Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 80. Izven Ljubljane 8 vin. \ HUDIM V M, 9. ВДГПб 1912. 1Ш XI. = Velja po pošti: ш Za oelo leto naprej . K 2B-— za pol leta „ . „ 13*— za četrt leta „ . „ 6-50 za en moseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: 2« celo leto napre) . K 24*— sa pol leta „ . „ 12*— za četrt leta „ , „ e-— za en meseo „ . „ 2*— V upravi prejenan mesečno K 1*70 : Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 т za dvakrat....., 13 „ sa trikrat...... 10 ,, za večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev. ilzbaja.: vsak dan, Izvzemal nedelje in praznike, ob 5. url popoldne. OS" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6. "Saj Avstr. poštne bran. račun žt. 24.797. Ogrske poštne bran. račun št. 28.511. — Upravniškega teleiona št 188. Današnja številka obsega 6 strani Sveio Rušila. Letos obhajajo v Rusiji dvojen jubilej, tristoletnico, odkar so zasedli ruski prestol Romanovi, in stoletnico, ko je ruski mraz uničil veliko armado Napoleonovo. Če sc človek vpraša, koliko jc Rusija od tega časa napredovala, jc odgovor zelo težak, ker Rusije ne gre meriti z evropskim merilom. Pravzaprav se more označiti za napredno le ono dobo, ko je vladal Aleksander II., ki je odpravil kmečko suženjstvo, na drugi strani je seveda taisti car začel kruto preganjanje katoličanov. Sedanji car je podedoval vse dobre, a v še večji meri vse nezdrave lastnosti svoje rodbine. Pomisliti jc pa treba tudi to, da v ruski krvi sploh polje nekaj bolnega, tako da nam tega ljudstva ni mogoče doumeti. Najbolj ga označuje nek patološki misticizem. Treba se je le vglobiti v ruske pisatelje, zlasti v Gogolja, Dostojevskega in Tolstoja. Znanstvenik, ki bi se s političnimi in socialnimi pojavi v ruskem narodu posebič pečal, bi brez dvoma zasledil neko periodičnost, kako se zdaj vzbudi nek prosvctljeni liberalizem, zdaj zopet nek despotizem religiozno barve. Ravno pred sto leti jc sedel na ruskem prestolu mož, ki jo nekako poosebljal to čudno rusko psiho, Aleksander I., po zunanjosti lep mož, a duha bolnega. Na eni strani vnet za Rous-seau-a in ženialnega Napoleona, se je dal na drugi strani voditi od neke nemške protestantovske pietistinje, gospe Krvidener in je, preje navdušen pristaš idej francoske revolucijo, spočel misel na sveto alianco, ki je hotela evropske narode vpreči v jarem nekega očetovskega, absolutizma, ki sc je bil žc davnej preživel. Razun Krudene-rove so carja begali različni drugi »svetniki«: arhimandrit Foti, Seliva-nov in neka Tatarinova. Vrh tega ga, je ves čas življenja preganjala misel ha svojega očeta Pavla I., ki so ga dvorski zarotniki, večalimenj z njegovo vednostjo, na bestialičen način umorili. Siccr pa j c bil tudi Pavel I. skoziin.skozi abnormalen človek. Aleksandru I. sc je končno vse zastudilo in jc zadnja leta preživel kot samotar na Krimu. Danes, po sto letih, sc jc ta misti- cizem polotil tudi sedanjega cara. Kdo se nc spomni, kako je Nikolaj, ko je zasedel prestol, sklical mednarodno mirovno konferenco, da stori konec vsem vojskam in vse narode zemlje po-Vrati? Kmalu se je zapletel v vojsko z Japonci, ki je odkrila veliko gnjilobo rusko države. Izbruhnila jc socialna revolucija z vso grozoto: na eni strani terorizem anarhije, na drugi brutalnost državne oblasti, ki jc vse gibanje s puško, vešali in Sibirijo zadušila. Pod pritiskom javnega mnenja v Evropi sc jc nato uvedla konstitucija in izdal tolerančni ukaz, danes pa je ruska duma brezpomembna korporacija, ki sc vladar zanjo ne zmeni in ki je sama ne-edina, razrvana in brez cilja. Tolerančni ukaz pa jc kos papirja brez vsake vrednosti, saj jc začela vlada zlasti katoličane zopet z vso brutalnostjo preganjati. Najhujše pa jo, da se da car od različnih perverznih mistikov voditi. »Svetih mož« ni v Rusiji nikoli manjkalo, a zdaj sc posebno pogosto pojavljajo kakor pred sto leti. Tu imamo škofa Ilcrmogena, meniha Iliodora, ki pridiguje zoper konstitucijonalizem, meniha Inocenca iz Baltc, ki zna s svojo agitatorično zgovornostjo tisoče in tisoče do ver. blaznosti razpaliti, neki Mitja, ki po peterbdrških salonih pro-rokuje in zdravi, brata Čurikov in »ču-dodclec« Badmajcv, ki zagovarja ljudi in živali po »tibetanskem načinu«. Vsem na čoln pa je kmet Grigorij Ras-putin, ki živi na carskem dvoru in uživa naklonjenost cara samega. Razputin je preprost kmet, doma iz vasico Pokrovskajc v tobolški guber-niji. V čem obstoji »moč« toga sanjača, ni natančno znano, na vsak način so dola zelo