263. številk«.
Ljubljana, v soboto 14. novembra 1896.
XXIX. leto.
tskaja vsak dan svetert iatnaii nedeljo ia pracsik«, t«s -sija po poŠti prejeman sa a vstro-ogerske dt»3eia ;•.» mte leto 15 gld., sa pol leta 8 gld. ta^čctrt lota 4 gld., za jeden sassss 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bres potljargu £3 dom ra vse leto 13 gld., ta četrt leta 8 gld. 30 kr., aa y d a mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa se po 10 kr
na enote«   po 80 kr. sa četrt leta. — Za tuje de telo toliko        kolikor poštnina r.rafta. Za osnanils pladnje ee od Itiristopoa petit-»T»te po 6 kr., če se oznanilo jedenkrac tiska, po f> kr.. Ae sa dvakrat, in po 4 kr., fie ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so tsvbl6 fvaskirati. — Rokopisi bo uc vračajo. — Orednifitvo in npr a? ni S t? o ja na Kongroenem trgn fit. 12.
0pravniCt?a ;<aj nt blagovolijo po5il;nti naročnine,  reklama:-1osnanila, t j. rae Administrativne »tvari. —
Najnovejši naklep grofa Badenija.
£b Na Dunaji, 7. novembra.
Priganja Či sedanje vlade se pehajo in trudijo kar se da, da bi poslanska zbornica kolikor hitreje mogoče dognala proračunsko razpravo, ministri sami hodijo okoli merodajnih poslancev in jih skakajo pridobiti sa to, cficijozni pisarji pa premlevajo dan na dan važnost hitre rešitve državnega proračuna, tako da so začeli že najmanj bistroumni parlamentarci poizvedovati, kaj neki to pomeni.
Naša poslanska zbornica je doslej za specijalno debato o proračunu navadno potrebovala kar po nč mesecev, tako n. pr. je o zadnjem proračunu tra jala debata od 9. decembra do 20. marca in parlament jej je posvetil celih j^d^nintrideset soj. Sedaj pa zahteva vlada, naj dožene zbornicu vo speci -jalno debato v treh tednib, dasi je v tfm času absolutno nemogoče, le o jednom samem delu proračnna se temeljito posvetovati.
Dolgo časa se je v parlamentarnih ktogih mislilo, da sili vlada na hitro rešitev proračnna zategadelj, da bi zamogla dež. zbore de pravrčesoo sklicati. Tako spoštovanje ustavnih določeb bi bilo za ministerstvo seveda kai častno, ali v nas se še nobena vlada ni trudila, izkazovati ustavi preveliko spoštovanja in zato tudi dalekovidnejši politiki niti jeden trenotek niso verjeli, da hore giof Badeni le iz ozirov na dež. zbore proračun čim prej spraviti pod streho.
Šele sedaj, ko je vlada podvojila vse b le, da doseže omenjeni svoj namen, ko pritiska na ' nemogoče načine, da bi bil proračun prej vzpreiet, nego pride čas za zborovanje deželnih iborov, Sele zdaj so se našli pravi nagibi tomu vladnemu prizadevanju.
Kakor znano, bodo deželni zbori določili, sli se naj vrše volitve v peti kuriji direktno ali indi* rektno; ako se izrečejo dež. zbori z\ to, da oaj se vrše volitve v kmetskih občinah direktno, vrnile se bodo tudi v peti kuriji, če ne p a indirektno. Ker poteče meseca februvarja šestletna doba, zi katero je bila voljena sedanja poslansVa zbornici in se bodo koj potem vršile nov* volitve in sic r po novem volilnem redu, je neizogibno potrebno, da dobe
dež. zbori priliko, sklepati o premembi volilnega reda in določiti, ali naj ae vrše prihodnje državno-zborske volitve v kmetskih občinah in v peti kuriji direktno ali indirektno.
Tekom zadnjih tednov so razne stranke inter-peliral-) vlado, hoče-li deželnim zborom dati piiliko, da dožtn<jo premembo volilnega reda, a vlada se namenoma ni jasno in precizno 'zrazila, zakaj, to je postalo šele zdaj.
Najnovejši naklep m i n i s ter s k eg a predsednika je: preprečiti, da bi mogli dež. zbori pravočasno sklepati o premembi volilnega reda, ker hoče, naj bi se prihodnje državnozborske volitve vršile v kmetskih občinah in v peti kuriji indirektno.
Vlada se boji izida prihodnjih volitev, glede katerega bi bila vsaka kombinac ja nemrgoča, ako bi se vršile volitve direktno, ako bi vsak volilec smel voliti po svojem lastnem prepričanju. Vlada ne ve, kako bode prihodnja zbornica sestavljena, ve pa, da utrdi pozicijo tistih elementov, na katere sme računati v vsakem sruč"ju, ako ee bedo vršile prihodnje volitve indirektno, zlasti ve, da bi poljskim šlahčioeaa v nesrečni (iti k; močno predlo, tko bi okrajni glavarji ir duhovščina ne rr.Os.li kontrolirati volilcev in nanje praskati kakor doslej, in znto neče, da bi se prihodnje volitve vršile direktno.
Doseči se da to jako labko, samo nekoliko lukavosti treba. Poslanska zbornica nima nobene druge naloge več, nego da reši proračun. Je li v to sploh le opravičena, je vprašan e, katero ne spada sem. Preračun je jedino d?lo, katero mora še dognati in čim je dežene, je izpolnila zadnjo svojo Halogo, vlada nima od nje nič več zahtevati in jo lahko tri koj razpusti.
T« ko i'amerava tetdi grof Badeni. Ako bi tborrica pred Božičem vipitjtla prora'un mogel bi koj po božičnih praznikih priti v gospodsko zbor-nioo in bi bil reš* n še pred s< stankom dež. zborov. V tem slučaju bi vlada koj razpustila zbornico in razpisala nove volitve, še predno bi def. zbori kaj sklenili glede vo'ilu* reforme Njih sklepi bi dobili cesarjevo sankcijo šele po zvršenih državno-
zborskih volitvah, katere bi se seveda vršile indirektno, in bi Btopili v veljavo šele po šestih letih, pri prihodnjih volitvah.
Vladnega naklepa ne more odobravati noben pošten človek, ker mu je namen, opleniti ljudstvo pristojpče mu pravice. Preprečiti pa ga bode težko, kvečjemu na ta način, da se zavleče proračunska razprava tako, da bi se dognala šele po zasedanju dež. zborov. V tem slučaju bi bila vlada pač primorana, izposlovati sklepom dež. zborov cesarjevo sankcijo in poskrbeti, da bi se splošne državno-zborske volitve vršile po dotični premembi volilnega reda.
To je jedino sredstvo zoper \Iadui naklep, a dvomljivo je. da bi se stranke zanje odloČile, kajti vse sedanje stranke so tako onemoglo in oslabele, da so nesposobne za vsak odločen korak zoper vlado in za varstvo pravice in svobode, zato pa ravna ž njimi vlada, kakor se jej zdi, in jih prezira.
V KJiib9jMhi!»lq 14. novembra. Moravsko vseučilišče. Nemško-narodni listi so jako vznemirjeni, da je baron Gaulsch se prijazno izjavil gleda osnove  češkega  oziroma dvojezičnega vseučilišča na Moravskem in glede osnove druge češke tehnike. Glede tehnike jo strah v toliko opravičen, da pride potem nemška tehnika v Brnu v nevarnost. Ze sedaj je ta zavod slabo obiskan, a če se pa u pelje še češka tehnika,   bode pa skoro prazen.   Češka višja tehnična šola hode pa dobro obiskana, ker je  sedanja češka tehnika v Pragi prenapolnjena in je v njej mnogo Moravcev. Proti moravakemu vseučilišču so pa Nemci iz same ne-voščljivo8ti.   Če bode   dvojezično,  bode tudi njim koristilo, kajti pošiljati jim ne bode treba več svojih sinov na Dunaj. Čisto nemškega vseučilišča pa pač ne gre ustanavljati v deželi, v kateri so tri četrtine prebivalstva  češke.   „Leittneritzer  Zeitung" pravi, da bi bila osnova češkega vseučilišča na Moravskom jako  važna  narodna in politična zadeva, mnogo važneja  nego je  bila celjska slovenska gimnazija, zaradi katere je padla jedna vlada in jeden vladni sistem. .Miihr. Tagblatt" pa pc življe ban ma Chlu-meckega,   naj   napne   vse   sile   proti nameravani
Ivi^tek.
Slovensko gledališče.
(»Do m", igrokae v fitirib dejanjib, »pisal Honnau S ud c r -manu, poslovenil Anton Funte k.)
Benjamin Disraeli je nekoč rekel: „Najhujšo je, če ee jedno pleme razdeli na dva, različna jezika govoreča naroda." Sudermann dramatizuje ta izrek v vseh svojih delih, v /seh slika koi tlkte, kateri nastajajo vsled različnih nazorov o Časti, o rodbinskih zvezah itd.
Igrokaz „Dom" je pravi pendant njegovemu igrokazu aČast". V obeh popisuje, kako upliva milieu na človeka, kako mu ucmlja novih rnislij o svetu in o življenju, in kako prouzroče*, da se naposled več ne razumejo mati in sin, brat in sestra. Jednega so sicer plemena, govore pa različne jezike in zatorej ne morejo več živeti pod jedno streho.
Umirovljeni obristlajtonant Schw*rtze je mož starih, patrijarhaličnih nazorov, Čast njegova rou gre nad vse, v svoji rodbini hoče biti priznan in spoštovan kot vladar. Njegova starejša hči Magda se mu ni pokorila, ko jo je silil, naj stopi v zakon s protestantskim župnikom Hefterdingkom, nego šla
cd doma, da si služi sama kruh. In tudi oče je za vrgel svojo hčer in svojcem prepovedal, izreči vpričo njega njeuo ime
Magda, sama in zapuščena, se je težko borila z valovi življenja, a s*1 rešila iz bede in blata, postala slavna in imovita pevka ter se kot taka vrne v svojo rodno mesto. Bchwarta9 jo vzprejme zopet v svojo hišo, toda izkušnje življenja so premenile njegovo hčer, zdaj govori drug jezik, in sicer jezik, katerega stari vojak ne urneje, zdaj ima nazore, katero obsojajo oče in družna, v kateri oče živi, draga nazore o otroških dolžnostih in o očetovski avtoriteti, o človeški družbi in o morali. In iz tega nasprotja se rodi krniti kt.
Magda obljubi s težkim arcom, da ostane vsaj nekaj č»sa v hiši svojih roditeljev, obljubi to le na prigovarjanje nekoč za moža j »j namenjenega župnika in samo s pogojem, da je ne bo nihče iz-praševal o njeni preteklosti. Toda oče nima miru, vedno ga mori skrb, je - li se je Magda vrnila na svoj dom čista in nepokvarjena. Shiraj mu odkrije vse. Vladni svetovalec Kellor se pokloni Magdi, da izprosi od nje — molčanja. Bil je Magdin ljubimec, ko se je boril.* v tujem mestu za vsakdanji kruh in jo brezvestno zapeljal. Gazila je potem po blatu in
j po nesnagi, da preživi tebe in svoje dete. Skrb za dete jej je dala moči, da ni utonila, nego se povzpela kvišku in so rešila na kopno. Za hinavskega Kellerja čuti samo preziranje in zaničevanje in pove mu to. Komaj j« odšla, zaloti Bohwartae zmedenega Kellerja, grozna slutnja se obudi v njem, in hči mu prizna, da je slutil — resnico.
Po nazorih starega vojaka je zdaj neizogibno, da opere čast svojega imena z orožjem. Dasi mu je roka otrpneta, hoče vendar iskati zadoš'enja od zapeljivca, predno pa more to storit1, pride Keller ter ponudi starcu sam zadoščenje s tem , da zasnubi Magdo. Po Schwa.rtzejevih nazorih ravna plemenito in Schvvartze privoli takoj in z veseljem Tudi Magda se uda, a ko zahteva Keller, naj ostane njiju prejšnje razmerje tajno, ko tirja, naj Magda pusti svoje dete na tujem, tedaj vzkipi Magda in odžene snubca. Toda njo oče se zaveže Kellerju, da mu prinese privoljenje svoje hčere, oprati hoče madež na svojem imeni, če ne drugače, da hčer z revolverjem prisili v to, da vzame Kellerja. Magda se brani, a zaman, in ko ne najde nobenega razloga več, da uteče zvezi s človekom, kateregi zdaj sovraži, pove očetu neresnico, ga vpraša, je-li sploh še vredna, da postane Kellerjova žena,  ko vonder
premožnejši mladenič lahko vojaščini odkupi in služijo največ samo delavci, zato so pa proti taki nceosnovi bili zlasti bogatinje, ki rajši plačajo nekaj stotakov, kot bi pri vojakih služili- Glavna opora klerikalizma v Belgiji so pa veliki kapitalisti, kateri tudi dajo velike svote za volilno agitacijo in podpirajo razne klerikalne naprave. Ce se veliki kapital obrne od klerikalne stranke, pa pri nobenih volitvah več večine ne dobi. VeČina belgijskega prebivalstva je odločno protiklerikalna, a V zbornici imajo večino samo zaradi umetno sko-vanega volilnega reda, po katerem imajo premožnejši stanovi po več glasov. Z upiranjem pravični vojaški preosnovi je klerikalna stranka belgijska najbolje pokazala, da jej je več na svojih specijalnih strankarskih koristih, kakor na blaginji države in pravičnosti. Sicer pa utegnejo še klerikalci to kdaj obžalovati. V belgijski vojski sa raz širja nenavadno hitro socijalizem, ker služijo samo ljudje, ki ničesa nimajo in upajo od vsakega prevrata le pridobiti. Kaj lahko se zgodi, da pride do kacega upora, ki bode naredil konec ne le belgijski monarhiji, temveč tudi klerikalnemu gospodstvu. Belgijska vlada se je ustrašila klerikalcev in opustila vojaško preosnovo. Vojni minister Prossine je odstopil, videč, da so ga vsi tovariši zapustili. Naj-večjo uslugo je pa klerikalna stranka s tem, da je pokopala vojaško preosnovo, naredila socijalnim demokratom. Dala je jim novo sredstvo za agitacijo. Vse tiste nižje sloje, ki ne morejo odkupiti svojih sinov od vojaščine, je porinila v tabor socijalni demokraciji. To je pa v Belgiji jako nevarno, kajti klerikalci so pri zadnjih volitvah dobili večino jedino zato, ker so jih podpirali židovski liberalci.
Dopisi.
Iz 1'oNt<»|lno, 1 2 aovembra. (Klerikalni strankarski shod v Št. Petru.) Ker je razvoj socijalnoga demokratizma v Št. Petru in okolici rapiden in se je to douti jasno pokazalo pri zadnjem socijalnodemokratičnem shodu, poskusili so tamošnji nositelji jedino osrečujočih klerikalnih idej vse svoje moči, da si rešijo nekdanji vpliv, toda zaman. Dasi sta jim priskočila na pomoč oba poslanca, dasi je prišel iz Ljubljane g. dr. Krek kot zaščitni govornik, zaključili so shod iz same strahopetnosti pred odgovorom socijalista g. K., ne da bi dovolili interpelacije ali poslancema votirali zaupnico, kaj še zahvalo. Nikakor ne trdim, da se nam je posebno veseliti hitrega razširjenja SDCijalnodetnokratič lih idej tudi med kmetiškim prebivalst/om, toda pri škofa tako priljubljeni klerikalui agitatorji so v teku zadnjega leta na leci in izven cerkve našču • vali neimovitega trpina proti premožnejšim posestnikom in mu vcepili zavest, da so oni krivi njegove bede, da ga le ti izkoriščajo; s tem pa so tudi položili temelj najširšemu socjalizmu, ki gr>zi v sedanji stiski postati nevaren. Toda, kar so navedeni nepoklicani agitatorji sejali, želi bodo, če ne takoi, pa v n.jbližnjej bodočnosti, seveda sebi v poraz. Gg. poslanca Modic in Zelen sta sicer poročala, kaj so storili in dosegli in ne dosegli njih kolege, lastnih uspehov pa nista omenjala, kajti lastna hvala se njima gabi? No, pustimo ju, čemu od njiju več zahtevati, nego zmoreta, pomud mo pa se rajši pri glavnem govorniku, g. dr. Kreku. Mož je tako natanko slikal zaljubljenost nekaterih socijalnili kolovodij v sebe in svoju le namišljeno učmont, d\ nam je nehote pod*l natanko sliko svoje individualnosti. Vspel se je na višjo stopinjo teoretičnega gospodar-
stva, postavil v program novi sistem in ponosno izustil pred kmečkimi poslušalci: „Edino opravičeni kapital je mrtvi kapital, kajti mi imamo že v postavi, da ne smemo od kapitala zahtevati koristi," dalje pa tudi: „Marx pravi, delo edino je produktivno, jaz pa pravim, delo ni natora, to je naša zemlja." Da bi bili prvo trditev razumeli nekateri okoličani, katerim so se radi možatosti pri zadnjih volitvah odpovedale in v iztirjanje izročile cerkvene terjatve dasi so plačali na obrestih trikrat toliko, kolikor znašajo glavnice, zasmijali bi se bili govorniku gotovo v obraz. Novi sistem o produktivnosti pa bode g. dr. Krek gotovo obelodanil, kajti ti nazori so sicer konfuzni, toda novi, in prav lahko je mogoče da se jih kđo poprime. Naravnost nečuveno in nečastno pa so ravnali proti zastopniku socijalnoga demokratizma, gospodu K. Ko se je oglasil k besedi, so mu isto dovolili, toda kljub temu svojim pristašem prej besedo dajali. Gospod dr. Krek pa je osebno pikal in pozival, naj njegove trditve ovrže, kajti svest si je bil, da se bo to že preprečilo. Hitro so steknili glave, in jeden njih donesel je predsedniku vizitko: K.-u ne dati besede, čemur je predsednik nujno ugodil in shod zaključil. Nikakor nočem zagovarjati g. K., toda ta dan nasprotnikom gotovo ni dal najmanjšega povoda za tako brutalno postopanje, pač pa so klerikalci pokazali, da se bo izvajanj samo jednega socijalnoga demokrata in iz strahopetnosti shod zaključili. S tem preprečile so se ostre interpelacije in nujno potrebni predlogi. Jaz sem jako zvedav, kaj bi g. Zelen odgovoril na predlog: „Je li on pripravljen na primernem mestu potrkati, da se uvede pri oskrbovanju cerkvenega premoŽenja strogo nadzorstvo, kakor je isto običajno pri drugih fondih P" Zasvetlil bi se mu sicer temni obraz in pred oči bi mu priplaval sv. Urh z lepo številko 953, kateri visum more natanko razložiti g. Mušič, gostilničar v Senožečah. Na svidenje! — Drd. Ivan Starec 1. r., odvetniški koncipijeut, po klerikalno „pisar".
Sestanek slovenskih književnikov in
umetnikov.
i.
Odlični  hrvatski   dnevnik „Obzor" je pri nesel v 251 fttav. 31. oktobra t. I. zanimivi članek „Sastanak hrvatskih književnika", kateremu posna :i o -i sledeče glave misli :
kako pred jednim letom je sprožil ugledni leposlovni srbski  list .Brankovo kolo* idejo,
se održi kongres srbskih književnika s ovu s ; Liii stranu SaveJ, in sicer v ta namen, da „bi se na tom kongresu književnici, mladji i stariji, koji se tek po imenu pozna vaju, lično upoznali, posavjetovalio raznim potrebama književnosti, te sporazum jeli o raznim stvarima, koje zatjecaju u književnost."
