let. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sreča v Jeseni«. — Eventuelna ženitev ni Izključena. 11425-25 Stražnice težke ln precizne Uredbe 1500 do 3000 mm, a predležjem Norton ln elektročrpalko, — dobavi ugodno v 120 dneh Gustav Levičar. Medvedova št. 14. 11038-29 Tj nfotmacije Sobo opremljeno ali prazno, s posebnim vhodom, v centru, Išče gospod. Ponudbe na ogl.' odd. Jutra pod »Takoj«. Opremljeno sobo lepo, s souporabo ko> palnlce, event. garsoni Jero, po možnosti s hrano, iščem v centru mesta. Vzamem takoj ali čez mesec dni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidrn domačin, plačam naprel«. 11533-23a Višji častnik l?če lepo opremljeno zakonsko sobo s kopalnico v centru mesta. Plamene ponudbe na ogl odd. Ju tra pod »častnik«. 11603-23a Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Skladišče zračno, v mestu, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suho 555«. 11464-19 Izredna prilika! Prodam staro, — dobro vpeljano trgovino v LJubljani. Potreben kapital 80.000 Lir. Ponudbe pod »Radi selitve« na ogl. odd. Jutra. 11468-19 Vinotoč Ljubljani, dobro idoč. od dam na račun. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 115-JO-K) Beseda L 0.60, taksa 0.60 za dajanje naslova ali Z3 šifro L 3.—. Sobo ali garsonjero, prazno aH opremljeno, s posebnim vhodom, iščem. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Center -prvovrstno«. 11471-23a 200 lir nagrade dobi, kdor ml preskrbi prazno garsonlero ali sobo s souporabo kopalnice ln posebnim vhodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna gospodična«. 11367-23a Izgubila sem v nedeljo zobno protezo Fošten najditelj naj jo odda proti lepi nagradi na ogl. odd. Jutra. 11315-28 Zlato zaponko s 3 briljanti sem izgubila 23. VIII. na poti v Štepanjo vas. Oddati pro ti nagradi v ogl. odd. Jutra. 11485-28 Izgubil sem v petek dopoldne denarnico z 2151 L in nekaj računov od Miklošičeve do Rimske ceste. — Ker sem ubog sluga in denar ni bil moj, prosim poštenega najditelja, da ga odda proti nagradi tvrdki Ivan Jax in sin, Tvrševa 36 ali Kamniška ul. 13. Rebolj. 11487-28 Zatekla sta se lovska psa, ptičarja, z Imeni Pik in Pan. Prosim vsakogar, ki kaj izve o njih. da javi na ogl odd. Jutra. 11272-28 Pošten najditelj ovratne tenke rute, Izgubljene pred tednom v okolišu sodišča, se prosi. da Jo odda v ogl. cdd. Jutra. 11608-28 Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanie naslova ali za šifro L 3.—. Pametno damo inteligentno, izbrušenega značaja, samostojno, želi spoznati starejši uradnik radi povojne ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sočutje«. 11469-25 Beseda L 0.60. taksa 0.60 ?.a dajan le naslova aH za šifro L 3.—. Prošnjt- vloge, prevode, korespondenco Itd. opravi dr Gržina, Celovška 44. 11397-31 Beseda L 0.60. taksa 0.60 za datume naslova ali za šifro L 3.—. Harmoniko klavirsko znamke Meinel He-rold, 24 basov, zelo pooeni prodam. Karunova š'ev. tO. i/icne-06 Harmoniko klavirsko — GentTi & Carosi — prn 'um. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11333-35 Beseda L 0.60. taksa 0 60 za dajanie naslova ali za _Slfro L 3.—. Modra papigica sliši na Ime Jakec, Je ušla. Najditelj se naproša, da Jo odda proti nagradi 50 Lir — Oražnova ul. 3-1. 