pobožnega, moli in se posti, govori o »verski probuji« in bržčas uganja tudi kake coprnije. Njegovi nasprotniki ga označujejo tudi kot zločinskega erotika; toliko je ros, da ima veliko pristašinj, s katerimi zelo svobodno občuje. Ruski dvor jo od teh la-žimističnih idej vos okužen; tu so pro-rokuje iz črt na roki, se uganja spiri-tizem, bero vsakovrstne vražarske knjige in nekateri trdijo celo, da se razširja pravi kult demonov, zlasti ti-bečanskih. Menda vodi vso Razputin. Da jo vpliv tega moža na cara poguben, jc jasno. Vsem tem mistikom jc skupno to, da sovražijo »zapadni«, »poganski« in »brezverski« parlamentarizem in sanjajo o »velikem poslanstvu« Rusije, da ves svet zopet po- kristjani, oziroma popravoslavi. Ras-putin jc izdal k tristoletnici rodbine romanovske parolo, da mora Rusija začeti versko vojsko proti Turčiji. Kaj čuda, čc različni politiki in ministri tega moža zolo pisano gledajo. Sicer ga. jo nedavno sam ministrski predsednik Kokovcev sprejel in se ccli dvo uri z njim pogovarjal, da sc pa to ni zgodilo »iz same ljubezni«, jo jasno. Rasputin si je nabral voliko premoženje, kar dokazuje, da jo rafiniran dedec. Zadnjič jc napadel Rasputina v dumi vodja oktobristov Gučkov, ki jc izboren govornik. Dojal je, da »ober-prokuror« svetega sinoda, Sablor, kot šef državne cerkve protežira nevarnega sanjača, in goljufa. Sablor se jc toga hudo ustrašil, kmalu si je pa preskrbel udanostno izjavo škofov in nadškofov svetega sinoda. Razputina so po napadu Gučkova poslali domov v Pokrov-skajo, a ga kmalu zopet poklicali nazaj. Zdaj se poda s carsko rodbino na Krim. Njegovi pristaši pravijo, da bo zdaj dume, koje legislativna doba kmalu poteče, konec in da jc treba konstitucionalizem radikalno odpraviti. Tako se godi v »sveti Rusiji«, za katero so različni slovanski sanjači v gotovih periodah tako navdušeni, češ, da bo prinesla »rešitev« slovanskim narodom in celemu svetu. — No samo dvor, cclo rusko ljudstvo jo bolno. Vsi poljski listi pišejo jako simpatično za Hrvate in neizmerno ostro proti Madžarjem. Uredništvo glasila konservativno stranko »Czas« so je obrnilo na Sloven-čevoga dopisnika, da bi pojasnil položaj na Hrvaškem in prinesel jo izpod njegovega peresa zaporedoma tri uvodno članke o položaju na Hrvaškem. Glasilo demokratov »Nowa Reforma« jo prineslo obširen uvoden članek, kjor piše: »Khuen jo bil preslab, da bi izsilil vojno koncesije, zato pa misli, da jc močan dovolj, da zlomi hrvaški upor. Velika napaka avstrijskih vlad je bila, da so sc dale doslej terorizirati od Madžarjev. Za Avstrijo ni vseeno, kako se razvijajo stvari na jugu. Stratcgjjčna in politična loga Hrvaške jc tako važna za colo državo, da nc mo- re biti za Avstrijo vseeno, kako se tam vlada. Imamo skupno vlado in skupno reprezentacijo, ki imajo o tem govoriti-Tudi skupnega vojnega ministra mora ta stvar brigati. Potuljenost avstrijske vlade so nikakor nc da opravičiti. Ako so razmere hitro nc izprcmcnc, bo mo< rala Avstrija in dinastija drago plačati svojo potuljenost pred Madžarji Proglašen jo absolutizma na Hrvaškem dokazuje, čosa jo pričakovati od lake-ga človeka, kot jc Khuen.« Nato sled; dopis iz Zagreba, ki opisuje zgodovino boja Hrvatov z Madžarji. Krščansko socialni dnevnik »Glos Narodu« jo tucli prinesel članek: »Absolutizem bo še bolj poglobil sovraštvo Hrvatov do Madžarjev in razburil vse južne Slovane. Ljudstvo jo upravičeno razburjeno zoper Čuvaja, ki jo renegal svojega naroda in se jc prodal Madžarjem ter hoče vladati kakor Skalon v Varšavi. Kabinet Khuen mora pasti in obenem sc bo končala tudi Cuvajevn slava. Čas njegove vlade na Hrvaškem bo zapisan v zgodovini toga. naroda kol, najžalostncjši dol preteklosti ne-srečnega naroda, obsojenega na samovoljo in brezpravje Madžarjev. »Mi Poljaki, ki smo preživeli dobo Hurke, Muravjeva iu Skalona. moramo s simpatijo spremljati boi Hrvatov za svoja prava z nasiljem, despotizmom in divjaštvom Madžarjev.« Glasilo meščanske demokracije »Nowiny« jo prineslo uvodni članek: »Uvedeuje absolutizma na Hrvaškem je silno obžalovanja vredno že z ozirom na ugled konstitucijo v celi državi, Javno mnenje vseli kostitucijno mislečih ljudi mora bili radi toga po pravici razburjeno in obžalovati ie treba, da so je našel človek, ki si je upal staremu vladarju staviti tak predlog. Vsi, ki cenijo vrednost državljanskih svobod, so radi tega opravičeno vznemirjeni. V lastnoročnem pismu je cesar izjavil, da hoče čuvati konstitucijo, na katero je prisegel, 3 dni potom jc bil pa na Hr-vaškem uvoden absolutizem in za to ni bilo potreba dvuzega, kot kratkega re-skripta. Državljanske pravice in svobode, ki so nam zajamčene v konsutu-ciji. moramo visoko ccniti in jih brani-niti, kajti v nrnogojezični Avstriji sn one edino jamstvo mirnega razvoja, Zaradi tega vznemirjajo dogodki na Hrvaškem opravičeno vse avstrijske državljane.