Ideja, da se snidejo srbski pisatelji — piše čiankar — se skoro uresniči. Z dih g, da se radi političnih nasprotstev mej S bi in H vati ne morejo udeležiti tega koogrtsa, ki se skliče bržčas v Beli-grad, tudi Lr.atski literati.
„Pokretači misli o sastanku toga (t. j. srbskega) k ngresa navađjaju, da bi na tom kongrtsu trebalo postidi sporazumenak o dijalektu književnoga jezika, kako bi se učinio kraj sve večem daljivanju dijalekta književnoga j Bika. Zatim bi taj kongres rnogao pronađi način sporazumka o tom, što i kako da se prevodi. Mogli bi se na kongres po svati i zastupnici domačeg knjižarstva, da ne postigne sporazumak o pitanja naklade, kolportaže, honorara i. t. d." Skratka: srbski pisatelji so prevorjeni, da je la tak sestanek dovolj povoda.
vfttšSF" Dalje v prilogi. ~W9tt
osnovi češkega vseučilišča. Nemci menda mislijo začeti podobno agitacijo, kot se je bila proti celjski dvojezični gimnaziji.
Dolenjeavstrijski deželni maršal bode baje
konservativec baron Gudenus, ki je prišel v deželni zbor v s led kompromisa. Krščanski socijalisti bi radi, da pride na to mesto knez Licntenstein. Naglašajo namreč, da gre njih stranki deželno maršalstvo, ker je najmočnoja v zbornici. Vlada pa za kneza Liechtemteina ne mara, ker se je preveč udeleževal protisemitskih agitacij. Kompromis v veleposestvu je vlada jedino zaradi tega sklenila, da jej no bode treba kacega protisemita imenovati za deželnega maršala. Liberalca pri sedanjih razmerah ni mogla. Če bodo pa imenovala konservativca, se pa protise-mitje ne bodo upali delati sitnosti, ker dobro vedo, da imajo za mnoge uspehe zahvaliti kleri-kalizem.
Zastopnik žensk V gališki deželni zbor volijo tudi ženske, katere plačujejo določeno svoto davkov. Volijo po pooblastilih. V Levovu je kacih 1200 žensk, ki imajo volilno pravico. Za zadnjo dopolnilno volitev v Levovu 80 se ženske posebno zanimale. Imele so več shodov, na katerih so se izrekle za profesorja Soleskega, kateri je odločni demokrat in velik prijatelj ženske emancipacije. Le vovčanke imele so več volilnih shodov, na katerih so se izrekle za tega kandidata. In res zmagal je Soleski. Odločili so zanj baš ženski glasovi. Poslužile so so namreč skoro vse volilke svoje volilne pravice. Soleski bodo zatorej tudi moral posebno zagovarjati ženske koristi.
Dr. David Starčević je v Delnicah jednoglasno izvoljen deželnim poslancem. Dobil je 224 glasov. Nasprotne stranke se volitve niso udeležile, ker ne je videlo, da nikakor ne zmagajo. Vladni listi preto, da sabor te volitve ne bode pctrdil. Na Hrvatskem je pač tudi to mogoče, kajti sabor tako stori vse, kar vlada od njega zahteva. Banu pa gotovo ne bode ljubo, da bi dr. David Starčević zopet bil v zboru. Starčevičeva izvolitev je hud udarec za vlado, a tudi neljub dogodek za dr. Franka. Poslednji je hud nasprotnik dr. Davida Starce vica. Narod je pa sedaj se odločil za tega njegovega nasprotnika.
Dogodki v Stari Srbiji V tej turški pokrajini se je osnovala roparska četa, ki požiga vasi in pobija veljavnejše Srbe. Vcdja tej četi neki Feizi, znm razbojnik. Ohlastva pa p jčenjanje teh roparjev mimo gledajo. Da celo marsikaj kaže, da so ž njimi s porazu mijena in so roparje celo preskrbela z orožjem. Kristijansko prebivalstvo je jako vznemirjeno, posebno ker se tudi carigrajska vlada, do katere so se obrnili, za vse njih pritožbe nič ne zmeni. Bas razmere Stare Srbije najbolj dokazujejo, da se motijo tisti diplomarje, ki se nadejajo, da bode Turčija kedaj postala civilizovana država.
Preoanova  vojaštva v Belgiji Belgijska
vlada je bila pripravila načrt zakona, s katerim bi ae bila upeljala tudi v tej deželi občna vojaška dolžnost. Proti tej nameri je začela klerikalna 8'ranka veliko agitacijo. Posebno bivši minister AVoeste je pretil, da začne hud boj proti vladi, ako te namere no opusti.    Sedaj se v Belgiji vsak
ni Lil jed in i, s katerim se je pečala. To hčerino razkritje obudi v starem poštenem vojaku strašno jezo, DgOtt čnost mu potisne revolver v roko, že pomeri na svojo razuzdano, propadlo hči, da jej konča življenje, kar se zgrudi mrtev na stol — zadela g.i je srčna kap.
Sudermannova igra je prekrasna, duhovita slika iz sodobnega socijalnoga življenja, delo priznano kot jedno najznamonttejih proizvodov moderne dramatike, kot Bvetovno delo. Sudermann je ženijalen pisatelj, obdarovan z umetniškim ukusom in temperamentom, je v resnici velik pesnik, in odkrito priznamo, da mej vsemi klasičnimi in ne klasičnimi proizvodi tujih literatur, kar jih je bilo doslej uprizorjenih na našem odru, je ,Dom" najznamenitejši.
Z veaeljem pa konaratujemo tudi, da je bila sinu i.i predstava, četudi ne v vsakem osiru tako dovršena, kakor na kakem gledališči prve vrBte, vender v vsakem oziru dostojna odličnega pisatelja in na čast našemu gledališču. Zasluga za to gre skrbnemu režiserju g. Inemannu in marljivosti sodelujočega osebja.
Najvažnejšo ulogo, namreč Mugdo, js igrala gospč. Terševa. Poznamo gospč. Toršoio kot vrlo
in nadarjeno umetnico, dosegla je na naš: m odru že mnogokrat lepih uspehov, toda tako popolnega in velikega, kakor sinoči, morda še nikoli. Sij pa je tudi ulcga Magde taka, da daje predstavIjalki priliko, pakazati najrazličnejše nt ram svojega talenta in svoje umetniške individuv.iln..■■:i Gospč. IVršuva ni bila samo zdaj očarujoče ljubeznjiva ia vesela, zdaj mogočna in ostra, zdaj obnpajoče tožna, da je gledalca zatrepetalo src*, znala je tuii pogoditi prehod iz jednega razpoložaja v drugi, nikjer ni >ku Šala doseči efektov na škodo celoti in tako se jej je posrečilo, umakniti se največji nevam )sti te uloge, raztrgati značaj. Igrala je lahkotno, neprisiljeno in vender realistično in pogodila v nežaih, resnih in tragičnih momentih vedno pravi ton, tako da je v polni meri zaslužila prearčue ovacije koncem dejanj in na odprti sceni. Zdaj po „Mariji Stuart" in po „Domu* šele vemo, kako moč je  naše gledališče  pridobilo b  gospč. Terševo!
Drugo važno ulogo, obristlajtnanta Schwartzeja, je igral g. Inemann. Karakterizoval je starega vojaka, trdega in vender dobrosrčnega i četa ter skrbnega varnba svoje časti jako srečno in ustvaril kaj pregoanten znsčaj. Svojo umetniško inteligentnost je pokazal zlasti s tem, kako je t i no in pra-
vdamo označil kontrast mej svojim enačajem in svojimi nazori ter mej značajem in nazori Magde, kar je najve'-ja težko*a njegove ulfge.
Zelo nam je ugajala tudi gospč. SI a v Če v a kot Marija. Igrala je nedolžno, dobro vzgojeno dekletce z naravno ljubeznjivostjo in presrčnostjo, tako da jo je bilo veselje gledati, samo v jedne m prizoru je nekoliko pretiravala.
Z zadoščenjem beležimo tudi, da je g. Danilo kot župnik Htfterd.ngk igral jako dobro, preprosto, a značilno in dosegel lep uspeh, dasi bi bil mogel iz svoje uloge še kaj več narediti.
Tudi ostalo osobje, zlaBti gospa Danilova, kateri gre toplo priznanje kakor tudi g. V e -r o v š k u pa tudi gg. P a v 1 o v k i, Lovšin in P e r d a n so po svojih močeh pripomogli, da js pred dava celotno jako dobro uspela. Posebno je še omeniti krasnih toilet, zlasti gospč. Terševo.
Številnemu občinstva je igra izredno ugajala, vse je bilo navdušeno in je odlikovalo predstavlatke in predstavljalce, posebno gospč. Terševo, z živahnim ploskanjem, izvestno se bode torej Sudermannova igra še večkrat predstavljala na našem odra.
Priloga „Slovenskemii Narodu" at. 2t>3, dnć 14. novemhra 1**16.
Oziraje se na politično nesporazum ljenje mej Srbi in Hrvati predlaga torej omenjeni čiankar „Obzora", da se skliče aa hrvatske lit* rate poseben kongres. Hkratu sklicuje na kratko, zakai bi bil tfk sestanek za hrvatsko književnost <n narodno prosveto potreben ter p (daj a v lapidarnih stavkih nekak — seveda le povišen — program za tak shod.
Čiankar piše, da imajo hrvatski časopisi — bodisi leposlovni, znanstveni, politični ah športni — vsak za se svoj pravopis in svcj slog. da inajo celo v jednem in istem listu različni pisci svoje posebnosti v deklinaciii, konjngaciji, v pravopisu, inter punkcij in v stilu.
Vsled te babilonske jezikovne zmedenosti bi bilo torej nujno potreba, da se snidejo hr atBki filolog i, da se uvede v Časopisje in knjige nt k a dcslednost in sir ga.
Hrvatski pisatelji, žive tudi v velikem nespo razum ljenju glede vrednosti in uplivnosti tujtb slov atev na domačo. Različne struje, raznovrstne „ š< 1. u se bore na Hrvatskem v leposlovju  na življenje in emrt, v boju pa se porabljajo sredstva, ki so stvari često samo na v« liko škodo, siedstva, s katerim se zbeganost in zmešnjava  le pomnožuje, razpi r po oatruje, dočim ostajajo v; žnu temeljna vprašanja iz estetike nerešena,
Radi te večne,  neodločene  literarne bitke je torej tudi skrajno  potrebno,  da  se po stvarnem, temeljitem in odkritem razgovoru estetikov pri vede v hrvateko slovstvo plodonosni mir.
Hrvatska kritika je še jako zanemarjena. Znen stvene kritike, ki bi se ozirala le na stvai ter vpraševala in odgovarjala samo in vedno le na vprašanje: ali je to lepo in umetniško? — Tako kritike hrvatsko slovstvo do malega ne pozna.
Mej dosedanjimi hrvatskimi kritiki presojal je skcro vsakdo le po svojih nzorcib o d« mači ali v taji literaturi. Dočim bi nekateri hoteli, da piči in poj ves svet po formi Danteja ali kakor italijanski klasiki, je drugim vzor čisto nemška estetika Car-rieia, Lissinga sli Vischerja; zopet tretji zahtevajo od hrvatskih leposlovcev, naj pišejo jedino te a la Tnrgenjev ali Doatojevftkij, ter so zagrizeni prega njalci in zatiralci pisateljev, ki ljubijo Francoze, ali ki so po svojih idejah, po svoji tehniki tovariši nordijskih lterafov. So pa tudi taki kritiki, ki sovražijo vse, kar „diši tuje", ter imajo oči in slo h, pa pohvalo in priznanje le za fepcslcvce, ki so vseskozi hrvatsko-narodni.
In k d o so navadno ti oblastni kritičarji ? — Pisatelji strankarji, katerim že zadostuje, da obsodijo uničevalno poeta, o katerem vedo, da je somišljenik ali celo sotrudn-k „Hrvatske domovine* ... kritiki, ki so pclni neomejene hvale za romanopisca, o katerem je znano, da je s«-trudu k „Obzora". Mnogo plevela je zato v hrvatski k nji ževni kritiki. Literarnih hijen imajo neštevilo. Pre mnogo hrvatskih slovstvenih presojevalcev meni, da izpolnujo povsem svojo dolžnost, če le predrzno blati in smeši, če le usiljivo hvalisa in panegiriknje Vse so maže ob pisateljih; vsak si usoja izrekati v svoji oblastnosti svojo „objektivno* obsodbo, a da bi podpirali iu navduševali domaČe pisce ter jim po magali s poštenimi, resnimi in temeljitimi kritikami do zrelcsti, takih kritikov premor« brvatska lit era tara — malo.
Iz tega razloga je znova potrebno, da se dogovore pisatelji, uredniki in založniki o načinu, kako se zaduši sedanje bohotno cvetoče kritikasterstvo ter se utrdi stališče pravi kritiki, ki bi bila v basek i publika i literatov.
Končno opozarja čiankar „Obzora* na to, da bi imel pisateljski kongres tudi veliko idejalno vrednost Sešli bi su literati raznih starosti, stanov m — stroj, seznauili bi se iz obličja do obličja, pogovorili in dogovorili se o tem in onem, pa sklo-
nili nsej setoj vezi, ki bi morale biti tre/ dvoma v basi k napredku slovstva in knjižtva. Marsikatero n; vi de? no nas pre tat v o bi ee pogladilo, marsikatero i panično si «reštvo nblažilo ah celo povsem zatrlo Na takem shodu bi se odpravilo prerrm go dvomov in nejasnosti] ter se napravilo novih sadnnrsmh na črtov in p< djetij.
Ako bi 8P povabih na korgtes razen Lterntov — hpoelovcev in znanstvenikov — Še r >■ k I s d s-t e I j i m knjigctiskarji, uredile b se hkratu še dr stdsnje jako laksre nznoi nn| obr-ma, diupa ditgi [din hrupa st stkana Ukrenilo b' se marsi-ksj ki neti ♦ g> glede pctpešitva kolportaže, razprodaje knjiž<vn>b del, ki ie ostala doslej — največ radi nes) letDosti r*zpfeda)aJcev — šo v povej h T) ko pa bi se pt skrbelo i za realno stran, zi doet« »t n bonrrar pisateljem in pravičen zaslužek zakonikom, i za idrjalno štren, za razširitev knjig in č »-opis« v mej narodovo m-ho.
Tsko utemeljuje „Obztr* svoj piedlog, pa misli, da je i/vestno še prscej drugih vi žmh to- k, tičočih se literature in knjižtva, ki bi prišle na kongresov pre gram
„Agramer Tagblatt* rrozcril je takoj naslednji dan svoje čitatelje na „0 b z o r o v" Članek ter izrasli svoje celo aomišljenstvo r- omenjen m prtdlogom Dostavlja pa, da naj bi se lotita čim preje izvišitve tega predb ga brvatska „Akademija* ki bi bila prva poklicana e klicati tak lite raren kongres. V e s e k d o.
Slovansko Sokolstvo.
Telovadno društvo  praških gospe in devojk.
S te ovadbo krepati narodu zdravje, pogoj njegovega obstanka, množiti moč in mu ohranjevati svež dnb, ta misel je v m k«.Mi I. diuštvih našla 8v<jega izraza in razširjat* e. No, izej narod je šteti tudi žeta >n deklet ki imajo, ravno tako kaker m- žje, pravico do zdravja, prožnosti, svežosti te lesne, pravico do naroona navdušen« sti- Zit'gade'j je Miroslav Tyrš I. 1869 vzpodbudil praške gospe in gospice. da so si ustanovde „tćocvičn^ spolek pati n civek p-ažsk^ch".
Telo, oh. i.ito mlado, rastoče telo potrebuje za zdravje zadostnega gibanja, Ni toda, če z učenjem preobložena k mirnenru Sedenja in tiudepolnemu duševnemu delu v Šoli v zaprtem sraku 18—24 ur na Mi]> n primorana dekleta današnje dobe blede, slabe, v rasti zaostajajo. Jedna ab dve mi šolske, nezadostne telovadbe na teden ne more nadomestit' telesu, kar dan na dan izgublja na moči iu svežosti. Popraviti to, kar zanemarja šola, je glavni namen „telovadnfga diuštva praških gospe in devojk*.
Ves ča«, kar obstaja društvo, so poučevale telovadbo vaditeljice (pr-edtelovadki-n j e.) Tyrš, prerričan, da more ženska telovadba uspevati le v ženskih rokab, je v teoriji in prakni izuril nekaj gospe in gospic, da bi v novo ustanovljenem društvu, mogle uspešno poučevati. T ko so re brez srama in straha tudi gospo in cdrasie gespice lat ko posvetile telesnim vajtm.
Da bi oživelo telovadsko gibanje, je društvo piva leta prirejalo javne telovadbe. Ker so b-e pa kmalu začuli glasovi, da telovadijo dekleta najbrž zategadelj, da bi ss mrgle javno kazati, se jo prenehalo z javnimi telovadbami.
Dobroto zdrave telovadbe si je društvo priza devalo, kolikor so pripuščale njega moči, nakloniti tudi brezplačno Od začetka svojega obstanka do 1. 1860. je brezplačno poučevalo dekliške razrede zavoda, za gluhonemce; od I. 1870 do 1. 1881. jo vsako leto brezplačno telovadilo 26 revnih učenk ljudskih šol; I. 1889. je v proslavo 20letnega ob stoja razpisalo društvo 50 brezplačnih mest i. t. d. Diuštvo ne je  dalje  trudilo,  da  bi se telovadba
nvedla tam, kjer se doslej še ni gejila. Vodilo je več od c. kr. okrajnega šolskega sveta prirejama predtelovadskib tečajev za praške učiteljice. Od leta 1874. do 1. 1890. je v telovadnici praškega Sokola poučevalo dekliške razrede on h ljudskih šol, ki še niso imele telovadnic. Po njegovem pr.za de vanju se je na praški višji dekliški šoli I. 1885 in I. 1890. na mestni dekliški nadaljevalni šoli nvedla telovadba vsaj kot neobvezni predmet. L. 1887. je začelo društvo svoje moči posvečevati tudi nesrečnim krivo rašenim deklicam. Ko so si vaditelj ce pride bile potrebnega strokovnega znanja, pričelo so ortope-dičrio telovadbo, osobito za nepremežna dekleta. L 1888 je društvo zrpet razširilo svojo d l.-.vnost. Obrnilo je svojo rozornest na zdravat vei.e potrebe m a j li n i h otrok in v veliki telovadnici praškega Sokola ustanovilo otroško igrališče.
L. 1890. je dobilo društvo od mestne občine prostoren vrt v uporabo. Na vrtu je poleti igrališče in telovs dišče, po zimi drsališče. Poleg tega se je na vrtu odmeril tudi prostor za ženski vzgoji toli prospešno gojitev cvetlic. Takrat je navdušenost praškega ženstva pnkipela do vrhunca. Saj zdravo, prosto gibanje na Braku, združeno s tako krasno zabavo so praška dekleta dcalej do cela pi gr« šala.
