Nemško-prajzovski šnlvereinarji v Konjicalt. Dae 23. septembra t. 1. so koajiški nemčnrji svoj šulverein skupaj zbobnali. Pri tej priliki so, kakor je sedaj že navada, znane zagrizeae sovražaike Sloveacev povabili, ki so se takaj širokoustili. Saj je pa tudi treba, kajti naši nemčurji aimajo v svoji srediai aiti edaega pravega govoraika. To so najboljše aa Silveatrov veeer m. 1. pokazali — aezmožaost, zagrizeaost itd. Sloveaci bi radi tukaj na svoji donaači zemlji mir imeli, toda aemčurji, ki večiaoraa od krvavib žuljev sloveaskega kmeta živijo, naa vedao pikajo. Od župana do zadajega občinskega beriča se vsi z nemčurako politiko pečajo. Ali je to prav? Nikakor ae. Župaa bi raoral med strankaini posredovati ter za to akrbeti, da se straaki druga drugej približajete. A on ravaa aasprotao. Toda poslušajte kako so ovi den praznovali. Slovesae sv. meše niso slišali, akoravao bi jim bilo treba, da bi jih sv. Duh razsvetil. Zato so pa aa vse zgodaj ia sploli že celi tedea poprej kmete lovili, ki bi jih poslušat prišli, ter so jim obetali jedi, pijače ia smodke. Nekateri so razobesili zastave, katere so jim Oeljaai posodili. Ta dea ste lahko videli zagrizeae sovražaike sloveaskega jezika in sploh Slovencev. Pokazali so očitno, da naš jezik ae ljubijo ia da hočejo vse poaemčiti. Med drugimi so razobesili znaae nemške ,,fraakfurtarce'* aotar Kummer, doktor Lederer ia trgovec Mišjak, sami ljudje, ki so se obogatili pri Sloveacib ia ki sedaj aaš narod ia aaš jezik tlačiti bočejo. Ali ste meada slišali, da so rekli, da je treba se tadi sloveaski učiti in da so tudi^ aloveaske šole potrebne? — Nikakor ne. Sulvereiaarjev geslo je: ^zatajuj in izdaj svoj doia ia svoj jezik ter pojdi za narni.'* Pa zakaj tako? Zato, da bi se privaadraaim Nemcern v aasem prelepem rodovitnem kraji ne bilo treba sloveaskega jezika učiti ia sloveaski uradovati, da bi Sloveaci aa svoji domači zemlji služb ae dobivali ia tako Nemci aara gospodarili, mi pa jim blapčevali. In čujte, kako so kmete lovili ? Pred gostilaico so nemčarji stali, ki so mimo gredoče vstavljali ter jib v gostilaico vabili, kajti uoter je več sodčekov piva ia več sto srnodk zastoaj. Toda premeteai kmetje jim aiso šli aa limanice. Sarao okoli 20 ,,lačeabergarjev" so vjeli. Ko je pa prišlo, da morajo k društvu priatopiti ter goldiaar plaiati, jim je večina všla. Govorili so samo stare aavadae reči, seveda tudi proti vladi, ki hoče vsaj aekoliko pravičaa biti, ia proti Sloveacera. Z zadovoljaostjo moramo priobčiti, da se naši c. kr. aradaiki, akoravao so udje ,,šulferajaa", tega zborovaaja niso vdeležili in da ao a tera pokazali, da takih demoaštracij ae odobravajo. A nerazumjjivo nam je, kako da je znanemu Gerčarju iz Sraarije dovoljeao, se vseh demonštracij vdeleževati ter ljudstvo aa vrle sloveaske poslaace hujskati. Rekel je, da so nam sloveaski poslaaci strašao velike davke naložili itd. (Nevedaež! ravao v koajiškem, celjskem itd. okraji so gruatao dačo zaižali. Ured.) Vprašali bi ga, kdo je pa strašao velike dolgove državi napravil, katere moramo sedaj placevati? Ali ne aemčarji ia liberalci s svojim alabira gospodarstvom? — Kako zamore oa kot c. kr. sodnijski uradaik proti aarodu, med katerim in od katerega živi, očitao hujskati? Proti takemu aradaika ne more ljudstvo zaupaaje imeti, kajti on očitao kaže. da je sovražaik Sloveacev ia sloveaskega jezika. A ae saaio tp. Tudi Fraac Bračič, p. d. Cebilek, kmet iz Seat Jeraeja, prijatelj zaanega Jurija Sajko-ta, p. d. Kešpreta iz Verbolj, v katerem vreje popačeaa nemčurska kri, je se oglasil. In čujte, kako je v svoji badalosti naše vrle sloveaske fante osramotiti hotel! Rekel je, da ae brez aeaiškega jezika ne da več ?.iveti. Ako slovenski fant vojak postaae, jaora aemški zaati, kajti drugače bi ae razumel, kaj se pravi ,,eias, zwei" in potem bi mu morali ,,slamo ia seao" na aoge privezati itd. Tako zabiti pa aaši slovenski fantje veadar le niso. ^Regimente so sedaj večiaoma doma aastavili in oficirjem je zaukazaao aaačiti se pri slovenskih regimentib sloveaski. Ured.) Sloveaci so bili vsikdar prvi ia najb^ljši vojaki, ki so stali, kakor skala za dom iu za cesarja proti vsakemu sovražaiku. Zato so pa bili pogostoma tadi od presvitlega cesarja posebao pobvaljeai ia odlikovani. Akoravno aiso aemški zaali. so se poprej eksercirati aaaoili, kakor neraški ,,Seppelni". Ubogi Bračič! raorda si bil Ti tako zabite glave ia popačeae nemčurske krvi, da aiei vedel razločevati, katera aoga je ,,eins" ia katera ,,zwei", kajti dragače bi ae bil mogel tako bedasto govoriti. Saj si bil tndi v višjih šolah, zakaj se pa nisi izšolal, če si prebrisana glava? Da bi pa brez neraškega jezika se ne dalo živeti, to ai rea. Mi pozaamo sloveaske kmete, ki akoravao aemški ne zaajo, vendar izvrstao in bolje^gospodarijo. kakor tisti, ki neraški zaajo. ,,Študirani kraetje" so navadao zapravljivci V ljudski šoli se pa otroci ne bodo nikdar nemški do dobra aaučili, ako doma sloveaski občujejo. Le tedaj, ako bodo z Nemci občevali ali višje šole obiskovali, se bodo, kakor Čebilek ia meada še bolje, nemški aaučili. Da pa bodo aaši ,,šulferajaarji" aemško omiko ložje razširjali, so si izvolili Job. Sutterja za aačelaika. Boljšega bi si ne bili zamogli izbrati, kajti ta bo lahko v svoji anopeariji ,,bradarje'* nemški učil ter med ajimi nemško oraiko a šaopsom razširjal. Sloveaci 8mo aže veliko prestali ia tudi nemški ;,šulverein" aas ae more pohrastati.