« Socialistični »Naprzod« piše seveda, tudi neizmerno ostro proti madžarskemu absolutizmu in konča: »Vpraša- li. Sienkiewicz: V peščeni puščavi. Prevedel dr. Leopold Lonard. (Dalje.) Stanko je bil od začetka celo vesel, da so zapustili okuženi Omdurman in da bo videl kraje, o katerih jc neprenehoma sanjal. Njegovo krepko zdravje jc vzdržalo doslej izborno težave potovanja, obilnejša hrana mu jo pa povrnila odločnost. Med potjo in med odpočitkom jc šepetal včasih sestrici na uho, da je mogočo zbežati tudi z nad Belega Nila in da še nikakor ni opustil tega namena. Toda vznemirjalo ga je njeno zdravje. Tekom trcli tednov od dne odhoda iz Omdurmana Nelka sicer šo ni zbolela na mrzlici, toda obraz ji jc shujšal in mesto da bi zagorela, postajala je vedno blcdcjša, male ročice so ji pa izgledale, kakor da bi bilo iz voska. Stanko in Dinali sta skrbela zanjo kolikor sta mogla in ji lajšala potovanje, pri čemur jima je pomagal tudi Hatim, toda v pustinji ni bilo zdravega zraka. Vlažno in vročo podnebje v zvezi s težavami potovanja je vedno bolj poclkopavalo silo slabotnega otroka. Začenši od Goz - Abu - Guma ji je Stanko dajal vsak dan polovico praška kinine in neizmerno ga je mučila misel, da mu bo kmalu zmanjkalo tega zdravila, katerega pozneje nc bo nikjer več mogoče dobiti. Toda temu ni bilo pomoči, kajti pred vsem jc bilo treba za-braniti, da nc pride mrzlica. Včasih sc ga jc polaščal obup. Tešil se je samo z nado, da bo moral Smain, ako ju hoče zamenjati za svojo lastne otroke, poiskati zanju kakšnega bolj zdravega kraja, kakor je Fašoda. Toda nesreča je zahtevala vedno nove žrtve. Dinah, ki jo žo. v Omdur-manu postajala nekako slaba, jc dan prod prihodom v Fašodo, ravno ko jc razvczavala vrečico z Nelkinimi rečmi, katere so vzeli s sabo iz Fayuma, naenkrat, omedlela in padla z vclbloda. Stanko in Hamis sta jo oživila z naj-.večjo težavo. K zavesti pa ni prišla več, oziroma zavedla so. jo šolo zvečer samo toliko, da se je s solzami poslovila, od ljubljene dcklice in umrla. Gcbhr ji je na vsak način hotel po smrti odrezati ušesi, da bi ju pokazal Smainu v dokaz, da je umrla mod potjo in zahteval posebno nagrado tudi za to, da jc njo uropal. Tako sc dela s sužnji, ki umrje-jo med uotio. Toda Hatim sc ie na Nelkino in Stankovo prošnjo temu pro-tivil, torej so jo pokopali spodobno, njen grob so pa s kamenjem in trnjem zavarovali pred hijenami. Otroka sta sc čutila še bolj osamljena, kajti zgubila sta v rajnki edino dušo, ki jima je bila udana in zvesta. Zlasti za Nelko je bil to strašen udarec, ter se je Stanko celo noč in prihodnji dan zaman trudil, da bi jo potolažil. Prišel je šesti teden potovanja. Drugega dno okoli poldne je dospela karavana v Fašodo, toda našla jo samo pogorišča. Mahdijci so šotorili pod milim nebom, ali pa prenočevali v naglo narejenih barakah iz trave in vej. Pred tremi dnevi je naselbina pogorela do tal. Ostale so samo osmojene steno glinastih okroglih koč in velika lesena baraka, stoječa takoj pri vodi, ki je za egipčanskih časov služila za skladišče slonove kosti in v kateri jc sedaj prebival načelnik dorvišev, Emir Soki-Tamala. To jc bil izvanreden človek med Mahdijci, skriven neprijatelj kalifa Abdullaliija, zato pa oseben prijatelj Hatima. Sprejel je starega šejka obenem z otrokoma jako gostoljubno, takoj v začetku jim jo pa povedal neprijetno novico. Smaina ni v Fašodi. Pred dvoma dnevoma jc odpotoval proti jugovzhodu od Nila na lov na sužnje in nc ve se, kedaj sc vrne, ker bližnje okolico so žc lako opustošene, da je. treba človeškega blaga iskati jako daleč. Blizu Fašodo se je nahajala Abesinija, s katero sc derviši istotako bili v vojni. Toda Smain, ki jc imel samo tristo ljudi, si ni upal prekoračiti njenih mej, katere so čuvali sedaj skrbno bojeviti prebivalci in vojaki kralja Janeza. Soki-Tamala in Hatim sta torej začela premišljevati, kaj bi storila z otrokoma. Posvetovala sta so zlasti pri večerji, li kateri jc Emir povabil tudi Stanka in Nelko. »Jaz,« rekel je llatimu, »moram v teh dneh odriniti na daljen pohod v južne kraje proti paši Entinu,1) ki prebiva v Lado in ima pri sobi pamike in vojake. Tako povelje si mi ti, Hatim, prinesel. Ti sc moraš vrniti v Omdurman, torej nc ostane v Fašodi živa duša. Tu ni kje prebivati, ni kaj jesti in vladajo bolezni. Vem, da beli ljudje no zbole na kozah, toda mrzlica spravi ta dva otroka tekom enega meseca na oni svet.