Tako torej je atelovadno društvo praških gospe in devoik* društvo Kanih smerov in namenov, odlično rodoljubnega in dobrodelnega značaja. DtUŠtvo deluje na to, da bi bila ženski naraščaj in deca, to jedro narodovo, trdnega zdravja, krep-kfjša, njega je skrb, da vzbudi in povzdigne naredim zavednost in domovinsko ljubezen tudi v Čeških ženah, ono teži po svojih močeh za tem, da hi bila tudi revna dekleta d»Kžna dobrota zdravja in svežosti, so briga za ubope krivo rašeno deklice, opozarja na zdravega, prijetnega dela devojkam nudeči) gojitev cvetlic: „Telovadno društvu praških gospe in devOjk* je pokazalo češki ženi novo, lepo, ženski primerno delo!
Dnevne vesti
V Ljubljani, 14 novembra..
— (Nadvojvoda Evgen) se pripelje jutri zjutraj z dunajskim brzovlakom v Ljubljano in ostane čez dan tu.
— (Umrl) je danes zjutraj stolni dekan in generalni vikanj dr. Henrik Pa ukor pl. Glanfeld. Pokojmk so je rodil v Ljubljani in bil leta 1854. posvečen za mašnika. Dosegel je starost U8 let.
— („Slovenski List*) je naslov novemu tedniku, katerega prva štov lka ni m je došla danes popo'udne. L st se imenuje „neodvisno slovensko krščanskosocijalno glasilo*. Izdajatelj je g. dr. V. Gregorič, urednik g. Anton Trstenjak.
— (Družba sv. Cirila iu Metoda v Ljubljani) nas je naprosila objaviti, da jo za današnji po si. „Glaibeni Matici* v družbin prid prirejeni konotrt) ki se bo pričel ob 8. uri zvečer, še m kaj nstopnic na razpolago; drugi koncert v nedeljo, 15. t. m. se bo pridal ob t), u r i z v e č e r. Za ta koncert je šti mnogo nerazprodanih ustopnic. — Slovensko rodoljubje! Porabi ugodno priliko, da se raduješ narodnega napredka ter ob jednem pomagaš podpore potrebnim.
— iRepertoir slovenskega gledališča.) Jutri ee bode v tretjič predstavljala večnulepa tragedija „Marija S tu a rt". N.ij nihče ne zamudi, cghdati si to lepo igro, tem manj, ker je izvrstno naštudirana in sta bili nje dosedanji predstavi v vsa-
„Materine sanje."
Slika v j v. In.mu dejanju. Spisal E. Oangl. V programu današnjega koncerta „ Glasbene Matice", katerega priredi v korist šolski družbi lv. Cirila in Metoda, čitamo kot drago točko: „Ma terine saoje*, katere bodo izvajale gospice dile-tantke.
„Materine sanje", dramatičen prizor, so za ta večer spisane, torej jim je smer taka, da se naslanja na namen prirejenega koncerta. Da bode tistim, ki se bodo udeležili današnjega in jntri-"Qjega koncerta, vsebina alegoričnih „Materinih "rtllJH snana, hočemo tu navesti kratko njih vsebino.
Prvi nastopi angelj spanja (gospica Marica Vsncajzova) in govori o svoji moči, o blagotvorni sili svoji in o sanjah v obče. Končno pravi, a hoče to noč poslati sanje materi, ki ima Ijub-1*00 in Ijabečo hčerko, da tako vsaj deloma spo-■oamo čutečo materino srce. Potem polagoma odide. **vesa v ozadju ne razgrne in pokaže se majhna ■stiska soba. Pri mizi sedi mati (gospica Jam-*ova) in poleg nje kleči hčerka (gospica Vera "encajzo va).
In mati saoja žive sanje . . .
Pogovarja se s hčerko, uči jo in izroča bož-u varstvu.   Z dovoljenjem, da sme trgati cve-
tice na vrtu iu peti vesele pesemce, odhiti s knjigo v roki otrok na vrt. Mati os'ane sama. Vdova je. Mož ji je ostavil dete, katero ji je v žalosti veselje in tolažba. A skrb ji vznemirja dušo, težka skrb: Kaj bo iz tebe, zlato moje dete? Zatorej se zateka mati v molitvi k II mi, katerega prosi pomoči in varstva za svojo hčer. Saj otiok ne sme biti nikoli brez varstva tam, kjer preti rodni zemlji nemila meč, kjer se zaklepa šola domačim glasom in kjer se skuša mater odtujiti lastnemu otroka.
V tem naglo vstopi brez^rčnost (gospica Leo-poldina Trtnikova). Začudena vpraša mati Čudno Žensko, kdo da je. In hrezsrčnost ji topove: Btvar je, ki je brez vsakega čuta, ki nosi kamen tam, kjer bije drugim erce. In mati se čudi temu. Kako ji je mogoče gledati trpeče človeštvo ter njega skrb in bol in ostati ob tem brez sočutja ? Lahko je to, če nima človek srca. Druge žalosu mučenje, brez-srčnost ima zadoščenje in veselje ob njem. In srečen je oni, kdor nosi brezsrčnost v svojih prsih 1 — Mati se spomni svoje hčerke . . . Brezsrčnosti se vsbudi zlobna misel: v materi zamoriti ljubezen do hčere. A ne posreči se ji, zatorej sklone, da ji vzame otroka. Odide k hčerki.
Vznemirjeno pomoli mati Boga, da jo naj vara je zlobnih eknfnjav.   Hoče k otroka, a v tom
trenutku plane v sobo sovraštvo (gospica Mro^lava Dolenčeva). Kar s-i ni posrečilo brezsrčne sti, to hoče izvesti sovraštvo. Strastno govori materi o grosnem svojem vladarstvu. Mati vzdiše in muli. In kaj hoče sovraštvo? Z- hteva, da ji mati izroči otroka. Razdvojiti ju hoče, zamoriti lepo ljubezen, hoče, da naj s sovraštvom vrača ctrok materi srčno ljubezen. V iskreni molitvi se obrne mati k Materi božji ter jo prosi pomoči v veliki sili. Hoče zbežati iz sobe, da otme hčerko iz krutih rok, a sovraštvo ji zastavi pot, potegne mater od vrat, ki pade nezavestna, samo pa odhiti, da izvrši svoj namen
Pride nožnica — ljubezen (gospica M rja na Prosenčeva). Vzdrami mater ter ji reče, da ni nič izgubljenega. Ljubezen ji govori o svoji blagi sili, o svojem izvoru in namenu. Ona je duši zaklad, moč, ki suši solze, ki po nji Uog odreši zakleta, trpeča srca. Dom svoj ima v plemenitih dušah. Vlada srcem, sklepa zveze, življonje sladi in mm- o da onemu, ki jo nosi v prsih.
Kimaj konča, pribiti p epboeaa bčerka ter se privije k materi. Zi njo planeta v si bo biez-nrčnest in sovraštvo ter hočeta s Bilo upleniti ne-dolžnega otroka. A v hipu, ko zapazita Ijube/.en, mine jima moč in potrta ustavita sobo.
Ljubezen  pa pritisne na se   hčerko, izroči
kem oziru tako dovršeni in vzgledni, da jih je smeti uvrstiti mej najboljše, kar jih je bilo kdaj na našem cdru.
— (Nada gledališka cenzura.) Cenzuriranje gledaliških iger spada v področje političnega oblastva. Ljubljanskega cenzorja pazljivemu očesu ne uide nobena beseda, o kateri sluti, da bi zamogla mej občinstvom obuditi kake količkaj nenavadne misli, ali morda celo neprijetne spomine.   Kar hoče priti na naš oder, mora ss strinjati a nrsdoma priznanimi nazori in načeli.  Taka je cenzura v vseh kronovinah na&e drŽave in upati je, da bode šec!o'go časa tako delovala  na srečo in korist narodov, izročenih nje očetovski brižnosti Ljabljanska cenzura se razlikuj« od drugih po tem, da se drži bolj besed nego zmisla predloženih jej del. To nam priča igra „Dom". Kdo bi bil mislil, da najde cenzura v tej igri kaj spod-tikljivegal   A našla  je tuli takih mest in jih s krepko roko ter rndečim svinčnikom prečrtala. V igri se na dveh mestih neki protestantski pastor imenuje porogljivo „sveti mož".  Dotični pastor je res čuden svetnik;   igralen je  pač dovoljeno predstavljati ga kot takega, ali  imenovati ga .svetega moža", to ni dovoljeno!   V nest m dragem prizora govori  pevka  M igda o položaju ženstva v sedanji človeški družbi in pravi: „Povežite nas, Če hočete, poiuuinnite nas,  zaprite nas v harem in v nuuake samostane, ampak če nam daste svobodo, ne čudite ■e,  da jo uporabljamo".   Skrbna cenzora je ta izbrisala besede :  .zaprite nas v harem in v nunske samiatane", kaj i i gotovo so za ljubljanski oder ne-nmistue. Po toliki vestnosti cenzure je pač ob sebi umevno, d i  pazi tuli na vse, kar bi ne u egnilo biti — .patrijotično*.   Sicer smo  pri Kraljevem Gradci i. 1866  bitko isgabdi tako gotovo, ds tega niti urad ii zgodovinarji   ne morejo utajiti, al; cenzuri je na brže na tom,  da s 1 v ljudstva  ne obujajo spomini na tako zgodovino. NajUglje bi ss to dnifjn, ko bi se Kraljevi Gradec prekrstil, a>i ker merodajm krogi še uiso prišli na to žeuijalno misel, zadovoljuje se on'.ura s t-m, da sploh  ne dovuli imenovati tega kraja.   V .Domu" je prizor, v katerem se ritki gmeral in neki profesor prepirata o potne nu gledališča in glasbe za omik i ljudstva. Profesor je sov«rda unet zagovornik gledališča in užene napoaled generala tako,  da  vzklikne  ta: „Pobiti srn..; zmngalec pri K a »je vena ti tad ji nas je pobil." Po ve.e/i fcont-kstu je brozdvonuuo, da ima general pri tem v. . .1-0 .pruskega šjmuštra" v mishb, saj je Bph šno znana faza, da je pri Kraljev eua Gradcu zm>al „pra*ki šomašter", general suhome s to frazo le  poiortavati  iz  prepirajočega se profesorja, ah besede same ne  glede na njih  zmisd si se visoki ceniori zd h  tuko nevarne patrij »ti uica čuti L. m  oa jih  je prečrtala.   Ker se nam zdi,  da je tolika tkrb .a ohranitev nepopačenega veteranskega patrijotizma vredna javnega, priznanja, napisali smo te vrste.
— (Iz mestnega magistrata) Ni mtiil magistratu b iio pocenil b 1. decembrom 1896. I. pri \ uradih uradne ur»i ol osmih zjutraj do dveh i'opolulue vsak dan izimši nedeljo in jrazoike, ob katerih bode, kot dotlej, cd y do 11. nn do-pohldns v vsakem uradu navzoč po jeden aiadnik radi ftlu'ajnh t.ujuih odpravil.
— (Stavbena kronika)   Ugodno jesensko vreme pospešuje stavbena dela pri poslopjih,  ki še niso dodelana in pri on h, kjer se izvršujejo notranja dela: snaženje, omet i. dr. Pri takem vremena, če ostane do konca meseca agodno, dograjeni bedeta dve veji stavbi, t j. Schreverjevo poslopje v Spi-talskih ulicah in Š'.. J*kobski zvonik.   Nove hiše, ki so popolnoma dodelane in suhi, so z oblastve nim dovoljenjem seveda že zasedene, ostale se suše ali pa snažijo. — V Sp talskih ulicah se materijal podrtih hiš ravnokar odstranjuje in preostane le še Foedrlovo h šo odstraniti.   V Vod mata zgrajena je nova jednonadstropna hiša dra. S.dileimerja, nasproti nove deželne bolnice, o ostalih novozgrajenih hišah v tej „novi Ljabljani" poročali bodemo kasneje. Ograja pri deželni bolnici ss še gradi, dočim je   sprednji   gornji   del   že   dovršen   ter   želez ie pritrjeno, namreč od uhoda na desno. Ob Karlovški cesti je Omejčeva hša poi streho in pokrita, isto tako ob D .lonjski cesti nova J. Mohorčeva jednonadstropna hiša, kjer se nekatera notranja dela iz vršajejo. V presbitanji frančiškanske cerkve so dela razen  slik  malodane  dovršena.   Pri šentpeterski cerkvi se snaži pročelni zid  in pri zvoniku nadaljujejo zidarska dela   Delavcev je odšlo do zdaj že nad 160 iz L ubi a e.
— (Za družinski večer) novoustanovljenega .Dobrodelnega društva tiskarjev na Kranjskem", ki se vrši jutri, v nedeljo, ob 7. uri z?ečer v zimskem salonu   „pri  Maliču",  se kaže veliko zanimanje. Kakor smo že pretekli teden naznanili, bode na tem večetu iz posebne prnaznosti  sodelovalo vrlo slo v-iiNko delavsko pevsko društvo   „Slavec", pod osebnim vodstvom goip.  pevovodje Alojzija Saksi, t r slavni tamburaški klub „Zvezda", kateri na stopi jutri prvič v javnosti. Ta klub šteje 16 tam-burašev in njegov npr tni  kapelnik gosp Dragotin liirbortč, je porok, da  bode  častno izvršil svo.o nalogo.  —   Razpored tega družinskega večera je naslednji:    1.)   M letić:    .Tamburica", koračnica, udarja tamburaški  klin Z ve-.da.  2) Zsjc-Gut ichy : „Notai str-žan", f»utajili, udarja tamburaški klub Zvezda.   3)  B-indl:   „Na   planine*,  zbor, uvaja pevako društvo   „Slavec".    4)  M <y-r : „Hrvatsko kolu", udarja tamburaški  klub  „Z.'ezda". 5 ) Vo larič:   „Čolničtu",   zbor,   izvaja   pevsko druHvo „Slavec"   6) Knitl Batel :  „Šabljenka", mazurka, udarja tamburaški klub „Z/ezdaM. 7.) Ipavec : „Slo veuka", zbor s tenorsamospevom,   izvaja pevsko diutvo .Slavec". 8 ) Farkaš : „Naprej !", koračnica udarja tamburaški klub „Zvezda*.  9) Hu lovernik „NtHt zvez ta", zbor z bariton-samospevom, izvaja pevsko društvo .Savec".   10) Bartl:  „Što čutiš j pešam, udarja tamburaški klub .Zvezda". 11.) Jenko: „Na motu", zbor, izvaja pevsko društvo .Slavec". 12)  Ipavc:   „V-»«. mmeM,  kvintet, udarj* tam u raški klub .Zvezdi". — Ker je čisti dohodek te>g* družn-kega   večera  namenjen društveni blagajnici, želeti je, da bi «e ga slavno občinstvo, kakor  tu li pr jateiji  in čestilci „črne um tnosti* čim najmao-gobrojii^jše udeležili.
— (Glas iz občinstva) Na Tržaški cesti dalje cd tobačna tovarne je še precei pod me«»to aptdajočh hiš, v katerih preliva jnko miogo Ijadij, toda cesta je popolnoma nerazsvt-tljena. Ali bi ne bilo mogoče, napraviti t*m začas 10 nekaj petrolejskih svetilk? Potrebni) bi b le zelo.
— (Policijska vest.) Pred nekaj dnevi je b lo v Kollmannovi hiši atanujocemn g. I Kftduneu ukradeno nekaj obleke in srebrna ura z verižico v vrednosti uad 40 gl 1. Policiji se je posrečilo uj»ti tatu, ta je steklarski pomočnik fi^il Bdi. Poiicrja je našia pri tatu uro, obleke pa ne; Bdi pravi, da jo je wge»l v vodo.   Boi se je izročil »l-ž. sodišču.
mai» r b.:ž,emu vath vit, ktšatfco pa posije v tisto vzorno okrilju, kjer se zbira eto in sto otrok, kj. r je poštenja ia ljubezen doma — v Šv lo bv. Cirila in M »toda. K ./pade utena v ozadju 111 pokaži se krasen prizor: mej cvetjem in z» louj.ru stoji na vzvišenem stola pol>b* sv. CriU m M dola. Oo nji s j zbrani Ic nki oir c , ki zau;>no zro k svet-nikomu. Ko z g!« da hčerka ta prizor, usglo zb-ži m*j • t roki m v m liu 1 poklekni prod podobo svetnikov. M .t» takisto poklekne, ia Ijabeaso ras« pro.tr«> roka v blagouov.
Be ji <'i>kia1 p akusita brez-jrčnoat in sovraš.'vo sv(jo moć — a fcft l vapešuo. Ko zagbdua »ikupino, One ..oglu • strnolu.
angel] Spanja j-r.do in pravi, da ja za n noj končano njegova- dalo. Zavesa pade, ko iipregovon konjna v<    t :
Jaz huli j'ioin . . Naj N kropi ti »urod, Ulj. /;ite iiisoai vec   - blovouaki narod!
Igra j" t k j in o prl«Ćtna, i 11 zagotovljeni nmo, da bjuo fOlfMet oil-l.»ntk!i čaatuo Ml It loake svoje Uhloj',»< K 'pobu mu vapafco. b^ae mno^o pripo.nogltt do,to na aphaoritav in tikiato uo boio biez upliva
■rasni, poaameania u loga m do osla primerni kostumi.
lin.b  btd mo  turoj lop vintr danM in jutri.
— (Lepe razmere) V neki fari, ne p -s bno daleč od L unijane, e župnik zlatotoaš it Is popol o.,:!.a onemogel in zlisti za pisarniška dela abso-lutou ne^pos; ben Ta dela oprati a za župnika n:e-gov kaplan in verodostojni možje zatrjujejo. d.t ga \> \> n 11 j r. na m a -.b sp h b, katerb župnik že davno več ne razume, in tudi na privatn h pismih. Govori ee pa tudi, da kaplan župnika podpnuje na pisma, katera je pi-» I na svojo roko. Tako je bilo pred kratkon pop lniti v dotični fari učitoljsko mesto. M j kompoteiti sta bda zlasti dva, katera sta prišla 7 poš.ev; zoper jtdnega jo kap^ao roval na vse moč, ieš, da je .liberalec" ter pisal nekemu upliv-muU rn. žu pisni , na katero je podpisal župnika* zl 'H.iuaenika, naj priporoča drugega kumpetenta, kateri se mu je bil prikupil, k-r je o neki vo'itvi gias.ival toper sv. je prepri'anje, rekš', nn t-<ia mi bo Šumm naklonjen I"  K -h — lepe razmere 1
— (Odbor dijaško kuhinje v Kranju) raz pošilja  n m 1 i no  piošnjo :    1\> eiko.n šolskega leta 1896/97 se je za viprejern v .Djiško kuhinjo v Kw»Ujiiu  ogias lo toliko prosilcev,  da bi odbor, če bi hotel iu mogel vse te pros lce podpirati, potreboval   za  š »laku   Lito  ogromno  svot; 2G00 gld Odbor je vab d te{>a v i-v nt   si, d 4 ni mogoče pri dobiti te svoe, žal moral uekat'r«  pros Ice popi num 1 zavrniti, m katerim pa bratio v „Dijaški ku h nji" aagotoviti le ptot/ temu, da yo d domo plačajo.   Vkljub   temu   bo   p »troboval   odbor še nad 'Judo gl 1., da bo mogel lad nt iti stavljoui si nalogi, kajti sprejetih je bilo 04 dijakov. Ker se pa nikakor ne srne načeti b tru lom v preji O h let h pridobljena in z .vodu v temelj določena glavnica treba bo še vi),   dijakov iz .1).jaške kuhiuje" odtloviti,
če ne bodi odbora blagilašui  prii^tnlji   nI lm % zdatnimi doneski  pr n* » il   aa   »oni:. Kr.u.-iico meščanstvo,  ki je v  prvih    tii nlMtoia n -*e gimnazije t-»ko požrtvovalno podoiralo odiorove -žoje je zopet  let s  eprej^'O   veliku št vdo duak »v ua hrano na dom, viha te-M pa šh ob |U ulo v mlečnih,  ozronaa   cel let» h    p"sj^dxih   ^rtviVv*   a t ubogo tajo mladino n id 700 g d . iu to j < m mg », osobito če se pom sli, d* «■> s   k a »jnk d-vk>pia čevalci s pridobitvi o uri man i o nsloAili tudi obratno davčno breme in da gi aoasi a vsaj a dan  mi ro (u prinaša Še bore malo hasni. Oi zunaj z dežele, si torej oibor mora in smn iskati naddjue pomoči in to tembolj, k r so p idpiraoci samo učenci s dežele in  to iz vseh okrajev  in skoro da tad- is vufi županij po Gorenjskem. Žito se odbor z zaaptujem obrača d 1 vseh župnijskih in žnpamjskih uradov ia do vsacega posamesn ka z iskreoo prošajo, da vsakdo blagovoli po  svojih možeh aa „Dijaško kuhinjo v Kranju" ka) prispevati, oziroma mej ftupljani, občani, prijatelji in znanci nabirati darov.   Vi*k tad« najmanjši dar je d dbro došel in se bo v obeh slovenskih dnevnikih ukazal. Komur ni mogoče d-.tt denarja, nakloni nij morda živila ali sploh k*| po rabnega, — vse se s avaležnostjo s p roj ne. D*r ovi ▼ gotovini naj sb bUgovoljno pošiljajo po poštni nakaznic oziroma položnici na „Dijaško kuhinjo v Kranja", živili pa oddajajo pri dijaške kuhinje blagajniku Avgustu D ukarju v Kranja.
