značilnost množičnega turizma. Dodatne zanimivosti na poti v Vrata, na primer naravoslovno učna gozdna pot, bi marsikoga prepričale, da bi jeklenega konjička pustil na začetku doline in se naprej podal peš. Tudi informacijska središča, muzeji, multimedijske predstavitve In podobno bi dosegli podoben učinek, poleg tega pa bi mnoge obiskovalce usmerili v manj znane in manj obremenjene predele gora, tudi pod vodstvom izkušenih domačih vodnikov.
Tako bi neboleče količinsko omejevali ter istočasno kakovostno usmerjali razvoj turizma.
Turistični obisk je potrebno razpršiti po prostoru, da ne bo omejen le na množično obiskana središča in najbolj atraktivne lokacije. Seveda mora biti ta razpršitev usmerjena glede na ekološke zmogljivosti. Nove predele, kamor želimo usmeriti ljudi, bo potrebno opremiti s »planinsko« infrastrukturo: poti, karte, vodniki, morda tudi kakšna nova planinska postojanka. Nekatere predele smo zavestno namenili strogemu rezervatnemu varstvu, torej zaščiti pred nami samimi. V tem primeru ima narava absolutno prednost pred človekom, drugod pa bo potrebne iskati najboljše kompromise,«
DELO MARKACISTOV PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE V LETU 1994
SVEŽE MARKACIJE NA POTEH
DANILO SBRIZAJ
Slovenski gorski svet obišče letno preko milijon gornikov, domačih in tujih. Med njimi je tudi precej takih, ki niso niti primerno izurjeni, niti opremljeni za visokogorske steze. Zato je planinska organizacija doslej nadelala in zavarovala nekaj sto kilometrov najbolj Izpostavljenih in nevarnih poti in smeri v visokogorju. Dela na poteh in varovanjih izvaja peščica strokovno usposobljenih gornikov - markacistov, ki so člani Komisije za planinska pota pri UO PZS. Vsa popravila poti opravljajo brezplačno, enako kot gorski reševalci brezplačno rešujejo življenja ponesrečenih.
V letošnjem letu so bile glavne akcije, na katerih so sodelovali marka cisti Komisije za pota pri UO PZS, posvečene obnovi odsekov Slovenske planinske poti. To so bile Suhi dol - Grohot, Koritnica - Sedlo čez Brežiče, Kotovo sedlo -Mangart. Kotllči - Brana, Srenjskl preval - Stu-dorskl preval In Miinca - Kepa. Termini, predvideni za izvedbo akcij, so bili v mesecih junij, julij in avgust, vendar je bila obnova poti na Kepo zaradi zapletov pri organizaciji preložena z junija na september. Akcije so se pričele v juliju z markiranjem poti Suhi dol - Grohot. Akcijo je izvajala ekipa petih markacistov iz Savinjskega M DO in je bila namenjena popravilu te poti. Trajala je dva dni, na njej pa so opravili posek podrasti in erozijsko zaščito poti (odvodnjavanje), pot pa so tudi na novo markirali.
Verjetno najpomembnejša letošnja akcija je bila praktično popolna obnova poti iz Korit niče do Sedla čez Brežiče in njeno nadaljevanje od Mangarta do Kotovega sedla. Obe akciji sta trajali po sedem dni, prva od 16. do 23. julija,
druga od 23. do 31. julija, skupaj torej 16 dni, na njiju pa je sodelovalo v prvi izmeni osem markacistov, v drugI pa deset (dva nista bila prisotna ves čas akcije). Udeleženci akcije so bivali v lovski koči v Kohtnici, ki jim jo je za ta čas brezplačno odstopila lovska družina iz Loga pod Mangartom. Vodja prve izmene, ki je praktično na novo Izsekala, markirala in nadelala pot iz Koritnice do sedla čez Brežiče, je bil Boštjan Rigler, druge izmene pa Jože Rovan.
V prvi izmeni so poleg izsekavanja poti in markiranja zvrtali luknje in na novo zabiti 216 klinov in napeli 231 metrov žične vrvi. Pot, ki je bila poprej popolnoma zaraščena in neopazna, je sedaj zopet normalno vidna in prehodna. Druga izmena pod vodstvom Jožeta Rovan a je popravila in na novo markirala pot od Mangarta do Kotovega sedla, kjer so dela pričeli že leta 1993. Na novo so zabili in zvrtali luknje za 180 klinov in napeli 200 metrov žične vrvi. S tem je dokončana že v letu 1990 pričeta povezava Jalovca z Mangartom.
Žrtvenik
NEŽA MAUER
V bledem jesenskem soncu so planine bel, brezčuten oltar Žrtve prihajajo same: iz vzhičenja ali obupa legajo nanj.
Bleščečim stenam ni mar. Ni bog — oltar.