11461-27 Boo kune belice prodam. 330 Lir. Satler, Medvedova 8. 11443-27 Koze mlekarice naprodaj v Trnovem. Karunova ulica 7. M337-37 Beseda L 0.60. taksa 0.60 za dajanie naslova ali za šifro L 3.—. Seno prodam Kolezijska ul. 17, Trnovo. 11320-33 Košnjo olave prodam. Predovič. Poljanska cesta 73. 11482-33 Posestnica lepe hišice, srednjih let, želi poročiti gospoda, najraje v državni službi. Samo resne ponudbe pod »Skrbna žena« na ogl. odd. Jutra. 11548-25 Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Sodna dražba ve-čjega števila zabojev za sadje v Kolodvorski ulici 18 bo dne 3. septembra ob 14.20. 11470-32 Beseda L 0.60. taksa 0.60 za dajanje naslova aH za šifro L 3.—. Vrtalni stroj precizijski, s 16 brzinami 500 do 12.000 obratov, moč vrtanja 10 mm. dobavi iz skladišča Gustav Levičar, Medvedova 4. 11037-2S Mizarsko strojno orodje za rezkar. Kakor tudi sanke gornjega ležišča itd proda Ileršič. Cesta 29. okt. 13. 10983-29 Pletilne stroje prodam, skupno aH posamezno. Naslov v vseh posl. Jutra. 11398-29 Šivalni stroj »Singer«, dolg čolniček, za 1000 Lir, otroški globok voziček za 300 L — naprodaj. Zore, Maren-člčeva ul. 3. 11368-29 Pisalni stroji znamke »Underwodd«, »Continental«, »Ideal« in »Diplomat Prasent« v kovčku prodam. Ogled Predjamska 25, pri Novak. 11494-29 Šivalni stroj žensko kolo in ročni voziček, malo rabljeno, kupim. Naslov v vseh pos'.. Jutra. 11546-23 M Obrt Beseda L 0.60. taksa 0.60 za daianie naslova ali zi šifro L 3.—. Za tvrdko Franc Heuffel splošno pečarstvo, se sprejemajo vsa naročila v restavraciji Figovec pri blagajnlčarki. — Prosim stranke, da se poslužujejo tega naslova. 10959-3C Parketi Dobavljam, polagam ter stružim stare parkete. — Josip Belec, Kolodvorska št. 28, LJubljana. 11034-30 Za tvrdko Anton Kovačič. splošno pečarstvo. ee sprejemajo vsa n a r o č 1 i a v restavraciji »Se-stlca« pri blagajnlčarki Prosim stranke, da sf poslužujejo teita naslova 122-3( Za jesen in zimo se priporočam za vsa kro;«ška dela za gospode in dame po solidni ceni. T!eško Jože. Cankarjevo nabrežje 3. 11539 .T t Razno Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova aH za Slfro L 3.—. Prošnje za triciklje za dovolilnice, kakor tudi prevode v italijanščino oskrbuje pisarna Volčič. Knafljeva (prej Dvo-f-akova) 13. tel. 36-96 8966-3' V italijanščino prevaja prošnje, dopise trgovske ln tehniške stro ke. Tehniška pisarna Cesta 29. oktobra št. 13. 10928-37 Puh in perje prodaja I R. SEVER, Marijin trg 2 J k Se 2 9 S 1 —— KRZNARSTVO Mestni trg 5 naznanja, da bo od 1. septembra dalje trgovina zopet redno odprla. Bucato perfetto seiza sapone Pet il »ostro bucato osate Giglio, il prodorto di marca veramtn te preži oso p« ogni famiglia. Giglio »osti-tuisce »»ntaggiosamente il sapone e ri consente di f»-re senza alcuna fatica ni Derdita di tempo, un bucato perfetto. Izvrstno pranje brez mila Uporabljajte pn pran m Giglio, izdelek dobre zoamke. res dragocen za v*ako draži no. Giglio izdatno oado-meiča milo io ram brez vsakega truda in izgube časa izvrstno opere. i PAPRIKA /C l/O -autobucato italiano Italijansko sam oprani« nroostrie rrtnrrrr l. bebtokcub __BERGAMO UirTA M. MAK Itn PORRE A.NN. CENTRALE, (NAPOLl; INSERIRAJTE V „JUTRU" l Umrla nam je naša zlata, draga mamica, stara mamica, teta in tašča, gospa ANTONIJA JAŠOVC roj, BERANEK po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 30. avgusta 1942, ob 5. uri popoldne z Žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 28. avgusta 1942. žalujoče rodbine: JAŠOVC, BERANEK, BUJAS, FILIP AN, BERLAN, SPORČIC, KOMAR. Naš predragi TONE DEBELJAK OSMOŠOLEC se je za vedno poslovil od nas v valovih Save. Molite zanj! Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi Marijinega oznanjenja v ponedeljek, dne 31. VIII. ob 7. uri. PODBREZJE, LJUBLJANA, 27. VE. 1942. GLOBOKO ŽALUJOČI. Umrl nam je naš dobri skrbni mož, oče, stari oče, brat, stric, svak tn tast, gospod JERNEJ ŠLIBAR t žel. uradnik v pokoju zadet od kapi, v 65. letu starosti. Pogreb je bil 15. avgusta na Preloki pri Črnomlju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi Marijinega oznanjenja 1. septembra ob 7. uri. žalujoči: KRISTINA, žena; VERA, VIDA, KRISTA, MARA, hčere; MARJAN, MILAN, JOŽE, DUŠAN, IVO, sinovi; GOLAR MANKO, mešč. šol. učitelj, ING. BALDANI ADOLF, CIRIL PECNIK, DR. SALC HENKO, zet je; vnuki in vnučice. H. de Vere Stacpoole: BISEROV Roman »Zdaj, ko sva jo čilo in zdravo spravila do tod,« je rekel, »predlagam, da stopiva pod palubo in si ogledava ladijske papirje.« »Ali ne boste prej izkrcali teh ljudi?« je vprašal Floyd, ko je stopal z njim proti kajutL »Ne še; pri taborišču jih vobče ne spustim na suho.« »Hejo, črnec,« je zaklical Joeju Gori, ki je bil prišel za njima, »kaj delaš tu? Vrni se na palubo, ali pa te nabrcam v zadnjico. Izgini!« Joe Gora se je utrnil kakor senca. »Poslušajte.« je rekel Floyd in zaprl vrata ka-jute, »ali verjamete zgodbi o zastrupljenju z loso-sovo konzervo?« »Ne. Mislim, da so belce pobili. Najbrže so surovo ravnali z ljudmi, tako da so zaslužili konec, ki jih je doletel. Na palubi je bil boj, kajti na krmilnem kolesu sem našel sledove svinčenk; razen tega sem po vedenju ljudi razločno videl, da tolsti Kanak laže. O, kaj pa tole?« Pristopil je k enemu izmed stenskih polnil, na tisti strani, kjer so bila vrata. »Poglejte,« je rekel. Deska je bila prebita od svinčenke. »Stvar je docela jasna: tudi tu spodaj je bil boj. Peklenščki!« »Sicer pa še nisva slišala druge plati zvona,« je nadaljeval. »Pojdiva nekoliko pretikat po ladji, da vidiva, kaj bo prišlo na svetlo.« Stopila sta v večjo izmed dveh kabin, ki sta bili v zvezi s kajuto; očitno je bila kapitanova. Tu je bilo vse lepo zloženo na odeji. »Postelja ni bila niti odgrnjena,« je menil Van Houten. »In kam bi neki legel bolnik, ako ne na svojo lastno posteljo? Ti Kanaki so bedasti. Dve in dve ne znajo sešteti, pa mislijo, da tudi drugi ne znamo Oglejva si zdaj ladijske papirje.« Iskala sta, toda našla nista niti škatle, ki bi bila utegnila služiti papirjem za spravilo, niti ne sledi o kakih listinah, o denarju ali o ladijskem dnevniku. »Vse so zmetali v vodo,« je rekel Floyd. »Res je tako podoba, razen če je kapitan pogoltnil svoje stvari, preden je izdihnil dušo. Aha! Vsaj preden je izdihnil dušo. Aha! Vsaj ta suknjič je ta suknjič je ostal.