— (Mernika lola v Pekrah.) V Pekrah pri Maribora osnoval j«  pred   mnog mi   leti nemški „Scbnlverein" a pomočjo dunaiskega bogataša dr. Otmarja Ildserja, ki ima v Pekrah posestva, nemško dvorasredno šolo.  Dr. K^ser pa se je naveličal na to dvorasredno šolo plačevati, a nemški „Scbuive rein" je ne more več vsdržavati, ker mu primanjkuje ovenka. Ta nemška šola bi morala toraj poginiti.   Sedaj ss je je pa usmilil deželni šolski s..-t, ter odločil, da bo občina Pekre imela sama za-se to nemško dvorasredno  ljudsko šolo.   Šola bo po stala javna, ia to bo pa občina prevzela na svoja pleča to veliko breme, katero je bilo ie preveliko za „Schulverein" in za dr. R biserja. Rnkurz na ministarstvo ni pomagal nič, čeravno se je dokazovalo, da nikakor ne gre občini, katera broji 300 aloven skih in simo 11 nemških prebivalcev, nalagati bro men sa nemško šolo, in še celo za nemško dvoraz rednico.   Z >per odio'bo minsterst/a vložita seje pritožba na upravno sodišče na Dunaju ia bo obiav nava tamkaj dne 27. novembra t 1.
— (Goap dr. Bela Štuheo,) znani baritociat nastanil se je kot zdravnik v P.uji.
— (Po državnozborski volit vi na Goriškem)   „So£a" piše:  Bilo je po eedni uri zvncer znameniiega dne 10  novembra. 1896  1. po rojstvu Gospodovem.  V Gosposko ulico v Gorici je prikorakala v laških uniformah mestna godba, ogn.egaaci so nosili s.etiljke, a za nj mi se je vlekla sicer ne posebno velika množica znanega goriškega „moba", ki ima skoro gotovo na vesti prezgjdajo smrt kneza Egona Hohenlohe; vmes so igrali glavno vlogo agitatorji in plačani mameluki zlatega teleta. Godba je prenehala in po zraka zaoiijo ne preštevilm klici: Vivva Maranil Vivva Gorizia itahana I — Bodi, ako koga to veselil   Aii čaj, kaj je to? Da. zopet se g.-a-e: Pora i s'a vi! Abasso i ščavil   M—da stavil — Abasso Gradiacal Aaasso Ctrvignanol! Tako ae js slavila žalostna izvolitev dr. Maramja  za nashd nika onemu možu, ki je moral čati na predvečer svoje smrti, kako žalostni so v Gir;ci sadovi one „avite coltare", katero je vedno slikal v najživejaih krasnih barvah, a je prvi B/etovalec krone dobil o njej na svoje oči in ušesa vse drugačno podobo, ko je prvič stopil na ozemlje goriškega mesta. Taio se je slavila zmaga borne večinB 71 g asov, katere so nakupili po večini mej nezavednimi, bolje mej skvar« jitnimi Slovenci, katere je izvestna klika tekom iot
že povsem navadila na skrajno nemoralno korupcijo pri volitvah T*ko so vredno sklenili dan ialost* nega spomina, ki je na sramoto vsem poštanim življem. Dr. Mirani je bd torej izvoljeni Toda odkloniti bi moral izvolitev, ako hoče, da ga Lado spoštovali resni ljudje vsaj kot doslednega moža. ZakHJ? Dr. Marani je izjavil, da z vso odločnostjo odklanja slovenske glasove I Ali laka isjava ni bila p trebua, kajti odkloniti je. mogoče U kako po"tt jmo reč; toda Slovenci niBo nikdar ponujali dr. Marauiju svojih gUsov, ni jih torej migel kloniti. V žalostnem nssprotju s takim izjavljuje« dr. Maranija pa je delovanje njegove stranke, njenih agitatorjev I Z mirno vestjo trdimo, da dr. aw raui je dobil neznatoo večino s 40 — 50 kupljeo"301 ali še s ostudnišimi sredstvi pr.dobijonirai slovenskimi glasovi. Valjub vsem tem prevaram v Gorici
Dalje v prilogi. v»<&
Priloga     „Slovenskomu Narodu" št. 263, dnć 14. novembra IHM.
in v Korminu, vkljub velikanskemu prizadevanju vsega magistrat nega osebja bi bil Marani propadel, da ga nieo rešili kupljeni slovenski glasovi.
— (Gospod Matej Hubad) Kako je vrli ta naš rojak čislan na duuajskem konzervatoriju, kaže to, da so mu pr< fesorji tega zavoda izročili poduk opernega zbora učencev in učenk znamenitega tega zavoda. Tak poduk je do sedaj imel vedno kak profesor To je veliko prizaaDja strokovnjuške zmožnosti bivšega pevovodje .Glasbene Matice" v Ljubljani.
* (Misterijozni zlati denarji.) Na Dunaju zaprli so nekega moža, ki je izdaj«1 redke zlkt« denarje. Pri njem so našli za 480O gld. zla t< ga de-narta. Izpovedal j«, da mu je ime Karol Ho ler m je doma iz HasaUDgsbausena v Prnaiji. Bil je mornar na neki nemški ladiji. Zalotil je dva tovariša, ki sta ravno štela veliko s»oto zlatega denarja Dala sta mu precej taira deovrja, da bedet molčal, kajti denur izvira od neke poštne tatvine. Sodna prei«kara bodo dognala, <'e j*- govoril resnico.
* (Sleparski ženin.) A<oj *ij 8panu*g«-l je bil že štirikrat kazuot-ao, ker je več žensk osle paril za večje ali manjše aneske s tem, da je jim obe'al, da jib vzxme. Ku je leti-s pnšel iz ieče, je dr bil na Dunaju s'užbo agei.t* za neko tovarno. Toda to ga ni veselilo in zopet je nadel ruislin, kako bi a. ko žanBko oelep*ril. Nazi.anil je po batih, da se ženi in da im* lep vinograd la a« piš-- Ivan Baumgaitner. Dobil je dve ponudbi. Ponudila ne mu je vdova Ana Trn m^lmsyer, kateri je zn*»l tako dobro govoriti, da um je dal* raznib s'varij v vred n> sti 184 M(d 8 kr. Ko je irj»ela biti poroku, pa žanin ni prišel. Naraeato njega je dobila pismo, v katerem preti, da se u utori, če ga ov^di in pov», da je ne more v*eri, i m- neko drwgo Druga, ki ne mn je ponudila, j« Ana \Vimmler. To ja Opeharil za 80 gl Poten jej je pa re-kel. d» je ne more vseti, ker je prostozidar. Praiila prt stosidarstva so v tom oziru jako stroga.
* (Roparski umor) Dne 12. t. m. našli so na Duuaju v njenem stanovanju umorjeno 70l«tno perico Marijo Stoger. Stara žena se je živela s pranjem in s tem. da je dajala postelje v najem. Pri njej je stanovalo nekaj deklet iz tovarn oziroma tiskarn. Ko pride nekega dne ob šestih pri njej stanujoča Ana \Vimmer domu, je našla stanovanje zaprto, šla je potem k nekemu sorodniku M. Stoger, ko je bival tudi v t>j hiši. Ko pa ob pol devetih Sogerja ni bilo doma, se je ljudem jelo čudno zdeti. Odprli bo nje stanovanje in našli so mrtvo v sobi. Okrog vratu je imela jako trdno zadrgnen robec in kri jej je tekla iz nosa in ušes. Po rokah je bila opraskana. Dvoma ni nobenega, da jo je kdo po sili umoril. Najbrž se je zgodil ropni umor, če tudi žena ni ničesar imela, kar bi bilo moglo koga posebno mikati. Sumljiv umora je mlad človek, katerega so že zjutraj videli v hiši.
* (Blazni v sodni dvorani) Čuden prizor pripetil se je v eodnji d»orani v Munakovrm. V sodno dvorano j« pnsVl velik človek a polno brado in jel kričati: Vi imate posle z vragom Vi imeru sv trojice in sv. hudiča ste aretovar«i. Ob jednem je jel grozno brcati okrog sebe in tub ti. Predsednik, sodi iki in perovodja so m* sprva jako prestrašili. Sodni wi'ar in dra žandarja sta odpravila bbzntci iz dvorana. Ko so ga peljali, je grozno tulil in ulegel se na tla, brcal in gi izel. Jedva so ga zrnu-g-ili. Kakor se j« pozneje pokazalo, je bil blaenec upravitelj tramvajske postaje. Tudi ni neopravičeno mnenje, da j« vse to storil v veliki pijanosti.
* (Iztiranje grofa Leva Tolstega) Rn»ka vlada baie n»hr« gradivo za iztiranje prr< fa To! Btega iz Rnsije. Vladi ni nrav, da zagovarja pnpo'no svobodo vere in v «tojih spisih ostro ebaoj% vsako vladno nasilst'O. Poe*b»o -o vladi nepovoljan spis 0 ptegaojanjn kristijanov v Rusiji, ki ga je priobčil v nekem angleškem listu, v katerem op sujo, kako se preganjajo v Rusiji nepriznano kristijanuke sekte. V nekaterih spinth pa Tolstoj odgovarja ljudi, da ne bi služili pri rojakih in plačevali davkov, Češ, s tem p< dpi rajo vladna neailstva.
* (Iz pasti ušel ) Londousko sodišče je mi-noli teden razpravljalo o zanimivem slučaju. Polkovnika Davida Mac Kinlaya je tožila njegova bivša strežajka na odškodnino 70.000 murk, ker jej je obljubil zakon, a svoje obljube ni hotel izpolniti. Polkovnik je srečno utekel nastavljeni mu pasti. Povedal je odkritosrčno, da ae v službi navadil pijančevanja. Zdravniki so mu svetovali, naj vzame v bišo pametno ženo, da bi mu branila piti. Najel je bil tožiteljico, a ta ga je bila k pijančevanju le *e napeljevala, tako da včasih kar po več tednov ni lil trezen. Strežajka ga je napeljavala, da bi jej v pijanosti obljubil zakon in — rekel je polkovnik — morda sem to tudi res storil, ali moral som biti tako pijan, da bi bil tudi kakemu moškemu ali kaki opici to obljubil. Sodnika je zagovor prepričal in naročil je tožencu, naj pripelje priče, da je res tak pijanec, češ, ako to dokaže, odbije vloženo tožbo.
* (Dvakrat obešen ) V malem mestu Kirgagoč v Mali Aziji so nedavno obesili znanegH roparja Izmajila Džemikala. katerega je narod imenoval črnega razbojnika. Ta ropar ima šele 34 let, a je že sam izvršil 26 umorov. Pri tem se pa ni nikdar posluževal kakega orožja. Ker je jako močan, je na-
sprotnika vselej kar zadavil. Nedavno je oropal državno blagajno v Akinoru. Poslali so za njim mnogo orožnikov, ki so ga njeli in naposled obsodili na smrt. Postavili so vešala na trgu in prišlo je mnogo gledalcev. Ko so mu zamotali po moha-medanskem običaju glavo v neko zagrinjalo, je znal ropar stvar tako uravnati, da mu je krvnik vrgel vrv okrog glave prav čez odprta usta, ne pa okrog vratu. Prijel je z zobmi za vrv in tako visel, ne da bi ga vrv kaj davila. Mislil je potem ubežati, ko so ljudje razidejo. Zdravnik, ki je imel oglodati, če je že mrtev, je opazil, da se roparju ni prav nič zgodilo. Roparja so potem v drugič obesili. Krvnik je bolj pazil, da mu je zadrgnil vrv okrog vratu.
Darfik i
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
so zadnji teden poslali : Podružnica za Št. Kancijan in okolico 23 gld. 50 kr. letnine; gosp. Ant. Goršek, blagajnik podružnice v #ilci, 30 gld. čistega dobička v družbin prid prirejene veselice in kot blagajnik „kluba proti brezpotrebni rabi tujih besed, posebno nemških .spačkov" prvo zbirko 2 gld.; podružnica v Šiški po svojom gosp. tajniku Josip Tavčarju 185 gld. letnine za I. 1896 ; gosp. Leop. Tratnik, hiš. posest, in pasar v Ljubljani, 1 gld.; veleč, gosp. kapelan Fr. BratkoviČ 100 gld. letnine za žensko in moško podružnico v hit. Juriju ob juž. želez. ; podružnica za Laški trg in okolico po svo jem gosp. predsedniku Konradu Etlsbaoherju 24 rM. letnine in Mohorja ni prisilne delavnice v Ljubljani 1 gld. 75 kr. — Za pobita okna Veliko v h k e šole ho darovali: Veleč. gosjj. Marko Valfs, kurat v Branici, '.i gld.; pred. gosp. Petre Bohinjec, župnik v Horjulu, 5 gld. in veleč. gosp. Fr. Seloven, kapelan v Zreoah 8 krono, 2 kroni g. trgovec Ig. Šmid, 1 krono pa tovariša. — Naj bi lepa vrsta danes imenovanih dobrotnikov nagnila slehernega zavednega Slovenca, da daruje skromen dar za družbi os šole. — Blagaj ništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Za A. Praprotnikov spomenik so darovali: slavni občinski svet ljubljanski 50 gld.; g. cesarski svetnik Ivan Murnik, dež. odbornik i. dr., 10 gld.; g. dr. Ivan Tavčar, dež. odbornik i. dr, 10 gld.; č. g. Martin Malenšek, mestni župnik, 5 gld.; g. F. Ma|ly, obč. svetovalec i. dr, 5 gld.; č. g. Janez Rozman, mestni župnik, i. dr. 5 gld. : g. Dragotin Hribar, lastnik tiskarne v Celju. 5 tild.; g. Hugon Tnrk, trgovec, 5 gld ; č. g. Ivan Vrhovnik, mestni župnik, 2 gld.; g. dr Janko Mavring, kapelau v Št Vidu na Dolenjskem, 2 gld.; g. Dragotin Žagar, obč. svetovalec i. dr., 2 gld.; g. V. Camernik, kamnoseški mojster i. dr., 2 gld. 4 kr.; g. VI. Iirasky, obč. svetovalec i. dr., 2 gld. ; g. Oroslav Dolenc, obč. svetovalec i. dr., 2 gld., g. dr. Danilo Majaron, dež. poslanec i. dr., 2 gld. ; g. notar Ivan Gogola, obč. svetovalec, 2 gld.; g. notar Ivan Plantan 2 gld.; g. dr. Val. Krisper, obč. svetovalec, 2 gld.; g. Fr. Velkavrh, obč. svetovalec i. dr., 1 gld. 50 kr.; g Bvgen Lah, predaedstveni tajnik, ] gld ; g. Josip Lenče, vinski trgovec, 1 gld.; g. J. Škrjanc, obč. svetovalec i. dr., 1 gld ; g Fr. Trček, obč. sveto valeč i. dr., 1 gld.; g J. Žitnik, obč. svetovalec i. dr., 1 gld.; g. dr. V. (iregorič, obč. svetovalec, 1 gld. — Vsem darovalcem se v imenu Slov. učit. društva uajtopleje zahvaljujeta: Andrej Žuraer; Jakob Dimnik.
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda:   Iz na-
nabiralnika v gostilni „pri Mikužn" v Ljubljani 13 kron — Neimenovan rodoljub v Dilenti vasi pri Ribnici 10 kron, kat-re so dr.rovale v veseli družbi, vesele ee občne slog-*, žuljave kmečke roko ** korist prekorij-tne droibe. Skupaj 2 3 kron. Živrli rodoljubni darovalci in njih nasledniki!
Književnosti
— .Popotnik" ima v št. 21. »aslednjo vsebino : Sijaino gmotno stanje slov. Ijudikošolskega učitelja; VIII. skupščina „Z»veze slovenskih učitelj skih drnšter; So* m« inca čč. gospodom deželnim poslancem in šolskim oblaatnijam ; L. Lavtar: Načrt za računanje n» jednorasredni ljudski Šoli; Društveni vestoik J Dopisi in druga testi; Natečaji.
Celje 14. novembra. Slovenski državni in deželni poslanci iz Štajerske bodo imeli koncem meseca novembra posvetovanje, pri katerem določijo pogoje za zopetni vstop slovenskih poslancev v dež. zbor.
Dunaj 14. novembra. Proračunski odsek je namesto dr. Russa volil načelnikom levičarja Beera.
Dunaj 14. novembra. Ogerski ministerski predsednik baron lUnilV je dospel sem in imel danes več ur trajajoča posvetovanja z mini-sterskim predsednikom grofom Badenijem in ministrom grofom Goluchowskim.
Rim 14. novembra. Listi javljajo, da je že definitivno sklenjen mir mej Italijo in Abesinijo.
Odesa 14. novembra. Vsi pomorski častniki so dobili strog ukaz, da morajo meseca decembra vsak hip biti pripravljeni, zbrati se v Sebastopolu.
London 14. novembra. Listi dolže rusko vlado, da hoče sprožiti egiptsko vprašanje, da dobi na Balkanu proste roke.
Narodno-gospodarsKe stvari.
— Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) 7.) V Prevojah bi bil tečaj za občini Prevoje in Krtina in za vas Provalje občine Spodnje Koseze. Pod 7) in 8) zaznamovani učni tečaji bi se vršili v dobi od 11. januvarja do 7. fe-bruvarja 1897, in sicer vsaki teden v vsakem tečajnem kraju po 8 dni. 9.) V Kamniku bi bil tečaj za občine Kamnik, Podgorje, Mekiuc in Zgornji Tuhinj, in sicer od 8. do 21. februvarja 1897. 10.) V Moravčah bi se vršil tečaj za občino Moravče, Drtija, Velika vas in Peče v dobi od 22. februvarja do 10. marca 1897, ker so se Spodnjo Koseze deloma pridolile Prevojam, deloma Lukovici, Brezovica pa Domžalam 11.) V Dolskem bi bil tečaj za Dolsko in Dol od 11. do 28. marca 1897. 12 ) V Cerkljah bi se vršil tečaj za občine Cerkljo, LahoviČS in Zalog od 29. marca do 14. aprila 1397. 13) V Tunj c.ih bi bil tečaj za občini Tunjico in Stranjo od 15. do 28. aprila 1897. 14 ) V Terzinu bi bi 2. tečaj te sesije od 29. aprila do 5. maja 1897. 15.) V Domžalah bi se vrši nov tečaj od 6. do 31. maja 1s!)7 za vse omenjene občine, iz kater h bi se oglasili obiskovalci. Meseca junija, julija in deloma avgusta imel bi učitelj opraviti s poukom o pridelovanja slame za pletenje in v bdenju slame. Septembra in deloma oktobra 1807 bi se učitelj pečal s poukom o setvi pšenice in odbiranju slame. Novi tečaji za pletenje slamo bi so nadeli z oktobrom 1897. Za prsmovaoje izvrstne slamu za pletenje lulo bi določiti mesec november 1897. C. kr. deželna vlada je zboru co obvestil a, da so 88 predlogi zborničnega tajnika, češ. svetnika Ivana Murnika, glede uredbe tečajev za slamopletarski pouk v dob: od 19 oktobra t. 1. do 5. maja in poveritev tega pouka Matiji Obenvalderju odobrili. Zajedno )e c. kr. deželna vlada c. kr. okrajui glavarstvi v Kamniku in Kranju pozvala, da obves:ita občine o tem in jim nnročita, da jim je prebivalstvu razglasiti ustanovitev tečajev, da jim je potrebne prostore pripravljene imeti, kakor tudi za njih snaženje razsvetljavo in kurjavo skrbeti. Hkrati je c. kr. deželna vlada tudi kranjskemu deželnemu odboru naznanila otvoritev slamopletarskib tečajev in zborničnemu tajniku za njegov vspašen trud ob zadevnih obravnavah izrekla najtoplejo zahvalo, o) C. kr. mini-sterstvo za notranje stvari je prosilo c. kr. trgovsko ministerstvo, da zasliši trgovske in obrtniške zbornice o neki ulogi profesorjev na c. kr. državni obrtni šoli v I. dunajskem občinskem okraju. Avgusta H.i-nischa in Henrika Schmida, gleda državne podpore in pospeševanja po njih nameravane prijave seznama vseh v kraljestvih in deželah, zastopanih v državnem zboru, obstoječih kumenolomov. Po predlogu imenovanih profesorjev naj bi se vprašal ne pole, urejena v deželnih ježkih, potom okrajnih glavarstev dostavile občinam in tako posestnikom kamenolomov v natančno izpolnitev. Izpolnjene vprašalne pole bi bilo občinskim predstojništvom zbrati in c. kr. državnim obrtnim Šolam, oziroma c kr. strokovnim šolam za obdelovanje kamna, v katerih okoliša so dotične občine, poslati v pregled. Tako pregledano in zbrano, po občinah urejeno gradivo bi bilo dostaviti osrednjemu oblastvu, ki bi se moralo določiti za to in ki bi imelo preskrbeti drugokratni pregled in sestavo ter tisek kamenoloinsfeih seznamov, ki bi jih bilo iz tega sestaviti. Predlagatelja sta tudi izjavila, da rada oskrbita konečno uredbo dela, in upata, da bi na ta način nastal, kolikor moči popolen kameno« lomski seznam bistveno pripomogel k največji raz-širjatvi znanja o tem, koliko in kakšnega kamenja je dobiti v posameznih kamenolomih, in vsled tega k povsdigi kamenjake obrtnije in vseh ž njo zvezanih pridobitnih strok ter da bo tako tudi za vse strokovne kroge koristen pripomoček. Zbornica je poizvedovala in se prepričala, da bi tak kameno-lomski s> znam vsekako dosogel nameravani smoter, da bi se lahko tudi za Kranjsko sestavil, če bi se le od ob.' i o in posestnikov kameuolomov zahtevalo to, kar jim je storiti mogoče. Na vprašanja, k ikor: mineralogično ime, g^ologiška tvorba kamenja, morebitne tuje primesi, specifična teža, uporna moč proti pritisku, sprejeta voda v talnih odstotkih bi po mnenju zborničnem mogli odgovoriti le oni posestniki kamenolomov, ki imajo tehniške moči v službi. Ker bi se pa vrednost seznamova jako imanjiala, Če bi se ne odgovorilo na ta vprašanja, bilo bi skrbeti za to, da se drugim potom dobe podatki. Morebiti bi jih preskrbeli tehniški organi političkih deželnih oblastev. Vprašalne pole bi bilo s primernim navodom potom c. kr. okrajnih glavarstev dostaviti občinam in po njih posestnikom kamenolomov. Izpolnjene vprašalne pole bi se potom občinskih predstojništev poslale okrajnim glavarstvom, ki bi jih, urejene po občinah, predložile pobtiškemu deželnemu oblastvu v pregled Kadar bi so zgodilo to in odgovorilo na zgoraj navedena vprašanja, bi politiško deželno oblaatvo zbrano gradivo predložilo osrednjemu oblastvu, ki bi se imelo odločiti. (Dalje prih.)
Dejstvo je, da današnje dame vsakdanji rabi l*oiilli*t? - y _litu1ii»<* in Slivo 11 -ll^liiBil iiK' zahvalijo ono mično barvo kože in ono rror.no aristokratično polt, ki so prave lepote znaki. Vedn:i čista, nikdar hrapava ali razpokana koža, obraz in roko vedno proste evetenja in marog, vso te prednoaM «« dosežejo, če se uporabba za svojo toaleto PoildfO - Egltfclltftne in S»-TOIl - Eglantlnc Te higijeuičoi toaletni predmeti nimajo v neb> nikakoršnih meta ličilih snovi in so zajamčeno n*.1 kod ji vi. Za varnost pred brezvred-no.stnimi ponaredbarni naj se vedno pazi ns zakonito zavarovano varstveno znamko; ,,Crlava S čelado".
G-lavna zaloga za Avstro - Ogersko:
Lekarna pri sv. Duhu, E. Tomuja naslednik
A. Wiei*;-<»i*. Zagreb, Ilica št. 12.
(:si26—4)      Zaloga za Ljubljano:
Lekarna pri Mariji Pomagaj, M. Leustek
Resljeva cesta št. 1., poleg- mesarskega mostu.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravita, katero se da tako mnopostrmisko porabiti, nego ,,Muli OVO francusko žganje in nhI", ki jo takisto bolesti ntelnjooe. ako se namaze ž njim, kadar kopa trga, zakaj to zdravilo upliva na misict; in Živce krepilno in Ja zatorej dobro, da bo priliva kopclim. Steklenica 90 kr. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MObL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuohlauben it. V zalogah po deželi zahtevati jo izrecno MOLb-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (175(1—15)
sMST" ' 'omii'ljivo
sliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so
antikataralićne pastile lekarja Piccolli-ja v Ljubljani
(Dunajska cesta) katero učinkujejo proti hripavoitl tu olajšujejo kašelj. — Cena skatljici 85 kr., 10 skatljic 2 gld. 4 (3202—2)
Štev. i8.    Oszelno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.742.
V iiimU-Ijo, sla*   1.1. iiuveinlira • s1>«"».
Tretji k rat:
jWIai»ija Stuart.
Tragedija v potili  dejanjih.   Spisal F. Schiller. Poslovenil
France Ccgnar.   Režiser g. Rudolf Inemann. Blagajnica se odpre ob 7. uri.   Začetek točno ob »/»8. urj. Kunec po 10. uri. Cene prostorov so razvidne z gledališkili listov. Prihodnja predstava bo v četrtek, dne 19. novembra 1896,
Umrli so v LjubEJunl:
Dno 18, novembra I Rozalija DernovSck. delavčeva hči, 2 m Meča, Tri alka cesta St. 26, črevesni katar.
Meteorologično poročilo.
M a ■ > H	Ca: opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm. i M irah
18, 14. n	zvečer 7. z uit raj 2. popoi.	788*9 738 8 .*;;» 3	17 — 15 3 a	sr. svzh. sr. svzh. si. vzjvzh.	oblačno skoro jas. del. jasno	00
malinu
Srednja včerajšnja temperatura TI", za 2 7° pod nor-
_D\i:z_o^s___t "borzza,
ine 14 novembra 1896. fcškupui državni dolg v notah . I       ii državni dolg v srebrn avstrijska tinta renta ... AJatnjska kronoka rent* 4% ... Ggereka --.lata renta 4*/»«   .   . . Uganka kronska ronta 4 , Avstro-ogerske bančne delnice
Kreditne delnice.....
London v ista.......
Komiki dri. bankovci u 100 n.a;k
80 mark...........
90 franke v........
Itahjanaki bankovci .... C lir. cekini .......
O*/, državne Brečke is 1. 18f>4 po 800 gld. Driavnt sročke iz I. 1864 po 100 gld.. Dunava reg. srečke r»0/0 po 100 gld. Zcmij, obč, avstr. 4' t° „ zlati zast. bsti
Kreditne srečke po 100 gld......
Ljubljanske srečke.........
Uudolfnve srečke po 10 gld......
Ako.jc auglo-a% str. banke po 800 gld.. . Trauovav-drufit. velj. l7o gld. a. v Papirnati rubelj.........
11 *ld. 35   * .	
1"1 ,	30
188 ,	45
101 .	10
132 .	18
99 ,	35 ,
938 ,	—
881	30 ,
119 ,	90
58 ,	77'/, ,
M «	76 ,
I	53- , ,
<• ■	50
i .	«9
141 gld	— kr.
193 ,	50 ,
m ■	75 ,
	" m •
81 ,	88 .
22 .	
153 „	•
458 ,	•
1 .	87'/* .
4 S rji
i«!
i a ti 1 S *g i
Vm Z*
•i J _
— « a
9 i M *■
- 1 "~
JU E
aj    (?s ._
4)   rt f,
S ji £ 1 ■
"d
13 !
PRI KATARU
snpntti organov, kaslji, nahodu, hrlpavostl iu vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na
• LAVNO tKLADlSTI
ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mle-(II) kom pomeiana.       (1698—4
Iia miloraztopljivi, osvežujoči in pomirujoči učinek, posebno pospeSuje razslizeuje ter jo v tiikib slučajih poznana kot jaku dobro zdravilo.
Ces. kr. avstrijske j|| državne železnice.
Izvod iz voznega reda
■vel3a.xrxi.eg-s«. od 1. olctoTora. 1896,
Nuntopno omenjani prihajalnt  lu   odhajalnl 6»»l ozuaćonl   «i> « #.i-t<.l ii j       ro}»Nli4>m črnin. ( 1 70f>-2tj3;
Otlhud o, I.|Ml»Ij»ite Cjuž. kol.). Progu 6ez Trbiž.
Ob 13. url ft min. pa noči oinbnl vlak t Trhii, Hnljnlc, Ooloroo, Krnn?-m!i<f«»ti>, Ii)u!>no; l'OE Solztlial t Ausion, Inclil, Oinuinlan, Holno^rivil; £es Kioln-HoilUnit v Stoyr, IjIii«, n» OinmJ ▼!»  A.tnstuttnu, — Ob 7. nrl
10 min. zjutraj oaolmi vlak ▼ 1'rliO., 1'ontitlin), noljak, r.-i-......., Fransnut
feite, ljulino, iMiunj ; će« H-!-.- - '• «1 v Sclnnirrna, uns Amtitottmi na li.m.u — Ob lt. uri TiO min. ilopoludne onotmi vltifc v Tfbišf l'i>ut>ihnl, linij.>i . Oe-lovec, Ijjubno, s-i -ili.il, Dunaj —Ob 4. nri iiii])o1ik1ii« ■■■ubtii vi ilt v Trhli, Huljak, Oolovoo, I^Juhno ; cei BfilftltuU t Holnafrt!«!, l,«]nl-On«triii, Z.ill m jecoru, hiomont, llroftonc, Curili, Oenovo, Pnri« ; Ooz Kloiii-Hnitlinir v Stnyr, liino, llutlojcvlco, 1'lzonj, Marijino varo, Ilob, Franoovo vtiro, Karlove varo, 1'rn.r.., 1,11'nk«, Dunaj via Amatotton.
Proga v Novo moato ln V Kočovjo.
Ob 6, tiri J5 min. »jutraj ino^anl vlak. — Ob 12. uri 55 min. pf»-polmlno i.-i - ■ .i vlak. — Ob 6. uri 30 min. zvoOor niuBuul vlak.
1'rlliod t I.|oI»ll»iio   jtut. kol.). Proga lz Trbiža.
Ob fi. uri 53 min. njtnraj osobni vlak z Dunaja vla Amutottpu, 1 j 11. h m ■ - ur *, rr:«H«, Francdvih varnv, Knrluvib vurnv, Hntni, Mi.rijlnili varov, PlzTij;i, Hiiiliijnvio. M«liinjfr:»(la, liincu, Sti«yra, (IniuiiJMin, Isolila, Auittiotin, Lijubtia, Ootoroa, lloljaka, Kraiizntipfn^te. —Ob II, uri '25 min. dopolnilu« oiobui vl.ik s Dunajn via Am^tnUmi, Knrlovlli varnv, Kuba, Marijinih varov. rianja, Huitcjiirlu, iSoliiotrrniia, Duio:t, St»yri\, l'arir.a, (lanove, Ourihrn, llro-gonoa, InonioKtA, /olla na jomru, Donii-lluatoiiia, Djubna, Ootovua, t.inoa, 1'ontaMa — Ob 4. uri 55 min. jiupuluilno unobui vlak z Dunaja, lijubna, Holztliala, Ucljaka, Oolovua, Pr UlSSnBf• i M, 1'ontnhla. — Ob K. url 4 min Kvouoi osobni vlak z Dunaja via AiiiatottDii, iz lijubna, Hoijaka, Celovca, Poutabla.
Proga iz Novega mesta ln lz Kočevja.
Ob 8 uri ID min zjutraj mešani vlak, — Ob 2 uri 32 min. po polmlue tiipBiini vlak. — Ob S. uri 3f> min   zveOor m.iHinl vlak.
0(lli<»«l tz I.jutittHiM' (drž. kol.) v ii-urmlk. Ob 7. uri 33 min. zjutraj, ob 'J. uri 5 min. ptipolmlno, oh 6. ur 60 min. ivtuor, ob 10. uri 35 min. zvečer.   (1'oiliti'ujl  vlak lo v oktobru ob n.nioi      iu praiitiikili.)
1'rlliotl v I.JnbI|»no   drž. kol.) Is Kiiiimikn.
Ob ll url 5D min zjutraj, ob 11, tiri 15 min dopolnilno, ob ti. uri SO min. zvečer, ob D uri 55 umi. ivouar. (1'oiltninji vlak lu v oktobru ob uodcllaf   in praznikih i
Učenci se vzprejomajo vsak dan od 11. do 12. uro zjutraj m od 1. do 3. ure popolndne
= v mojem stanovanju, hotel „Lloyu" soba št, 13. s
Dame in gospo Ije, začetniki in bolj izurjeni, ki se hote če udeležiti zaključenih učnih in va ibeuib tečajev, se prosijo, da se kmalu zglase.
Dalje oddaja se v mojih obširnih prostorih Se ved nr zaključenim družbam. Dijaki se poučirejo posebej. Otroci obojega spola v starosti od 7 do 10 1 nt se poučujejo v po-scbuem oddelku.   Več v mojih programih.
(3237-2) Prid. Vilj. Laiig
pr< fesor koreografije, plesalni umetnik in avt. učitelj vesoljne estetične plcsalne umetnosti.
Za kašljujoče
dokazuje nad 1003 spričeval
izborr.osf (3147—4)
Kaiserjevih prsnih bonbonov
gotovo in b tro učiojaku'ili pri I4hnI|ii, liri-|»av<»Nli, I« :• I nr ii *<■ vtisUsvitin. Največja specijaliteta AvHtrije, NomeiJM in Švitr-trske. Zh-voitVk 10 in 2f) kr.
Zaloga v   Ljubljani:   Viljema Mayer-Ja, lekarna ,   Marijin  trg  ln   Mr.   Pit.  M Mardet-sohlaeger-Ja, lekarna, Prešernov trg.
Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko 8888 parobroduo društvo v Reki. 32)
Preko Rake
najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna črta (elegantni, z. največjim komfortom oprem- * Ijcni, eloktricno razsvetljeni * painiki)     >^   888J A
>/Hitre
x   vožnje:
V noči od sobote na nedeljo ob 1. uri in vsako sredo dopolnilne v Kotor preko Zadra - Spljeta   in Gruča. Vsak pondeljek v Spljet.-Met.ku-vič.   Vsak petek v Losinj-Zadar-Spljct.   Vsak četrtek   postni parniki v Zader-Spljet in na otoke do Kotora-Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj v Opatijo in Lošinj, povrate k  isti dan ob 8. nri 1 • minut.
Vožnl redi se nahajajo v Walđhelm-ovem „Kondukterju" »tov. 593 604.
I m
CAO
Voslauo.
SI. p. n. občinstvo dostojno obvjfičara, da Bem dospel na ljubljansko tr^ovišče
na Fran Josipovem trgu
nasproti palači o. kr. finančnega ravnateljstva poleg barake z izborno svojo
zalogo narejene obleke
za gospođo, dečke in otroke, iz najbolj slovite fllijalke Ivrdke Filip KOBBOvltz na Dunaju. Na izbiro jo vsakovrstna naiejcna obleka za Jesensko in zimsko sezono
i/, različnega sukr.enega blaga. — Na razpolago pa je vcle-spost. damam tudi najnovejša moderna
konfekcija za dame
vse izdelano iz trpežnega blaga, kar najfineje. Cene so čudovito ni/.ke, o čemer so slav. občinstvo samo lahko najbolje prepriča.
Prodaja  prične se v ponedeljek dne 16. t. m. in traja do nedelje dne 22. t. m., dokler traja veliki semenj. Vclospost.ovaiijem
filijala Filip Kossovitz na Dunaju
(8246) K. Bematovič, poslovodja.
L najstarejša posredovalnica stanovanj iu slnžeb
Ljubljana G. FXiUX Breg št. 6
priporoča  vci4  i»i*i|»roHlili  clvltlfv zn različni dela;   Ntitrcjšo   I411I1 u■*!<*»  za zmaj; iVdn prodaJittlJio;  fe]»rt»tiio>  I»o9j&<» <lcklivo (za
gostilno) itd. itd. (.'1239)
Ročne harmonike
iztlelujem bo lisi na B, 4 ali f> vrst, natančno po naroČilu. Tudi stare, pokvarjeno popravljam po najnižji oenl.
F. Vodišek
3250—1) Travniške ulice 5.
_ ^ ___________
Svoj   bogato   ilustrovaiii žurnal uakičeuili (8808—81)
ženskih kOobukov
razpošiljam poštnine prosto ln zastonj.
Henrik Kenda v Ljubljani.