« »Veleli so mi ju pripeljati v Fašodo,« odvrnil jc Ilatim, »torej sem ju pripeljal in sedaj bi ju lahko pustil, naj radi mene delata kar liočeta. Toda moj prijatelj, Grk Kaliopuli, mi ju je priporočil, radi tega bi nc hotel, da bi pomrla.« nje je, če bo to nasilje privedlo "de rm-namei'avanega namena. Hrvatje so preživeli petnajst let Khuenove vlade, pa bodo preživeli še ta udarec, ki tako dobro ilustrira slavno madžarsko osvobodo«. XXX Lvov, S. aprila. Hrvaškim dnevnikom jc poslana sledeča brzojavka: Društvo prijateljev južnih Slovanov pošilja bratskemu hrvaškemu narodu izraze srčnega sočutja in obenem besede protesta zoper nasilje in krivico, ki se Vam godi. — Jasinski, podpredsednik. Servvin, tajnik. Grol Slilrokti o svojih načrtih. »Neue Freie Presse« objavlja čla-uek, ki se peča z izjavami ministrskega predsednika grofa Stiirgkha nasproti svojim prijateljem, članom gosposke zbornice. Sturgkh je izjavil, cla mu delajo tisti, ki naglašajo, (ia parlament prezira, krivico; vsaj je večino svojega življenja v parlamentu preživel in da se še zdaj strastno za politiko parlamenta zanima. Nato jc naglasa!, da je bila prejšnja večina v zbor-uici preslaba in da so se tudi razmero izpremenile. Krščansko socialna stranka, ki je prej zbornico vodila, se je zdaj v ozadje pomaknila in tudi Italijani so nevoljni radi težkoč glede na vprašanje laške fakultete. Prejšnja zbornična večina se jc razdrobila. Vlada potrebuje večino s širšo podlago. Imena ji ne išče. Organizirana večina, ki bo sposobna, da dela, jc potrebna. Predno prične zbornica zopet zborovali, sc bo grof Stiirgkli v. voditelji strank posvetoval.' Vlada hoče ustvariti delovno veČino. To večino na j hi tvorila nemško narodna zveza, krščanski socialci, Poljaki, Čehi in Jugoslovani. Manjših strank Sturgkh nc namerava izključiti; upa, da so večini tudi Italijani priklopi jo, ko se reši vprašanje laškega vseučilišča; to upa tudi o Rusinih, ko se razmere med Poljaki in Rusini 11 rede. Glede na sestavo večine, ne misli grof Sturgkh čakati, da bi se preje sklenila češko - nemška sprava, ampak hoče neodvisno od tega vso stvar v roke vzeti. Če se lx) delovna večina izkazala, se bo sestavilo tudi ministrstvo iz zaupnikov strank. Sturgkh jc še pristavil, da naj bi večina rešila brambno in finančne predloge. Prepričan je, da bodo vlado glede na brambno preosno-vo vse velike stranke podpirale. Učiteljska pronalMoiođ zvezo Je zborovala v sredo, dne 3. t. mes., v »Mestnem domu« v Ljubljani. Kljub temu, da se je vršilo ob istem času šo dvoje učiteljskih zborovanj, so prihiteli učitelji-abstinentje v častnem številu na protialkoholni shod. Med temi smo opazili tudi tri c. kr. okrajne šolske nadzornike, namreč gg.: Antona Maier, Frana Gabršek ter Josipa Novak; g. Ljudevit Stiasny, c. kr. okrajni šolski nadzornik v Krškem, je opravičil svojo odsotnost. Shoda se je udeležil tudi deželni poslanec gospod Jernej Ravnikar, nadučitelj na Viču in mestni katehet g. Zaplotnik. Predsednik »Učiteljske protialko-holne zveze« Slapšak iz Radovljice jc imel daljši pozdravni govor, potem pa dal besedo poročevalcu g. Hrovatu. Ta je omenja f 'najprej krizo, ki je iiiastopila zadnji čas v protialkoholni akciji. Splošno je bilo obžalovanje, da je gospod Janez Ivalan odložil predsedstvo društva »Abstinent« in uredništvo »Zlate Dobe«. Po živahni debati se je sprejel sledeči sklep: »Učiteljska protialkoholna zveza« toplo prosi od-stopivšega gospoda predsednika in urednika., da na vsak način vztraja pri započetem velevažnem delu. Gospod predsednik zborovanja se pooblasti, da to prošnjo sporoči g. Kalanu. Nato je prišlo na vrsto predavanje g. nadučitelja Hrovata »Mladina in alkohol«. Za obširni in skrbno sestavljeni referat je žel g. predavatelj zaslužena zahvalo. Teze, ki jih je izvajal iz predavanje tvarine in so jih zborovalci sprejeli, so sledeče: 1. C. kr. deželni šolski svet se naprosi, da uvede s prihodnjim šolskim letom redni protialkoholni pouk na ljudskih, meščanskih in vseh srednjih šolah, v prvi vrsti pa na učiteljišču. 2. C. kr. deželni šolski svet oziroma c. kr. deželna vlada prepovej šolski mladini donašati opojne pijače iz gostilne domov ali kam~vkoli drugam. 3. Pri Izdaji novih učnih knjig naj c. kr. deželni šolski svet pazi, da odpade vsak sestavek, ki hvali ali celo priporoča uživanje opojnih pijač, nasprotno imej vsak po en sestavek, spisan v protialkoholnem smislu. 