« Suknjič, ki je visel na obešalu za posteljo, je bil zbudil njegovo pozornost. Prebrskal je žepe ter našel nekaj pisem, en ameriški dolar, mošnjo s tobakom in pipo. Tobak in pipo je dejal nazaj, pisma pa spravil v žep. »Pregledava jih pozneje,« je dejal; »morda se najdejo v njih kaki podatki. Zdaj prebrskaiva ta zaboj, da vidiva, kaj je v njem.« Vzdignil je pokrov kovčega nasproti postelje in jel pregledovati njegovo vsebino Največ je bilo obleke čevljev in raznih zanimivosti z otokov; v nekem kotu sta našla nov sveženj pisem, ki se ga je Van Houten takisto polastil. Na notranji strani pokrova je bila z žebljički pripeta slika debele ženske, najbrže nesrečneževe žene. Floydu se je zdel pogled na teh nekaj predmetov čudno turoben: samo to je bilo ostalo na zemlji po človeku, ki je pred malo tedni še živel, zdaj pa je bil izginil brez sledu; očitno so ga bili divjaki zakladi na palubi. Van Houten takšne misli menda niso motile; hitro, a brez hlastnosti je dokončal pregled kovčega, zaprl pokrov in se vzravnal. »Pojdiva na palubo,« je rekel; »ostale kabine si ogledava kasneje. Kar sem hotel videti, sem videl, in zdi se mi, da te druščine ne bi bilo zdravo predolgo pustiti same na palubi. Treba je, da se še enkrat pomenim z debelim Kanakom; potem se vrneva na suho. da bova imela vojni svet.« »Ali bova izkrcala tudi koga izmed njih?« je vprašal Floyd. »Ne še: in kadar pride trenutek za to, jih odloživa na klečeh pri nahajališču ostrig. Sama Previdnost nama jih je poslala, kaj? Delavcev potrebujeva. in kakor kaže. sva jih dobila.« »Ne zdi se mi. da bi bilo z njimi lahko ravnati,« je menil Floyd. ko je šel za tovarišem po kajutnih stopnicah. »To je res,« je z zlovestnim glasom rekel Van Houten. »a ko jim zapojem svojo pesmico, se bodo hitro unesli.« Posadka in otočani s Salomonov so bili razkropljeni po vsej palubi, in skoraj vsi so kadili Nekateri so sedeli na tleh, drugi so se naslanjali na ograjo in gledali proti obali. Nikjer ni bilo videti znamenja o kakem neredu ali nevarnosti; siromaki so bili zadovoljni, da so po svojih izkušnjah na Pacifiku brez krmarja in kapitana vendar že prišli na varno. Široko morje je strašno za pacifiškega otočana, kadar sam ne ve, kje je, in nima nikogar, da bi mu pomagal. Naglica, s katero jih je bil Van Houten spravil v laguno, in oblastnost, s katero je dajal svoje ukaze, sta mu bili takoj zagotovili poveljniško moč. Ukazal je, naj spravijo čoln, ki je bil še vedno privezan za krmo. spet ob bok. Nato je velel Joeju Gori, naj skoči vanj; s Floydom sta se mu pridružila, in odveslali so na kopno. Kakor hitro so stopili na obalo, je Van Houten poklical Izabelo, ki je takoj prihitela iz gozdiča; rekel ji je, naj pazi na Kanaka ter mu da piti in jesti, sam pa je segel Floydu pod pazduho in ga odvedel pod bližnjo skupino dreves. »Kadar se človek spusti v kakšno reč, je vse odvisno od začetka,« je rekel Van Houten. »Evo kakšen je najin položaj. Sreča nama je poslala jadrnico in lepo število delavcev. Najina previdnost naju je obilno založila z blagom, živili in orožjem; vse to pa bi bilo zaman, ako ne bi že od prvega trenutka ravnala po dobro premišljenem načrtu. " * ' "-»T* V »JUTRU« Urejuje Davorin Ravljen — Isdaja n konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja; Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi ? Ljubljani.