Pri kombiniranem poštnem uradu v Krškem
8e vzpr^jme zanesljiv
poštni odpraTitelj
z večletno službeno prakso. — Proinjo naj se pošiljajo s priporočili v prepisu imenovanemu poštnemu uradu. (8885—3
Sode
od   56 litrov do 250 litrov, nova posoda „ 300    „     „ 700     n stara
kakor tudi l_l«tti«>> v«ilil_o »«»«1«» od 30 - f>0 hektolitrov ima 11 u |»ro(lM| (8848—1)
Ivtiift lBiijgjgciiljK^ aodaraki mojster, Ljubljana
i • • t t na Kmli.It.»vil železnico, v baraki.
Na prodaj
J« v nekem vvfijeui nieHtn m lir_ujHkeiu
velika hiša z gostilno
m iireiKirliet, velikim gostilniškim vrtom, potem vrtom za zelenjavo in Badje, kegljiščem, ledenico, hlevi in hrumi. Zmi-hiII |»r«-n«'ili\«> nt- |»rod_ to po mt^lo iiKOtlul oenl. — Več so poizve v isniJu m p«iMr«>«lov»ii|«* pri i>r«xl_inli seiuljiti<i A. K«lli-_ v l.jiil»l|ii> 1'rt'Nirnev l^K- (3241 — I1
katere so Že več let. proskufieno in po odličnih zdravnikih
kot lahko odvajalno, razstoptjivo sredstvo priporočane,
no motijo  pribavljanja,  so popolnoma nelkodljivc.
Kcu* so posladkorjene, jih otroci radi uživajo. Škatljica, Ift kroKl|l« imajoča, v« Itn 15 kr.. zavoj z H skatljicami, torej s 120 kroicl|lioiml. velja le 1 Kl«l. ». v. (8179—8)
7lKfnuQ! „N«u»te(u-«»»e <>«!-— dlllDVClJ vajalne kroglji e". — Pristne so samo, nko imajo pridejnuo varutvpnu znamko „Sv. Leopolda* v rudecem tisku. Nase reRintrovane fikat-Ijice, navodi iu r.avitki morajo imeti podpis ,,l lilli|»t» %<-iim1o«ii, V|m»-theker".
Philipp ITeustein-ova
lekarna pri ,sv. Leopoldu", Dunaj, I., PUnkcngasse «5.
/hIokii v l.|nhl|_ul pri gg. lekarjih      1'ti.....H| •»
in 91. *lMr«l«*liM'lilMeK«»r-'u.
0861
C. in kr. državno vojno ministerstvo.
Oddelek 13., št. 1791 iz leta 1896.
Državno vojno minisferstvo namerava v priloženem seznama I. navedeno oblačilne in opravne. predmete iz usnja, ki reprezentujejo 1/4 avstrijski industriji pridržane kvote normalne potrebščine za 1. 1897., dobi vati od malih obrtnikov.
Kot pravilo imajo veljati ponudnikom dotičnih d:<)*tev sledeče določbe:
1. ) Ponudbe za prevzet je tat 6 dajatve smejo 86 vložiti le od mojstrov, ki stalno bivajo v Avstro- Ogeraki in so z obrtnim listom obrtniške oblasti pooblaščeni, da smejo dotično obrt, samostojno izvrševati, in ki dotične predmete izdelujejo faktično v svoji lastni delavnici. Pod pogoji, navedenimi v točki 3. se udeleže lahko tudi taki mali obrtniki, ki izdelovanje teh predmetov izvršujejo kot domačo industrijo.
2. ) Vsak tak mali obrtnik se lahko udeleži te dajatve, kakor ga je volja bodisi samostalno, bodisi kot ud zaveze. V prvem slučaju ima sam vlo/.iti ponudbo, sestavljeno po obrazcu A. ki je zadej lazviden.
Mali obrtmki, ki se združijo v jedno zavezo, da d.ijatev preskrbe, izbiro naj si najprej pooblaščenca, od katerega je potem ponudba sestavljena po omenjenem obrazcu s seznanom po njem zastopanih malih obrtnikov VPOSlati,   Obrazec za Seznam je pod Ji takisto priložen.
Ako je pooblaščenec i s to tako od zaveze čevljarskih mojstrov, kakor tudi od zadruge p-mienarakih in drugih mojstrov določen kot zastopnik, mora istotsko za Čevljarske mojstre, kakor tudi za druge mojstre vložiti po jedno posebno  ponudbo s seznamom.
tstotako i»a smejo biti samostojni mojstri in taki mali obrtniki, ki dotični obrt. izvršujejo kot domačo industrijo, izkazani v jednem in istem seznamku.
Ako so v jedni in isti zavezi mali obrtniki, ki stanujejo v raznih intendanČnih okrajih, mora pooblaščenec v za razne intendance razdeljeno narejenih ponudbah zaznamovati v dotičnem okraju stanujoče zavezne člane.   Na druge člane zaveze f-e dotična intcndanca ne lind« ozirala.
3. ) Oblastvena potrdila, katera je doprinesti dobavnim ponudnikom O njih opravičenosti (točka 1.) na ponudbah (seznamih), so tstotako razvidna iz obrazcev A in Ji.
Na ponudbe (sezname), v katerih ni tega potrdila, se ne bode oziralo.
4. ) Mali obrtniki, ki pripadajo kaki zavezi kot članovi, ne smejo tudi hkratu posamezno ofVrirati. Istotako ne sme noben mali obrtnik pripadati dvema ali več zavezam.
5. ) Ponudbe, previđene s kolkom 60 kr., naj se vpošljejo najkasneje do 17. decembra 180»). I. ob 12. uri opoludne intendauciji onega vojaško-teritorijal-nega področja, v katerem bivajo mali obrtniki (odnosno pooblaščenec zaveze).
Te intendanoije so:
intendanoija
1.
2 3 8. «.).
VOjH
v K rak ovil,
na Dunaju,
v Gradcu, Jožefovem,
intendanoija 10
II« 14.
voja
vojnega Zadru.
v Przemvrilu, „ Lvovu, „ Inomo-itu,
povelj niitva v
Na ponudbe, ki prepozno prihajajo, ali če se poAljejo telegrafičnim potom, se ne bode ozif jemal.
G.) Uzoicev za prskušnjo ni treba pošiljati, niti ni treba jamščine (kavcije) polagati.
7 ) Den arna vred n ost dajatvene partije za zalaganje se poganjHJočib obrtnikov se ima ravnati po broju v razmerju k razpisani vkupni dajatveni količin'.
Pri obuta Iu si državno vojno ministerstvo pridržuje v soglasju z besedilom obrazca ponudbe, določevati vrsto in velikostne razrede obutal, ki jih Imajo oddajati pojedini nudi obrtniki (zaveze), in s cer pri naročevanju samem.
Lahki čevlji se bodo le takim ponudnikom odkazali, kateri v ponudbi speoijelno izjavljajo, da tudi te vrste obutalo vsprejm<5 v dajatev.
8. ) Vrste, ki se imajo dajati, morajo biti izdelane od dotičnih malih obrtnikov, katerim se je dajatev natočila, v  lastni delavnici.
t) d h to p (oetija) dajatve, ki se je komu naročila, drugim osebam, bodisi proti plačilu ali brezplačno, ni dovoljen in bi imel za posledico, da se dotične vrste popolnoma izključijo od pre vnetja.
9. ) Za orijentovaiije o razmerah glede cen naj služi pridejani seznam II., iz koiega so razvalne ceno, ki so nedaj veljavne za dobavljalne družbe vojsk in«. Višje cene kot tu navedene se ne morejo nikomur dovoliti.
10. ) Od daj a I ni kraji in oddajalni roki za naročene vrste naznanijo se takrat, ko so bode prisodila komu dajatev, to bode meseca januvarja 1897.1.
Načelno je oddajalno mesto ono monturno zalagališče, ki je najbližje prebivališču dotičnega zalagatelja.
Oddajalni roki padejo v čas od 1. maja do 31  julija 1897. leta.
Da se oddajanje kolikor možno olajša, ustanovile s" bodo, ako bi kazalo, za male obrtnike iz krajev, ki so posebno oddaljeni od m<nturnega zalaga-lišča, bliže ležeča p r e v z e m a I i š č a,
11. ) Vse vrste, ki se imajo oddajati, morajo tako glede* kakovosti materijala, kakor glede oblike dimenzij, teže in konfekcije popolnoma odgovarjati erar iS niza nzoroem, ki leže pri monturnih upravnih zavodih. Ti uzorci z opisom in črtežem in k obutalom tudi prikrojevalna patrone so vsakomur na vpogled pri monturnih zalagaligčih Ar. 1 v Brnu, št. 3 v Gradcu in št. 4 v Kainer-Ebersdorfu, oziroma ne lahko od tam naroče proti plačila.
Glede1 trstenine (Rahrplattenstoff) za telečake in za nabojnjače iz teletine se opozarja speoijelno na dotično opazko v seznamu I.
Čevljarski mojstri jed nega kraja, ki se hočejo natančneje informirati o izgo-tavljanji vojaških obuval po uzorcih, lahko iz svoje sredejednega mojstra odpošljejo v bližnje monturno zalagališče, ki mu bode dalo dotično potrebne in form ftcij e.
12) Dovoljeno je, posluževati se strojev. V vsakem Blučaja pa morajo biti obuvala vs> skozi šivana. Za šivanje se smejo vporabljati samo stroji s prednjim šivom (Kettenstich), ne pa tudi taki z zadnjim šivom (Steppstich).
13.) Glede vi z i taci je oddanih obutal se opomni, di ss naj preje notranja kakovost preiskuje na ta način, da razpara jeden odstotek (najmanj jedun  par) Vsake oddajalne partije fnstnik. ki jo bode prevzel.
Ce se m pri tej preiskavi kaj pom.injkljivega pokazalo, preiskovala se bode vsa partija, ne. da bi se dalje paralo,
Ce bi pa bilo kaj pomanjkljivega, kar bo tiče notranje kakovosti, iz česar bi brezdvomno sledilo, da obuvala ne odgovarjajo vse m nropis -in potem h» takoj vsa pattija smatra za izmeček in se odkloni. Ce bi pri prvi pn iskavi bilo kakega dvoma, da li odgovarjajo preiskovana obuvala uzorcem, preiskovalo se bode dvojnu, eventuelno trojno odstotno število (najmanj pa d*a do tri pare čevljev)
Čh ni nikakih pomislekov proti vzprejetju, se razparani kom-di na era* rične stroške zopet popravijo. Inač-' se ti komadi razparani, kakor ho, vrnejo zalagatelja, kateremu potem ne pristaja pravica do odškodnine.
Vojaška ;n jahalna oprava pregledovala ve bode vsak komad posebe.
1 ■!.) One vrste, glede katerih h* je pri vizitaciji izkazalo, da niso narejene po nzoro'h, ali katere so se doposlale stoprav potem . ko je potekel rok zh oddajanje, bh ne bodo vzprejemale,
15.) Če misli kak mali obrtnik (zaveza), da odklonitev kake vrste ni utemeljena, je upravičen, prositi za nepristransko komisijo. Dotična prošnja na«, se vloži najkasneje v 14 dnevih ol dneva odklonitve pri onem kornem poveljnifitvu, v katerega področju se nahaja monu.no zalagališče (oddajalno mesto), ki je dotične vrste odklonilo.
Nepristranska komisij,, ki jo ima sklicnt.i omeiv'-'iio komo poveljništvo, obstoji iz jednega štabnega častnika vojske kot predsednika, iz dveh stotnikov (ritmojstrov) vojske, iz jednegt uradnika vojne intendanoije in iz treh zveden-cetf civilnega stanu, od katerih jednega d'doč zalagatelj, jednega monturno zalagališče (odnosno koma iutendancija, v katere področju b-ži dotična prevzemna postaj«) in jednega trgovsko sodišče vsled prošnje korm-ga poveljništva.
trgovinskemu sođiiču ni moino, imenovati zvedenoa, onda ima korno poveljnifitvo naprositi dotično trgovsko in obrtno zbornico, da delegnjs zvedenoa,
Sodba, ki tero izjavi večina v«» h članov ra:: sodiš m -1. < 1 /■ v .•:•!•••:«•' ja ali odklonitve vrst na temelju dajatvenih pogojev, se ima smatrati za končno odločitev, proti kateri ni nobene pritožbe ne administrativnim, ne pravnim potom.
iStnški nepristranske komisije zadenejo v slučaja, če je komisija spoznala da nj moči nobenih njej predloženih vrst vzprejeti, zalagatelja, v pro-tivnem slučaju, to se pravi, če se v.sh vrsto v/.prejmo, p^ vojaiki erar.
Ce pa je bilo spoznano, da samo jeden del predloženih vrst ni za nobeno rabo, potem ima zalagatelj od skupnih stroškov nepristranske komisije trpeti samo tisto svoto, katera odgovarja oddajalni vrednosti dotičnih vrst, gledo kojdi se je izreklo, da niso za vzprejetje.
Na Dunaju dne 22. oktobra lMto.
				«W^	^ A^ t  Ti * —•        Z H m.		I.				
											
	«»               11      1 m	|£-     It       1 II	1    1 r.      v    i- ni	1   It ll		o	'jr.    it    1    ti    ti '»	1    it    i Ii	l* m	(    ii li	
	P o i m o n o	vanje   v r	h t	Število			Poimenovanje	vrst		število	
	Čt* vij 1			>	B5.87U	Nabojnjiičc za pestvo S mm nmniciji, brez držala nabojev					H ol.i
	labki čevlji			o	9J96	Nai'ojnjač<• za konjico H mm municiji					l.aoi
Gotovi	niski Ikornji	od r>. do 18.	velikostne vrsto	In		Tobolec 7.1*. revolver z nosilnim jormenotn					202
	dragonskl ikornji			&.	6.580	Sabijeni	pasovi	za konjico i			1.858
	hnsarak« oilme				1.27;»		roc ni jermeni			>	1.186
, Jermano«	m blaot			t>	li.L>,.»4	Vodeki n toltolci za pijonirsko sabljo					680
	v/.. l^sk. b '81 nosil	in brez tornisterske i^lo') z novo-(podnljft.niini) pod [iona mi		O ''c	4.947	Tobolci nami	za pijonirsko sabljo			o	516 1
iTelečakov	vrstnimi			1		Oprlmce sr.a	bobnjo okovane		1		
	za tehnično fete, h —----- .	pašno podpono		o JI	808	Predpasni j.-rim-iije za bobnjo				a	
	z a sanitetne četo				8l	1'odsedbce za sedle s trdnimi straincioni				g	72'>
Nosilo za	tolefake			paru i t ura	r>.7H8	Gorenje opasivnue					623
Tomi stre.	M n h boje M				B.808	Spodnje opasivnice	lire?, podpon			o	561
Tornistre	konjico		brez nabojnjačev		H»2		s podpono			M	l\:.7i> "
7.«	topništvo /, jermeni /.a jedilne skledice				«7	Remeni okrog konjske j^lave					678 _
Gotovi nubojnjaei '/-a konjico					688	Klestični remeni					783
Padovi	Ure/, zaponk va. 1888				5.852	Ovalno	uzde				818
	k zaponkami			r>	238	Klestične					881
	sabljina bodalu k	repetirkam		o	9C899	Btremsntkl rameni				l>;ioiV	944
Topolci za	sabljina bodala za	VVerndlovo pufiko peAtva			169	Sprednji			pritssalnl		3.585
	sabljo pefttva				H 4 4	Zadnji	strunski			>	2.087
	pijonirsko sablje in naviidna bodala			N	466		■rodnji		je r in oni	O	IHill
	pi jonirsk" s bije za vozno četa1)			a	1 !ej	1 1 t.-VIllll	brez pripevnic )				L .455
Nosilne priponko 7.a pasova				o	15' »11	podponee-v	s nripevnicami			rt	1.588
Pasovi Kii	s kai-.il' ii 1." zaponko »J			M	r«6i	OnrtnegK lemenja					546
konjico	lin/, karabintka zaponke J)				Bil	Tobolcev '^a	podkve s pripevnicami			a	IS7
Jermeni tu puško					ti.467			vzorec IHHK		o	1 .Oiif.
Jermeni n repertirko karabinko					1,066 _.    , „,. i	UprUUttlO* za Kimarsko orodje		za konlioo		atS	77
PlaMsri	pefltvo z dvema za	ponkamii			l.fifi.-t	Utokov ta iufa'iteriiske lopato					1.038
jermeni	moštvo artil rije brez konja				148						
	! konjico				881 1						
	■) K tem telecukom potrebno trstenino (UohrpUttenntoff) dobivati imajo msli ') Od teh je »zgotoviti 6°,0 po 1. in 96 °L po 2. velikostni meri. aj Od teb jo ilgolofitl polovico po I,, polovico pa po 'J. velikostni meri.					obrtniki po lastni ceni od najbliijo^a monturskfga skladišča.					
o   zalag^alnili o@ri.sulx.