1. C. kr. deželni šolski svet naj izda ukaz, da obravnavaj učiteljstvo na sleherni krajni učiteljski konferenci o abstinenci šolarjev ter izdaj navodilo za protialkoholni šolski pouk. Poleg tega so bili sprejeti še sledeči predlogi: 1. Odbor »Učiteljske protialkoholne zveze« sestavi 11 a v o d i 1 o o pouku o alkoholu (učna snov z nekaterimi učnimi slikami) za vse kategorije ljudskih šol ter predloži vis. c. kr. deželnemu svetu s prošnjo, da ga uvede kot obligatno na vseh šolah. 2. Društvo »Abstinent« se naprosi, da se dogovori z Družbo sv. Mohorja, ki naj ponatisne vsako leto vse aktualne članke iz »Zlate Dobe« v svojih publikacijah. 3. Visoki deželni odbor kranjski se naprosi, da v dogovoru z društvom »Abstinent« razpiše nagrado 500 K za najboljši mladinski spis o alkoholu in njega zlih posledicah, obsegajoč od pet do sedem tiskanih pol, ki ga izda »Učiteljska protialkoholna zveza«. V preso-jevalnem odboru sta tudi predsednika društva »Abstinent« in »Učit. protialkoholne zveze«. 4. Visoki e. kr. deželni šolski svet se naprosi, da naroči c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom ob nadzorovanju spregovoriti par bodrilnih besed v prilog abstinence med šolsko mladino. CESAR. Dunaj, 9. aprila. Cesar se jc 7. f. m.," ob 12. uri 45 minut z dvornim vlakom odpeljal v Amstetten, da s svojimi vnuki preživi v \Vallseeju praznike. Iz Amstettna se je peljal cesar v Wallsee z avtomobilom. OBČINSKE VOLITVE NA DUNAJU se bodo vršile v dneh od 23. aprila do 2. maja. SPRAVNA POGAJANJA ČEHOV IN NEMCEV. Praga, 9. aprila. »Narodna Politika« poroča, da bodo pogajanja Nemcev in Čeliov kmalu končana. Uspeli pogajanj je od Nemcev odvisen, ki moraijo bolj kakor dozdaj vpoštevati upravičene zahteve glede na češke manjšine. STRANKARSKI SHOD ČEŠKE DRŽAVNOPRAVNE STRANKE. Praga, 9. aprila. Češka državno-pravna stranka jc imela 7. in 8. t. m. v Pragi svoj strankarski shod, ki se ga j c udeležilo 300 delegatov. Shodu je predsedoval poslanec Sobotka, češko ljudsko stranko na Moravsko m sta zastopala poslanca dr. Stransky in dr. Bu-dinsky. Stransky je nasprotoval, da bi se takoj iz spravne konference izstopilo, ker če se to stori, vlada oktroira nove jezikovne postave. Shod se jc pečal tudi z razmerami na Hrvaškem in izjavil, da dovede boj Čehov in Srbo-Hrvatov do samostojnega češkega kraljestva na Severu in popolno neodvisne Hrvaške na Jugu. Končno so sklenili v največjem slogu obhajati IIusovo obletnico in so za to izvolili pripravljalni odbor 40 članov. Večini češke državno-zborske in deželnozborske zveze so izjavili nezaupnico. UD RŽ AL O POLOŽAJU. Praga, 9. aprila. V »Venkovu« razpravlja načelnik kluba čeških agrar-cev, poslanec Udržal, o političnem položaju in izjavlja, da delajo Čehi resno na to, da se češko vprašanje reši v smislu avstrijske državne ideje. Grofu Stiii-gkhu očita, da je pri rešitvi tega vprašanja pasiven. Zeli sprave med Nemci in Čehi, sprave, v kateri Čehi gospodstva Nemcev ne morejo pripo-znati. PROTEST PRAVAŠEV PROTI DOGODKOM NA HRVAŠKEM. S p 1 j i t, 9. aprila. Predsednik hrvaške stranke prava v Dalmaciji, poslanec Prodan, jc sklical dne 10. t. m. sejo strankinega zvršilnega odbora, v kateri seji se zavzame protestno stališče nasproti dogodkom na Hrvaškem. Z BALKANA. »Berliner Tageblatt« objavlja in-tervieve z bulgarskim in s srbskim ministrskim predsednikom. Bulgarski ministrski predsednik Gešov je izjavil, da zasleduje mirovno politiko in želi, da Turki Bulgarov ne bi ovirali. Če pa ne preneha sedanja nevarna in vzbur-ljiva turška politika, lahko nastanejo zapletljaji, ki bi postali nevarni sedanjemu stanju na Balkanu. Boji se, da prisili javno mnenje bulgarsko vlado nastopiti za obrambo bulgarskih koristi. Srbski ministrski predsednik Mi-lovanovič je pa izjavil: Srbsika politika ne more verovati, da zasleduje Rufeija miru na Balkanu nevarno politiko. Kar tiče Avstro-Ogrske, mora Srbija znati, če je s priklopitvijo Bosne in Hercegovine monarhija svojo razširje-valno politiko že končala ali ne, predno more nasproti Avstro-Ogrski zavzeti svoje stališče. ABESINSKI CESAR NEVARNO OBOLEL. A h d i s A b e b a , 9. aprila.. Njeguš Menclik je zopet nevarno obolel. Tudi abesinska cesarica Taitu je nevarno obolela. XVI. KONGRES ORIENTALISTOV. Atene, 9. aprila. Grški prestolonaslednik je Veliko nedeljo otvoril XVI. kongres orientalistov. Navzoči so bili grška kraljeva rodbina, diplomati, ministri in kongresisti iz vseh delov sveta. LASKA BLOKADA V RDEČEM MORJU SE JE RAZŠIRILA. Rim, 9. aprila. Laško zunanje ministrstvo je velevlasti obvestilo, da razširijo Lahi dne 21. in 23. januarja proglašeno blokado od Ras Guldifa do Ras Isa, od Ras Ise do 15° 50' severne širine in 42" 43' vzhodne daljine po me-ridianu Greenvvich. Ladje nevtralnih držav morajo v petih dneh blokirana pristanišča zapustiti. ALBANEC USMRTIL SODNIKA. S k o p 1 j e, 9. aprila. Neki v vojaško obleko preoblečeni vojak je usmrtil načelnika tukajšnjega turškega sodišča. Napadalec je pobegnil. LAŠKO - TURŠKA VOJSKA. Enver bej poroča, da so Turki dne 2. t. m. pri Derni napadli italijanske prednje straže, tri bataljone, in jih iz utrdb pregnali in 30 Lahov ubili. Turška artiljerija pri Bengaziju je pa dne 1. t. m. en laški aeroplan uničila. Mrtev je pilot poročnik Roberti. Lahi so do zdaj povzročili Turkom 50,000.000 frankov škode. ANGLEŠKI KRALJ IN KRALJICA V CANNESU. Z Malte so odplule tri angleške križurice, da se udeleže slavnosti v Cannesu, ko odkrijejo spomenika kralju Edvardu in kraljici Viktoriji, katere slavnosti se udeležita tudi angleški kralj in kraljica. ITALIJANSKO - RUSKA POGODBA O ALBANIJI. »Agenzia Štefani« izjavlja, da poročila o laško-ruski pogodbi gledo na Albanijo niso resnična. SRBI ODVEDLI 7 BULGAROV. Iz Soluna poročajo, da je 40 mož močna srbska vstaška četa v I štreni ju pri Skopljali odvedla 7 Bulgarov. Orož-ništvo zasleduje srbsko vstaško četo. ODCinske volitve v Krškem. Krško, 6. aprila 1912. Liberalci so do zadnjega upali, da zmagajo vsaj v drugem razredu, kakor zadnjič. V tej nadi so svoje »glave« iz prvega razreda postavili v drugi razred in jim pridružili takega nemškutarja, da so mu nekoč celo krški sokoli »popravili« napis. Pa glej nesreče: baš v drugem razredu so najbolj grozno pogoreli. Dobili so celih — 76 glasov, naši pa blizu 600! Vsega skupaj imajo 189 glasov, naši pa skoro 2000! Pa ni čuda: ljudstvo je s takim navdušenjem šlo v boj za S. L. S., da jc celo deset liberalnih odbornikov volilo z nami. Vsa agitacija od liberalne strani je bila zastonj, vjeli so le nekaj uradnikov in učiteljev, med okoličani pa niso dobili niti 30 glasov! Kaj ne, Romihov ata, kako strašno sc izpreminjajo časi! Česar agitacija ni dosegla, to sta hotela izpeljati občinski odbor in volivna komisija. Prvi je, kakor zadnjič, tako tudi to pot sklenil, da se na vse glasovnice pritisne občinski pečat, dasiravno bi bil moral Janez Sklajber že davno vedeti, da je to protipostavno in nasprotno odredbi višje oblasti. In volivna komisija, ki je bila čisto liberalna in v kateri je znani Smodiček za vsako še tako smešno malenkost zavrgel nad 50 naših pooblastil, je popolnoma protipostavno zavrgla nad 40 glasovnic, ki so imele deželni pečat, ne pa občinskega. Vprašamo slavni deželni odbor, ali se sme liberalni krški občinski zastop brez kazni norčevati z njegovimi odloki? Ali ne nudi § 92. občinskega reda primernega mazila za tako ne- »To bo čisto gotovo.« »Kaj torej početi?« »Mesto da bi ju pustila v Fašodi, odpošlji ju k Smainu s temi ljudmi, ki so ju pripeljali v Omdurman. Smain je šel proti goram v suhe in visoko ležeče kraje, kjer mrzlica nc mori tako ljudi, kakor ob reki.« »Kako bodo pa našli Smaina?« »Po sledi za ognjem. On bo med potjo žgal stepno travo, prvič, da bi podil zverine v skalne soteske, kjer jih je lahko obdati in pobiti, drugič pa, da bi preganjal pugane iz goščav, kamor so se poskrili pred preganjevalci , . . Smaina bo lahko najti . . .« »Toda če ga dojdejo?« »Včasih bo ostal cel teden v enem kraju, ker mora sušiti meso. Tudi če odidejo čez dva ali tri dni, ga gotovo dohite.« »Zakaj pa naj gredo za njim? Saj sc mora itak vrniti v Fašodo.« »Ne. Ako se mu lov na sužnje posreči, jih odpelje takoj v mesto na prodaj.« »Kaj početi?« »Znaj, da ko midva odideva iz Fa-šodee, morata otroka pomreti lakote, ako ju nc umori mrzlica.« »Pri preroku, to je res!