		---------	-				J e	dnotna cena										J e	dno	-na cena
N		a z v a	nje   v r	8 t e		v številkah		v pismenih			N	a z v a n j e vr			ste		v številkah		v pismenih	
						Bld.l kr.		goldinar-) krajcarjev									ffld.l kr.		goldinar.)	krajcarjev
i				5.		r>	ls»	pet |	(te Vi t 11» | St	1	garnit.	nosilo za	telečake				i	35	jeden	petintrideset
1				0.		5	08	pet	osem	1		tornistra za n		aboje			3	27	~trT~	sedemindvajset
1				7.		5	05	pet	pet	1			zm konjico				'7	35	sedem	petintrideset
i				8.		~5~	01	pet	jeden			tovorni tornister	za	topništvo z	brez naboiniač			76	Bedem	fiestinsedemdeset l
i		čevljev		9.		•1	88	Štiri	oseminosemdeset	1			jermeni za jedilne skedlice				7			
				io.		4	91	Štiri	jedenindov etdeset											
										1		gotov nabojnjač za konjico						~T6		Bestinsedemdeset
i				11.		4	74	Štiri	štiriinsedemdeset											
										i			breg zaponke vz.			1888		47		sodeminStir ideset
i				12.		4	72	Atiri	dvainsedemdesct			pasov								
										1			z zaponko					51		jedenin petdeset
i				13.		4	u7	Itiri	sedeminSestdeset											
										1			sabljino bodalo k repetirki					21		jedenindvajset
t				r>.		;{	77	tri	scdeminsedemdoset											
A													sabijino bodalo za Werndlovo pehotno puSko							—
1				6.		3	71	tri tri	jedeninsedemdeset	l		nožnice za					—	28	—	t nihdvajset
1				7.	rt		71		jedeninsedemdeset	r			infanterijske sablje				—	96	—	petindvajset
i				8.	13	3	66	tri	Sestinfiestdeaft	i			niionirsko uablie			in navadno		32		dvaintrideaet
i		lahkih čevljev		ŠT"		3	01	tri	jedeninSestdeBct					bodalo						
				10.	0	8	00	t'i	Šestdeset	T"			pijonirsko sablje			za vozno četo	—	30	—	trideset
t				11.	U	3	51	tri	jede>iinpetdeaet	i		nosilnih	priponk k pasu				—	05	-	pet
l				12.	N	.'{	48	tri	oseiionStirideset	i		j s karabinsko pndponko					—	71	—	jedoninsedemdeset
l				i;t.	rt	3	48	t'i	SestniStirideset	i	>	konjiških pasov | ^ kBrabin8ke podponke					—	52	—	dvain petdeset
i	>			5.	»4	li	93	Sest	triindevetdeset	i	o	jermenov	za	puške			—	34	—	štiriintrideset
i				6.		g-	86	se*t	Sestinosemdeset	i		jermenov	za	repetirsko karabinko			—	67	—	sedeminSestdeset
i				7.	rt	i;	88	Sest	dvainosemdeset	i	rt	plaSčnih	| peStvo z dvema zaponkama				--	12	—	dvanajst
1	o			8.	tO	d	7h	S« st	oseminsedcmdeset	i	a	jermenov	i mofitvo topništva brez konj				—	os	—	osem
l		nizkih škornjev		9. 10.	<u	e	r.r	Sest	jedeninpetdenet	i		za	| konjico				—	08		osem
i						*;	~60"	Sest	petdeset	i	o	inhtnterijski				:8 »mi municije	1	25	jeden	petindvajset
1				11.		o	42	Sest	dvainfitirideset	' i	M			nabojnjač i	in	držala				
	o			12.	*j	j;	38	Sest	osemintrideset (			konjfiki				;8»iw» municije	—	"49"	—	devetinštirideset
r				13.	m	6	86	Sest	Šestintrideset	i		tobolec za revolver z nosilnim jermenom					1	58	jeden	osemin petdeset
i				5.	o	8	01	osem	jedeni ndevetdeset	i i		sabljinih		pasov		-J za konjico	—	84	—	Štiri inoseradesct
T~				t;.	^	8		osem	Stiriinosemdeset	i			ročnih jermenov				—	33	—	triintrideset
T~	gm			7.		8	80	osem	osemdeset	i		vodekov	s tobolci za pijonirske sablje				—	77	—	sedemiiisedomdosid
r				~ h.		8	"76"	osem	sestinsedemdeset	i		tobolcev	za pijonirske sablje same				—	24	—	Štiriindvajset
T~		dragonskik Škornjev		9.		8	47	osem	sedem inStiridenet	i		nii-ilmli jermenov za okovane bobne					1	02	jeden	dva
i				10.		H	46	osem	šestinštirideset	; i		prepasnib jermenov za bobne					—	32	—	dvaintrideset
i				11.	>	H	;?7	o.«em	sedemintrideset	i i		podsedlii	zm	sedla s trdnimi stranicami			5	5)7	pet	sedem inde ve tdesoi
i				12		8	34	osem	Štiriintrideset	! 1		gorenjih	opaši vnic				1	69	jeden	de« etinšestdeset
r				1*3.		s	32	osem	dvaintrideset	1		spodnjih	op.sivmc brez		podpone		1	47	j. den	sedeminštiridcBet
i				5.		9	07	devet	sedem	1		podpon za s		podnje opasivuice			—	64	—	StirimSest deset
i				6.		B	01	devet	jeden	1		jermenov okrog konjske glave					—	5)1	—	jedeni ndevetdeset
i				7.		8	06	os> m	šestindevetdeset	1		klestičnih jermenov					—	10	—	Sesti nštiri deset
i				8.		h	"55	ose m	dvaindevetdeset	1		žvalmh uzd					—	64	—	StiriinScstdcset.
i i		huzarukih čižem		9.		8	59	osem	devetinpetdeset	I		klestičmb uzd					—	59	— devetinpetdeset	
i				10."		8	58	osem	osemmpetdeset	1	par	stremenskih		isrmenov			1	31	jeden	jodonintriiiesct
i				11		8	49	osem	devetinštirideset	1		sprednjih				pritezalnih jermenov	—	23	—   1 triindvajset	
i				12.		B	46	oHem	SesttnSt irideset	1		zadnjih		stranskih			—	30	—	trideset
~i~				13.		8	44	osem	Sti riinštirideset	t	>			sri dujih			—	37	—	sedemintrideset
i		hlačnih jermenov				~~	19	—	devetnajst	1	m	hlevnih	j s pnpevuicami idfndMV —:--:-:-				1	48	jeden	oseminfitirideset
			h r« 7. nosila in brez tornisterske							l	a		brez		pripevnic		—	54	—	Štiriinpetdeset
i	> o		igle   z   novodobno podaljšano s pokrovno podpono			5	05	pet	p. t	1	S	opranemu jerinenja					1	39	jeden	deveti n trideset
	1 S i	telečak					_			1	o	tobolcev	z*	podkve s pripevnicarai			--	99		dovt tilitlevetdeset
i			za tehnične čete s podpono		pašno	1	83	Štiri	triinosemdeset	1	M	vz. 1888 ntrlalniPA   '/ n   irtilialnn ACArlia -					—	10	—	d- set
							_	atiri		1				'       za konjico				40	_	štirideset
1			za zdravstvene	Čete		l	i 37		1 sedemintrideset	hi		utokov za infanterijske lopate					—	1 72	—	dvainsedemdeset
Kolek BO. kr
Obrazec A.
Intendanciji c. in kr. voja v
X* o XI. 14L cl fc> « •
Jaz N. N.,   stanujoč v.....(mesto, ulica in hišna številka) na.....(kronovina), izjavljam s tem, da sem pripravljen, obuvala vsake vrsto,
številke in velikostnega razreda V  po cenah  objavljenih v razglasu državnega vojnega ministerstva z dne 22. oktobra 1890., oddelek 13., št. 1791   v BmiHlu določil tega razglasa, ki so mi v polnem obsegu znana in kojim se popolnoma podvržem, sam izgotavljati in na lastni račun dajati. Takisto vzprejem pod intimi pogoji dajatev lahkih čevljev.*)
Seznam (seznami) onih malih obrtnikov, v katerih imenu vlagam to ponudbo, je (so) priložen(i).»j V..........dne*..............18D6.
Da je gospod N. N. v N....., obrtno pravico uživajoč, samostojen čcvIJHrski
(jermeuarski i. t. d ) mojster, se s tem potrjuje.
N. N. (Oblastveni podpis.)
Podpis
(krstno ime in priimek, razločno napisan).
potrdilo. *)
Da gospod J. J. cevb>raki (jermenarski i. t. d.) obrt ievršuje kot doma'o industrijo v stanovanju in pri tem ne vporablja obrtnih pomočnik delavcev {pomočnikov, pomagačov, učencev), temveč se poslužuje le sodelovanja svojcev, se s tem potrjuje.
Počat krajne oblasti
N. N. (Oblastveni podpis
Da se čevljarski (jermenarski i. t. d.) obit v bivališču  ponudnika res po krajnom običaju izvršuje kot domača industriju, se s tem potrjuje.
N. N. (Oblastveni podpis.)
«) Ponudniki vojaSke in jahalne oprave imajo besede ,obuta'a vsakega razreda, Številke in velikostne vrste* izpustiti, in mesto njih navosti Število in kakovost vrst, katere bi bili pripravljeni dajati. ... . •
*) Ta stavok je vzprejoti v ponudbo le od takih malih obrtnikov, kateri bi hoteli eventuelno tudi zalaganje lah k ili čevljov vzprejeti.
B) Ta tretji stavek naj vzprejmo samo oni mali obrtniki v ponudbo, kateri se zjedinijo v svrho zalaganja v zavezo. planov «) Samo ponudbe posameznih ponudnikov morajo biti previđene s tem potrdilom. Pri zavezah je doprinesti potrdilo po formulaiju D na seznAmu zavezam cian • Na levi strani razvidni obrazec potrdila je veljuven za samostojne mojstre, oni na desni Btrani za <me ponudnike, ki dotični obrt izvrSujejo kot domačo industrijo. V ostalem bo zarad pravilne oblike  ponudeb opozarja na točko 2. razglasa.
Obrazec B.
rnalib obrtnikov čevljarske (sedlarske, jermenarake i. t. d.) stroke iz kraja1)......., ki so pooblastili gospoda......(ime, značaj  in bivališče),
žiti ponudbo v njih imenu na dajatev razpisano od državnega vojnega ministerstva z razglasom odd. 13, št 1791, z dne 22. oktobra 1896, da vzprejme ) naročilo, da preskrbi oddajanje naročenih vrat in da dvigne zasluženi znesek.
>i     u.     1     1     It       «►     i>     >*     t     u     1     It     o "v			
krstno ime in priimek	stanovanje nlice	hifina Številka	lastnoročni podpis
			
			
			
		i. t. d.   i. t. d.	
N
dne.......... 1896.
N. N«)
kot pooblaščenec.
O b 1 a h t v      n o    potrdil o. B)
Da zgoraj navedeni........4) ponudniki čevljarski (jermenarski i. t. d.) obrt
izvrBujejo kot domačo industrijo v stanovanju in pri tem ne vporabljajo obrtu h pomoćnih, delavcev (pomočnikov, pomagačev, učencev), temveč se poslužuje le sodelovenja svojcav, se s tem potrjuje.
N. N. (Oblastveni podps.)
Pečat krajno oblasti
Da se čevljarski (jermenarski i. t. d.) obrt v bivaliSču gori navedenih p o nudaiko res po krajncra običaju iivrJuje kot domača industrija, se b tem potrjuje.
Da bo gori označene..........*) osebe obrtno pravico uživajoči samostojni
I čevljarski (sedlarski, jermenarski i. t. d.) mojstri, se s tem potrjuje.
N. N.
(Oblastveni podpiB.)
N. N. (Oblastveni podpis.)
Če olmega zadruga male obrtnike iz več krajev, potem je sestaviti za male obrtnike vsakega kraja poseben seznam. (32al) ■l Če je p..o bi al če n c c sim mali obrtnik in če teli tudi on, da se mu naroči dajatev, naj se tudi njega ime vr.prajrae v snr.nam, in sic<jr n\ prvem imsMi. ») Na levi strani razvidni obrazec potrdda ji veljaven za sam istojne mojstre, oni na desni strani za tiste poiudnike, ki izvršujejo obrt kit. d imičo industrij o. *i Tukaj je navesti Mrvile v seznamu se nahajajočdi ponudnikov.
V ostalem se zarad pravilne oblike  seznama opozarja na točko 2. razglasa.
alubilejske ustanove.
Podpisana zbornica razpisujn za 1. 189G osem n'Ntir Franci Se k Jo/.<-f'<t« ili um t it ito%' |M» *-fr> k NI. »u o ne m <»p; t «• 4»l»rliiik« «4»Jvo-
4lill4>   BtlJIll |Nli4k.
Pro^nj-i naj se »pošljejo zbornici «!«► SJIJ. ii<»v<'Mil»ru I. I. in priloži naj se jim od župnijskega in občinskega urnda potrjeno dokužilo, da je pro-sitelj kak obrt samostojno izvrševal d t zdaj žara Ji onemoglosti ne more več delati in da jo ubog
V Ljubljani, dne 3. nov. mbra 1890. (3194-8)
Trgovska iu obrtniška zbornica za Kranjsko.
>«mi
Žt. H3M23.
(3209—3)
1»ii«'' ii il«M»eml»rrt lt>l4»M oddale se bodo pri magistratu iMCNtii4k ceNiir Frsn .l«»M|»o v«' |iil»ilef nt* iistaimi «>, naaii njene mestnim revežem  ki ne dobivajo redne podpore iz uholtie^a z klada.
Prošnje za podelitev teh ustanov, kattr-h jo (l<aiiij*>t. in sicer ilve po 2$ tflil., «l4'M4>| pa po '20 gli!., vložili je do tJ.l. I. m, pri magi stratnem vložnem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne" 2. novembra 1896
c*
I
O A
rt
»O
Samo sveže in ukusne izdelke.
I
Jakob Zaiaziiik
Stari trg sit. 2 1
priporoča čast. p. n. občinstvu svojo veliko zalo »n vedno svežih
slaščičarskih izdelkov
za sv.Miklavža in Božič
kakor 1n.li (3 .MS    1 )
ki-tiNiiii ilnrllu xn k«m1o«c». iii»Jil4>Y4*j*V m^ijiii! xii «•»•.?. vino 1. i. i!., n it j ni?, ii <»« rstiicjsc In iiuj-
filllt'j*4*  1» lil K 4».
Pismena navodila bo hitro izvršujejo
j    F. Cassermann »
g krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in L
krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj c kr unif blagajnice drž železnic uradnikov
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek DO najnovejši f coni in naj^ovoljnejsih o-nab. Angleško, francosko in tu/.emsk> robo ima na skladišču.
Nepremočljive liaveloke
izdeluje po najnižji  breikonfcuren&nl oenl.      Ooipodom uradnikom
Be priporoča /.a izdelava nji vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sabljo, mede, klobuke za parado itd. (2191—33'
laikom P e zraven m 191—33' Z
O
o
p
*a o
w
trr H CD w«
Ljubljana sv. Petra cesta 8
pri Ign. Žargiju
reelsia razprodaja
prav ugodna prilika za nnUiiitovMuJf rame«* l»l»«»: klobukov, modercev, srao, kravat, ovratnikov itd. in blag« za krojače in Šivilje. (8949-40
Razprodaja se prične v ponedeljek dne 16. t. m.
Naj ni kdo HI zamudi to ugodne prilike za nakupovanje dobrega, trpož-ipga blaga.
Pri Ign. Žargiju
v Ljubljani sv. Petra cesta štev 8.
• ajjr^i* **' • .<''m" ^
Nizke ceno.
Uso>m se opozoriti slav. deiiiuče in tuje občinstvo, da sem s 7. 11m1»-pntliuii odprl
gostilno pri ,Crnem orlu'
(preje Drabek) na Vrhnilii.
1*. n. goste sagotavjam, da jih bodem \ ed tO skusd poatreči z oku mimi i^ri po n.tiin'ii ceni   i« vluuiu.
I5il n.iije bodeni tooil vriisMk« "i> fietrtkih ln ntdiyah p» tad I
jjčjl Aobrosnaao Prohlichovo »•••Ivsrt«* i»iv*»**. * IH7—1)
fejl Na lejuje se obilnega obiski, bilježim sc
fei s spost ivanjsn
Još. T7"erloI<5
fe^- gost .ln ič- i
~,7>XiZ m ?37, oZ'vA t/7 >M^ -7. '-n ^57 .57 D
Z najraznovrstnejšimi, štirikrat nn <lan svežimi, ukusnimi, i
zdravimi in slastnimi, v
slaščičarski in pekovski obrt
spadajočfmi izdelki postreza točno tvrdka
Stari trg št. 91. (1734) S
Tu je dobiti vsak dan domačo potvlco, vseh. vrst ltr-u_lx n.a- S va.grc,   rie3rx 3sria.li. laa prepečenac (Vanllle-Z-vT-leback). C
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuva!
lastnega izdulka z:i dame, gospode in
otroke je vodno na labero. Voakoršna naročila  livrlujejo no točno iu po nizki ceui. Vso more ho shranjujejo in zaznMuionujejo. Pri mnanjih naročilih blagovoli naj so vzoroo vposUti.
I Kavarna I. Lekan |
(„Pri Virantu") Q na. Sv, Tsilco"ba, trgria.. n
RJ       Podpisaneo se priporočam si. občin- n
L stvu v.a obilen obisk  mojo  kavarne  ter Jj
zagotavljam dobre pijače ter točno po- [j
strežbo. „     ,       ,t fi
Z velespofitovanjcm \l
Ivuu Kjelcan« Q (17*27 kavarnah ||
iiSisjSLfsrsjs_r&rs.rsrsnsrs.c
Glavna zaloga prvih tovarn najfinejših klobukov in čepic.j17*^^
Hajnižje cene.
Prekupovaloem tovarniške oene.
Oenlkl
so p i.Silja,o brezplačno.
Stari trg št. 16.   Ljubljana   Stari trg št. 16.
$    Prej    41^!,:: r»!*i.*-*    Prej fe
m
Alojzij Erjavec
Prej
J. Zor HIUJLIJ Lljnf CU J. Zor ■
(1728)     čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3
priporoča se prečnst. duhovščini in slav. občinstvu za obilno naročevanje r>-zno- £ vrstuib obu val, katera izvršuje ceno, JP polteno in iz zanesljivo trpežnega usnja J od  najfinejše  do najpriprostejse oblike. £ ™5 Mero se shranjujejo. Vnanjim naročilom W i     naj se blagovoljno prideno vzorec. fe>
Sobni slikar
Poljanska cesta 17
■na
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela, kolikor mogoče po najnižjih oenah.
(561 6) Za ukusno in trpeino delo se Jamči.
ysš>r Naročila pismenim potom: Moste it. 33.
v Ljubljani, Rožne ulice št. 5 j
izvrtajo po najnižjih conah i
sobna slikarska dela
v vnakem slogu in 'ina tudi na blago-1 voljni ogled veliko zbirko najnovejših j vzorcev. — Dolu na dežei so vzprejemajo 1 ob vsakem času. — Naročajo so dela, lahko tudi pismenim potom. (1748
Sobmslikar
Moste 33
Brata Sbod \
Lj tihi j;ui;i, Frančiškanske ulice : j
*1   Pleskarska mojstra c. kr. državne i u * c. kr. priv. južno železnice. t
Slikarja napisov, i \ stavbinok* in poblstrena pleskarja. ( S Tovarna za oljnate barvo, Ink a f in pokoat. (1711) \
** Zaloga orfRfnalneKA Hi%rl»ollite|it. •% Maščoba za konjska kopita in usnje. £
Frlaiseri
Tapetniška kupčija
I,|n 1>1 >*. m.! .Šclt'ii liurgjove ulic*« 1.
puškar v Ljubljani,
oehnbureoT« ulite it. 6 trti « 5£ priporoča svojo veliko zalogo orožja za jj j; lov in csobno varnost, streljiva ln potreb- J§
■ćin za lovce. Specijalitete v ekspresnih tt puakah in ptičaricah, kijih sam izdelujem. H
Popravki se izvršujejo v moji delavnici. H ^kAAAAAAAAAAAi^
< IVAN ►
A Ljubljana, Graiilaoe st 8, Igriške ulice st. 3 ► 4 priporočata p. n. čast., občinstvu svoju ^ ^ v.lko lalOBJO VHakovrntnih ^
4 pečij in glinastih snovij >
kakor tudi
u,l«l. mimo stane pri meni ti n moti r«>c itn |m*ii> lil ( Fi»«l**r-
iii n l n* l /. *') is naiholjSega blutra solidno narejen. Ne zamenjajto mojih kot. najboljši znanih nio-drocev z onimi, kot jih tukajšnji mizarji nepocolnoma iivr^ene ponujajo. Ž! umi«    od l i" gld.; divani, oto-
mani, garniture in vsa tapetui4ka dela (1787) po najnižji ceni.
10
Največja zaloga
elegantnih in močnih
otročjih vozičkov
od
6 t.-Id. do 2")
naprej gld.
♦ t
3
Mehanik
^(1745) Ivan Škerl r Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani j
Izdeluje Ii. |iopruvlJn
4.  ji ni valn^   Htrojo   iu   veloci. {
rt p«mIo ter se priporoča p. n. občinstvu j| J za izvrševanje v njegovo stroko spadajt I. čih del in popravkov po najnižjdi cenal
\\   Vnauja naručila 8« turno itvr^ujejo.
,-.:,«H-----rM,k>t
štedilnikov
in v st h
v t<> stroko ■padajooih del po ^ nizkih cenah. (1780)
4r -v V w wv ^
Ljubljana, HuiiajHka cesta «t.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
Ceniki zastonj in franko.
45
HENRIK KENDA
v Ljubljani. Najbogatejša
zaloga za šivilje.
(174«)
Ivanlra Toni V«d.i.ali. Nt. :i
priporoča p. n. občinstvu, zhihti posestnikom konj in voiov, svojo
kovaška otort
izdeluje vsa v to stroko spailajoča dela, posebno priporoča m. hilnim posestnikom
vezi za stavbe
ter jamči za dobro delo in točno potrežbo.
G Tonnies
v Ljubijaiii. Tovarna xa stroje, telezo ln kovino-ilvnloa.
Iidolujo kot pOMbBfMII
vse vrsto strojev za lesoreznioe ln
i a k o. (1788)
1'rovvitiue t'i<lo najirava in > ni..   |iiiriiNlrii|<4 ,,i koti«« pa i.ujliiilj.i lostarl, »luiHi1     furliiii.- ln
vodna 1.4.1« s.»
BMMSJB)SJMBSJSJBJBJSJS| I
Anton
Sv. Petra cesta št, 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih, oblek za gospode in dečke, jopic in pladčev za gospe, nepre-močljivili havelokov itd.
ji Obleko ]><» *n«)t*l se po nainovejsih uzorcih iu po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. (1739)
ANTON KOŠIR
0 ♦♦♦••♦v >
*
c*
% v LJubljani, v Kolodvor sklh uli-
♦ oah št. 39, poleg- Jut. kolodvora
f> priporoča svojo e> zalogo izvrstnih £ |«iriu«>ii«>v ru 2 stro I« in |*r-
Ul«Mlt* «u sli m £ po nizkih centih.
♦ 0tT Kov6»ki „en groBi'» ««• trgvooem
♦ po najnižjih tovarniikih cen»°- (l74/^
/ /   Veliko zalogo
telegram/^ ostankov
174H
1740)
3Pxod.^ann. pocS. cono.
Hugo P hI, Pred škofijo štev. 2.
Ign. Faschiug-a vdove ključavničarstvo
Poljanski nasip it. 8 (KVirhim hiia)
pripori.ča svojo bogato zalogo
čtedilnlli ognjidč
■i»tpripr«»Hl«'pilli, kakor tudi na|tl-
ii> |n1Ii, z zolto uiitljo ali mesingom montiranih za obklsde s pečnicami ali kalil.mu. INipriu IJiiiiJm hitru In po
ceul.   Vnanja naročila se hitro izvrsć.
it« '^BUsiiViB-TIIMi
l'»twin»»»|<'UO l^t» 1HI7.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
LJubljana. Turjaški trs; it. 7 in Oospodoko ulioe (Knoi)l
l. dvoroo).
1 r^ki!0
mi.
Pran l^&tt&T*
I-ijiaTolJsina^ Stari trgr št©-v-. 1. Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu ce tudi dobivajo vHnkovrstni kmetijski stroji 1'« <m-h m > pa priporočam svoje  izvrstne tolaisio-rcjuii'« in lulalilstit-e, katere se dobivajo vzlic njih ubornosti ceno. (1741) Ceniki zastonj in poštnino prosto.
Troji lc B trojim. I
Kavarna
Ljubljana <1749' Dunajska cesta št. 5.
Trgovski pomočnik
zamore takoj, eventuvelno tudi nekoliko pozneje nastopiti službo. — Ponudbe blagovolijo naj se pošiljati pod „V. Z." na upravništvo „Slovenskoga Naroda". (3234—2)
Naznanilo.
Usojam bi naznanjati slavm-um občinstvu, da sem svojo proda) nI nivo premestil nasproti sedajni v
Zupančičevo hišo Šelenburgove ulice 6
polen; nove pošle.
Zahvaljujem se za sedanje zaupanje in priporočam tudi zanaprej za mnogobrojna naročila.
Spofitovsnjem
Josip Petauer, krojač
(3'243—1) Šelenburgove ulioe it. 6.
Svetovnoznana kot najstarejša in največja
tovarna za rolete in žalozije
premične zastore in varnostne stene
je
IYTaxa Vetterloin-a
v llrotovl n» ('(Nkcm.
Največja izber platnenih in lesenih rolet, ža-luzij in zastorov v različni okusni izdelavi.
jj|K)S~~ Najnižje cene sttgoto vi j eue. 7py
Opozarjamo p. n. hišno posestnike na svoje, za celo stavbe posebno nizke skupne proračune, kateri so ne morejo doBCČi ne pri stavbinskih mojstrih, niti pri drugih tukajšnjih ali potujočih agentih druzih tovarn. Ilnstrovani ceniki in proračuni, kakor vsa druga pojasnila brezolačuo pri zastopništvu (3183—5)
Florijanske ulice št. 24 v Ljubljani.
(BfJ~ i>rl NedanJIla naročilih ih Hjtoinlad devo« IjuJemo vkljub nir.lt i m ceuuui *«■ I o —15   ,. ~W
t «n sPi sn ii sli aTi —i m r ~ rm m --"i m mi m\ tr t
j Vozni listki v Se?. Amerifco j
(3077—6) pri
nizozemsko-ameriški parobrodni družbi.
I Kolowratrlng 8 IV Weyringergasse 7
DUNAJ.
V»nk dan odprai'a x Dunaja*
I*0 j ttMIl 11 It /,RMt01\|,
100
do 300 goldinarjev na mesec
L h ko zasluzijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pofiteno brez kapitala in rizike s
prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe pod „Leichter Verdiens t" Rudolfa ItIo.ee na Dunaja. (3236—1)
Veliki krah!
New-Jork in London nista prizanašala niti evropski celini t<r je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vbo svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih močij. PooblaSčen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. G'6(), in sicer:
6 komadov ncjfinejBih namiznih nožov s pristno
anglefiko UI in jo; 6 komadov amei\ patent srebrnih vilic iz jednega komada-,
6 komadov »mer. patent-8 rebrn Ii jedilnih žlic; 12 komadov »mer. patent-sreliriuh kavnih žlic; 1 komad »mer. patent - srebrna zajemal ni ca za I Jjjho;'
1 komad amor. patent - srebrna zajcmalnica za ' Ttileke;
2 kbmada amer. patent-srebrnih kupic za jajca; '   6 komadov angleških Viktoria-časic za podklado;
2 komada efektnih namiznih .sveeuikov; 1 komad cedilnik za čuj; '   1 komad najfinejša sipalnira za sladkor.
-1 44 komadov vknpe samo glil. oi;o.
VBeh teh 44 predmetov jo poprej stalo gld. 40-— ter je j« moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6-fiO. Američansko patent - srebro I je von in \cn bela kovina, ki obdrži bojo srebra 2.r) let, za kar se garantnje. V najboljši dokaz, da da le-ta iuserat ne temelji na
J        nilesilešni slepariji
zavezujem se b tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago povSeč, povrniti brei zadržka znesek in nnj nikedor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krušno garnituro, ki je posebno prikladna kot
prekrasno božično in novoletno darilo
in kot darilu za svatbe in druge prilike, kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se fetlino le v
A. ii i it sili iti; a
glavni agenturi zjedinjenih ameriških tovarn patpnt-srebra na Dunaj i, II., Rembrandtstr. 19 v. — Telefon ii 7114.
Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če se
znesek naprej v pošlje, a^. Čistilni praiek ca njo 10 kr. Y ^> ^
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko ■    W / (zdrava kovina). ^ ILm
Izvleček Is pohvalnih pisem: *^T&
Piliš, dno 24. avgusta l mm (pefitanBki komitat • Vase blagorodje!   Z garnituro som jako zadovoljen-Prosim, pošljite tri take garniture mojej svakinji, grofinj' Njary roj.pl. Somogji v Szunto.     Baron Julij Nyary.
Acu \V e s e I i pri S'»lni, na Moravskem Z doposlano  poSiljhtvijo sem bila popolnoma zadovoljna in prosim doposlati mi fie jedno tako. (3;09—3) Frančiška Wolmann.
V salonu hotela „pri Malica"
G.Stadt Wien") od ponedeljka 16. do nedelje 22. novembra (vključno)
živečih fotografij
v življenjski velikosti.
(3246—1)
Edisonov idejal
predstavljan po Kluetoiuratii.
Freilntavet ob delavnikib ob 5., 6., 7. in 8. uri; ob ncdcljnli ob o;, 4., 5., 6., 7. in 8. uri zvečer.
I. prostor ISO kr.. II. prostor HO kr.
za isejarje
t
V prijaznem trgu na spodnjem Štajenkem, tik železnice, v bližini jako obširnega obrtnega podjetja in rudnika, odclado se z jako ugodnimi po* goji na pet oziroma deset let v najem
poslopja
kjer se je izvrševala že od nekdaj
usnjarska obrt.
Poslopja obsezajo: Prostorno hišo za stanovanje s prodajaloioo za usnje; dve prostorni de-laluioi, oskrbljeni z vsemi modernimi pripravami za to obrt, med t* mi veliki sod za izdelovanje svetlega usnja (Walcbfass zur Hlanklcdererzeiigung) ter posebno poslopje s stopami in strojem za drobljenje skorij — vse ležeče ob močnej tekočej vodi.
Kje? izve Be pri upravništvu »Slovenskega Naroda". (8815—I)
(l 83 J)
Ljudevit Rorovnik
(43)
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje v<*hUo  rtitnlli i»iiMt»U
za lovce in strelce po najnovejših si.stetnib pod popol-nim jamstvom. Tudi predeluj«* stare samo kresnice, vzprejema vsakovrstna popruvif.t in jih točno in dobro izvršuje. Vse pučke so na c. kr. praskusevalnici in od mene preskušene. — Ilaatrovaui ceniki zastonj.
i
•mm 9
3 9
MMovvlv ti ttoMti tegšo i>ott f
Rabite le Jedino v avčji vrati patentirani, popolnoma neškodljivi
avstrijski patent Stev. 46/3119. (3120—5.
Naredi blesteče belo, mozolje, osepnične
baržunasto mehko in ' *^oJ;> ^  luknjice in vse kožne
mladeniško svežo -^^^V nec's*ODe P° ka*e_ polt. odpravi pege in       »aa      remkoli ličilu.
4 vrni st*'ktt'niri m ««• <>*!i ton* sm faha ti<* Irr. a. t>. Dobiva se po vseh lekarnah   drogerljah in parfumerljah, kakor tudi
naravnost xa 35 kr. več, ako se vposlje naprej znesek.
Izdelovanje patentovanega .Klerona" pri Josipini Sip v Taboru, Palacky jeva ulica.
1'oiiHre.lbe mi> iskuuliim potom pru«(aiiJa|o.
8
i I
I s
h^ejT   lkonar«MlIm> i
7=T
Priporočamo svoje
kokse
kot, «11 m u in miiJ prosio, liroe ilulia gorivo za ognjišča in sobne peci, kakor tudi za vse obrtne kurjave, poaebno za kiju-•>nr|f, l40vn<%«-, slaM-lčar|«*. Uavariiarje, prnlulce Iu lilii»lnl<-4 , nro|ii«*«'. klolni« j»i J«*, in Izniis>«'Mu|e Nteu
i. t. d. i. t. d.
Iz tovarne do   50 kg po 2 kr. za foj, „ 50  ,  95 kr.
100   „  gld. 1 80.
Večje množine se razpošiljajo po dogovoru v vnanje kraje v vrečah ali v celih vagonih.
Pri pošiljanju na dom se računi za voz gld. 1'50.
Z vele spoštovanj cm
(2883—10)
Plinova tovarna v Ljubljani.
^> «£• «4* ^ *!• w     w ^ ^* <n*     A «!•     «^     «!»««• j{* ^» *t»
Ljubljansko delniško društvo za plinovo razsvetljavo,
Auer-jeva luč.
se je, kakor znano, v poslednjih h tih v največ nieMili tako zelo razširila, da je navadno prerezano ji< rilo popolnoma odstranjeno To razširjenje zahvaljuje v prvi vrsti svoji intenzivni svetilni moči in pot* m tudi izdatno manjši porabi plina. Navzlic tema prednostima se mnogi naših čestitih konsumentov niso mogli prav sprijazniti z uporabo Auer-jeve luči. Uzrok topio, je poglavitno v težavnem ravnanju ž njo; na mnogih krajih se cilindri, senčila itd., niso prav nič ali le nezadostno snežila in sicer .s .»m o zaradi bojazni, da bi se ne pokvaril dragi ža tilnik. Da je vsied tega svet lna moč mnogo manj-m, j« jasno. Da torej svojim častitim konsumentoin naredimo uporabo Auer-jeve luči kolikor mogo'e pr j»-tno in dn jej tudi tokaj pridobimo večte razširjenje, smo Hkl* nili, da Oskrbujemo snaženje Auer-jevih goril na svoje stroške. V to svrho bode od 1. novembra naprej jeden naših ljudij pri vsakem konsumentu Aurr-jeve luči blizu vsak teden temeljito osnažil vsa Auer-jeva gorila. Isti bode tudi zamenjaval slabe cilindre, gorila, senčila itd., da ne bode potreba po te nadomestilne dele če le poftiljati v tovarno. Taka nsdomestilna dela prosimo plačati Bnažilcu svetilk, ki ima nalog, imeti seboj od nas potrjen tarif, v katerem so zaznamovane cene posamičnih nadomestilnib del, ter ga pokazati, ako se zahteva.
S to novoatjo menimo ustreči večkrat izraženi želji svojih častitih konsumentov ter smo preverjeni, da s tem in z drugimi primernimi napravami in zboljšavami izdatno razširimo uporabo plinove luči v našem mestu.
Vodstvo.
JBIv-
•je~ ^?
¥ T T T
r-
72
Izprašan, o±eaa3orL
kurjač
vzprejme se takoj v tovarni za mleto šoto v Lavrici. 3232-3)
Moderci
izvrstne facone, najboljši izdelek (2220—32)   najceneje pri
Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše.
1
l*4Ml strogro jui.is<*fii<»
z  mnogimi  spričevali   in  pohvalnimi  pismi   potrjeno kot
na.] "boljše
kmetijske stroje
Nlmiior«-xnlt>«*, nilutilnlco Itd., kakor tudi najboljše
šivalne stroje
v.n rodbine, krojutc, Nlvilje il«l., nedosegljive v tr-pelnoiti in delavni zmožnosti in nizki ceni se narocujo jedino:
Florijansko ulice št. 24 v Ljubljani.
Za solidno, točno postrežbo in dobrost strojev se popolnoma jamči. *"103jJl (3182—5)
ie vence
v največji izberi in
po najnižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
Vsako soboto in nedeljo sveže izvrstna
jetrne klobase
domačega isdelka se dobe
v gostilni „pri Virantu"
kakor tndi izvrstna, zajamčeno prisutna vina, KoMler-J«vo nisrcuo plv«» in lavratna Jedila. — Snttfcne aobe m Injee priporoča po znižani ceni
z vel spoštovanjem
(3171-3)_ Avg.Weixl.
Izdelovanje perila
Na debelo 1    Za Q0Sp0d6, Q0Sp8 ill OtfOkO.    Na drobno!
(5
= B a £.
V najem se vzame takoj
pritlično stanovanje
obstoječe iz dveh do treh sob in kuhinje ter mora biti jedna soba bolj velika in svetla.
Ponndbe raj  se blagovolijo doposlati tvrdki Feliks Urbane, tukaj. (3240—i)
a %
eu —
p. 2
o s
o
o g
? a
H
> O
04
N 0) H
P 0
bo o)
i o
**ri»Jo« ■ n |ro»|»A<l«i
1x1 »Ifnu,   gladka frM, hrtta mvrmtiiOr«, kres auaaiaet,
ST m«, 1 »nenaa po (M.110 A* I II « koanad. .    .   rS6 .
•r*Jc« .» d««k« ▼ « vaMtMUki. kako« agaraj 1 koatuU po fU. 1-— d« 1 ««
• k a—al „ . i-tb » r 7» Npodaijr kit««* <■*••)
■a giajada a ■ ■.toraiUj 1 kom. p« gld —M a.« 14«
• kosn. .    ,     « so . T M ]• o v r j> mikov
rM. 1 HO do «ld. l-to, 1» puro* mmiiMl t.d ul.l   III da 4 •«.
ia kasaado»
od gld.I U do Sr —
S 3
oo o
0 *»
m O
5 0
P«" 0>
ca
3 H
_ P
7 O
w: o
m 2
n O
1 V
3 O
,__ 9
J
Za brezhiben kroj in najsolidnejso postrežbo jamči tvrdka
C. J. Hamann v Ljubljani
zalagatelj perila več c. kr. častniških uniformovalisč in uni-formovanja t naSi o. in kr. vojni mornarici.
(2911—90
priporoča
Karel Recknagel.
(11114—88)
postranski zaslužek
150—200 gld. meieono za osobe vseh poklicnih vrst ki se bot6 pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudb" na ,,Hauptstadtlsoho Weohsel«tubon-OoBollzohaft Adler & Comp., Bndapest". (3060-13) iniiuioii|eaa l. ihti
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljevaje se za dosedaj meni izkazano zanpnnje, naznanjam si. občinstvu, da sem otvorila v svoji novi hiši
gostilno „pri raku"
na Krakovskem nasipu št. 4.
Potrudila so bodem postreči cenj. gostom z dobrimi Jedili in pristno pijačo.
iBtotam so dobo
vsak petek ril)o.
Za obilen obisk se priporoča z velespostovanjem
Ivana
(8991 -3)
gOBtilničarka.
prašku domaće mazilo
(1700) i5B lekarne b (19)
je staro, najprej v Pragi rabljeno domačo zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetju in bolečine manjša t> r hladi, — V pueicah po 35 in 25 kr. Po pošti 6 kr- več. Razpošilja se vsak dan.
Vsi delt embalaže imajo zraven stoječo zakonito deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga:
B. Fragner, lekarna „pri črnem orlu", v Pragi,
Mala stran, ogel Sporner-jeve uiice 203.
Lekarna M. Leustek
Ljubljana, Reselje^a cesta št. 1, zraven mesarskega mostu
priporoča svojo iz t orno delujočo
tanno-chinin tinkturo za lase
kutorik okr«'|»čiij** in «>ln-.iti}-i j •• li.si       ln preprečil je Ispadanje lus.
Cena 1 sttikltnioi z rahilnim navodom SO kr.
Velika zaloga preskočenih domačih zdravi
katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih.     (8178 —7) SU?""  B«M 1»II *■11»» M «NSk iIh.i ilvskrat po posti.
EaM«
Podpisunec ni u.soja naznanjati slavnemu občini u in gOHpodom Lt Čevljarjem, da jo rdprl LH
obrt
na Sv. Petra cesti št. 32
in priporoča SVOJO veliko xalo{{0 iiniij.i, kakor: jgrtl-NkeijCR. vi-li nlNki'^ii. <liniiijNli.t^» itd., kakor tudi ili-iiu;*' vt*\ IJiit-sli«^ |i4»lrtkliHc*liie.
iift^T Dobro in lepo blago prodaja po najnižji ceni.
Z odi muhi spoštovanjem
Jaaaez Marhoii
:i2'j>; - :i)
UHnjar.
B
Jemljem si Čast, naznanjati, da sem prniir.sdl m današnjim dnevom svojo
manufakturno trgovino HOj drobno
katera je l>il;i začasno nameščena v drugi moji prodajalnioi v Pleiweia-ovi hiši, v prejfcujo
svojo prodajaliileo (8944—d
na Mestnem trgu hiš. št. 22.
Vsled novo prezidanih, zdatno poveksanih prodajalnih prostorov v pritličju i 11 v prvem nad-Btropju, mi bode omogočeno, ponuditi mnogo večjo zalogo blaga na izbero p. n. občinstvu, kateremu se najuljudneje priporočam«
i ■ 'i
Izdajatelj ui odgovorni urednik: J o hi p Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".