« In res ni bilo drugega sveta, kakor poslati otroka na novo pot. Hatima, ki je bil popolnoma dober človek, ie snmo še skrbelo, če se ne bo Gebhr, čegar okrutnost je spoznal med potjo, nad njima znašal. Toda strašni Seki-Tamala, katerega so se silno bali tudi njegovi lastni vojaki, je velel poklicati Sudanca in mu je zapovedal, da mora pripeljati oba otroka živa in zdrava k Smainu, obenem pa tudi ž njima clobro ravnati, kajti drugače ga bo dal obesiti. Dobri Ilatim je še poprosil Emira, da bi daroval mali Nelki sužnjo, ki bi ji služila in zanjo skrbela med potjo in v Smainovem taboru. Nelka se je jako razveselila tega daru, zlasti ko je videla, da je sužnja mlada deklica iz rodu Dinka, ljubeznjive zunanjosti in prijetnega obraza. Stanko je vedel, da Fašoda: to je smrt, torej nikakor ni prosil Hatima, da bi ju nc pošiljali na novo potovanje, tretje po vrsti. V srcu je tudi mislil, da se morajo potujoč proti jugovzhodu, približati jako južnim mejam abesin-ske države in bo morda mogoče zbe-žati. Upal je, da se bo na suhih višinah Nelka lažje obvarovala mrzlice in iz vseh teh razlogov se je rad in z vnemo začel pripravljati na pot. Gebhr, Ilamis in oba beduina tudi niso bili protivni potovanju, ker so računali, da sc jim na strani Smaina morda posreči naloviti mnogo jetnikov, ijotetn pn prodali 1. lepim dobič- kom na človeških trgih. Vedeli so, da trgovci s sužnji včasih pridobe veliko premoženje, na vsak način jim je bilo ljubše odpotovati, kakor pa da bi ostali tukaj pred očmi Hatima in Sekim-Ta-male. Pripravljanje je pa vzelo veliko časa, pa tudi otroka sta se morala od-pociti. Vclblodov ni bilo več mogoče porabiti za to potovanje, torej sta Arabca, ž njima pa tudi Stanko in Nelka, imela jahati na konjih, Kali pa, Gebh-rov suženj; in Mea, kakor je Stanko imenoval Nelkino služkinjo, naj bi šla peš. Ilatim je tucli preskrbel osla., ki je nosil šotor za deklico in hrano za oba otroka za tri dni. Več jima Seki-Tamala ni mogel dati. Za Nelko so naredili neke vrste žensko sedlo iz plaht, palmovih mat in bambusov. Tri dni sta otroka odpočivala v Fašodi, toda neizmerna množina komarjev nad reko je delala prebivanje tukaj skoro neznosno. Po dnevi so se f)a prikazovali roji velikih modrih muh, ki sicer niso pikale, toda bile so tako sitne, da so lazile v ušesa, sedale na oči in padale celo v usta. Stanko jc slišal šc v Port-Saidu, da komarji in muhe razširjajo mrzlico in zarodke očes-:noga vnetja; torej je slednjič sam prosil Seki-Tamalo, naj ju pošlje dalje, zlasti ker se jo žo približeval čas po-I mlatlansliih dežjev. Jflle mr) »Iz idealizma za resnico, za stvar in ugled samotvorne naše znanstvene literature se je rodil — ta spis — v idealizmu je bil spisan, z idealizmom založen, in — idealizmu slovenske javnosti bodi izročen, kakor je avtor sam s tem idealizmom doslej vedno še računal; tudi morebitna prevara — ga ne bo oplašila v delu za resnico in bistrenje pojmov!« — tako končava gosp. Puntar svoj velepomemben spis o »Zlatih črkah na posodi Gazel« našega pesnika-prvaka. Puntarjeva razprava jc gotovo zelo temeljita slovenska slovstvena študija in noben resen znanstvenik je ne bo smel prezreti. S to razpravo je gosp. Puntat močno podprl bistroumna izvajanja in trditve g. dr. Žigona o Prešernovi umetniški kompoziciji poezij. Na temelju spisov nemških romantikov, ki so bili našemu Prešernu brezdvomno znani in jih je gotovo marljivo preštudiral, na temelju mnogovrstnih globokih razprav o nemški romantiki iz najnovejše dobe, dalje na te- *) Zlate črke na posodi Gazel ali problem a£>olinične lepote v Prešernovi umetnosti. Slovstvena študija v svitu romantike in antike. Prvi dei. Spisal in založil Josip Puntar. V Ljubljani, 1912. Tiskala »Kata JiSka Tiskarna v Ljubljani. Cena K 6"— lesa hišni posestnik in delavec tobačne tovarno Josip Kušar ter priletel ob kamen s tako silo, da je zadobil težke notranje poškodbe. G. Andretto ga je odpeljal v deželno bolniščnico, kjer se jo moral podvreči operaciji. Čuje se, da jo je srečno prestal. — Štlrilestni otrok zastru^ . Zastrupil se je štiriletni Anton Unetič iz Mrtvic pri Leskovcu. Napil se jc očetove kisline in je tretji dan umrl, ves sežgan po grlu in želodcu. — Božji grob se je užgal po nesreči na Vačah nad Litijo ravno pred procesijo. Članicam Marijine družbe in nekaterim možem se je posrečilo preprečiti večjo nesrečo. — »Zagrebački zbor. Odbor, ki prireja te »zbore«, jc sklenil, da letos »Zagrebškega zbora« ne bo. — škofjeloško pivovarno jc kupila pivovarnišlca akcijska družba »Union«. — Orožnik zabodel orožnika. Iz Karlobaga poročajo, da so so v soboto sprla orožnik Tedcčko in postajevodja orožnik Pijcvac. Orožnik Pijevac jc zagrabil puško in šel nad Tedcčka, ki je s Pijevačeve puške strgal bodalo in ga zasadil Pijevacu v prsa. Pijcvac je bil takoj mrtev. — Nesreča. Andreja Ažmana, brata Josipa Ažmana, naduČitelja na Brcz-uici, je udaril mladi konj, katerega je učil voziti, v trebuh s tako silo, da je ponesrečenec žc čez nekaj ur umrl. — Najstarejši njegov brat Fr. Ažman pa je padel oktobra lanskega leta v vodnjak, iz katerega so ga potegnili mrtvega čez nekaj ur. — Gorupove ustanove. Z II. tečajem šolskega leta 1912. se podelita I. in II. mesto Jožef vitez Gorupove cesarja Franca Jožefa I. jubilejske ustanove za absolvente trgovskih šol in akademij, ki nameravajo nadaljevati svoje študije v inozemstvu, ielnih po 1000 kron. Pravico do teh ustanov imajo absolventje trgovskih šol in akademij, ki nameravajo nadaljevati svoje študije v inozemstvu, in sicer po sledečem redu: 1. sorodniki usta-novnika, 2. če teh ni, sinovi ustanovniko-vih uradnikov in 3. če tudi teh ni, prosilci slovenske narodnosti iz Kranjske, avstrijskega Primorja ter Štajerskega in Koroškega. Pravico podeljevanja ima ustanov-nik. Prošnje za podelitev ene teh ustanov je vložiti najkasneje do 1. m a j n i k a 1. 1912. pri deželni vladi v Ljubljani. — Jarčevo hišo v Medvodah jc kupil Feliks Urbane iz Ljubljane. — Kako rabite računske listke »Slovenske Straže«. Preskrbite, da v gostilni, v katero zahajate, natakarica ali gostilničar naroči računske listke »Slovenske Straže«. Pri naročilu dpbi isti, ki jih prodaja, znaten popust. Kadar plačujete račun, zahtevajte, naj sc vam da z računom eden sli več računskih listkov »Slovenske Straže«. En računski listek velja v gostilni 2 vin. Listek, ko ga plačate, vedno raztrgajte. Če jc vesela družba, zahtevajte več računskih listkov in jih raztrgajte. Tako prispevate za »Slovensko Stražo«. Pri veselicah se tudi lahko na ta način pobira za »Slovensko Stražo«. — Poštarji. Vabilo k letnemu občnemu zboru, ki se vrši 14. aprila 1912 ob 3. uri v hotelu »Ilirija« v Ljubljani. Za slučaj nesklepčnosti sc vrši občni zbor eno uro pozneje pri vsaki udeležbi. Na dnevnem redu je tudi: Poročilo načelstva osrednjega odbora na Dunaju. Poroča, predsednik tov. g. Schaginger. Poročilo blagajnika. Potrditev računov. Volitev novega odbora. Raznoterosti. — Tovarišice, tovariši! Pokažite, da se tudi mi zavedamo svojih stanovskih dolžnosti ter pridite polnoštevilno na občni zbor. Dobrodošli tudi nečlani. Pripeljite torej s seboj tudi tovariša, tovarišico nečlana. — Napad пв cesti. Alojzij Metelko iz Ravna št. 12 vračal se jc iz vinograda domov. Ker je bil fant naznanil orožnikom, da so ga dne 31. marca napadli, so sc U hoteli dne 1. aprila nad njim maščevati. Počakali so ga na cesti v Dolcnjivasi. Stavili so ga na odgovor. Anton Salmič iz Gmajne skočil je k njemu in ga vrezal s črevljarskim nožem (knajpom) pod desni komolec tako močno, da mu je prerezal kite. Metclkota so prepeljali v bolnico, kjer so mu kite zvezali. Salmiča so pa odpeljali v zapor. nest Križaj v Solkanu med preklinje-vanjem Boga in duhovščine vzel v roke sv. razpelo in Kristusu z nožem izvrtal oči. Še isti večer pa mu jc stroj v mlinu odrezal prav isto roko, s katero je skrunil sveto razpelo. Ležal je nekaj časa v bolnišnici. Čakala ga .ie za njegov zločin tudi kazen posvetne pravice, ki pa ga nc more zadeti, ker so ga predpreteklo soboto na Pokopališki cesti našli ubitega, kakor smo že poročali. Bog sc ne pusti sramovati! Hiša pohujšanja. V P o d g o r i ima tovarna v vasi neko hišo, ki služi za prenočišče tujim delavcem. l'o večini se tam nastanujejo Hrvatje, ki so prišli s trebuhom za kruhom. Kakor sc sliši, so razmere v tej hiši zelo slabe. V hiši, ki ima par malih prostorov, prebiva kakšenkrat po 60 in še več oseb obojega spola, katere ležijo po cigansko brez razlike starosti in spola natlačene v teh tesnih prostorih. — Nad temi razmerami se škandalizira pošteno prebivalstvo podgorsko. Če nima tovarna zmisla za zdravje in maralo delavstva, kako to, da teh razmer ne vidi orožništvo in županstvo podgorsko, ki ima čuvati tudi nad tem, da ljudstvo ne trpi pohujšanja! p Mesar — sodnik. (Resničen dogodek. Peljala sta sc dva mesarja z dežele v neko vas p-o živino za mesnico. Vozil sc jc ž njimi tudi en posestnik, ki jc v isti vasi nameraval kupiti si kra-vico. V dotični vasi ustavili so se v neki gostilni in pustili so voz na dvorišču. — Mesarja sta se nato podala v vas po svojem poslu. Kar se spomni en mesar, da je pustil v vozu petčetrt. kg tc-letine, ki jo je vzel seboj, da boelo imeli kaj kosila. Poskoči nazaj v gostilno in naroči gostilničarju, naj vzame telc-tino in naj jo napravi za kosilo. Potem sta sc mesarja zopet odstranila. Kako sta pa bila začudena, ko jim je pri vrnitvi gostilničar naznanil, da ni našel teletine v vozu. No pa eden mesarjev se je hitro spomnil, cla mora biti teletina pri onem posestniku, ki se je ž njima peljal, ker je vedel le on za teletino. Koj so ga prijeli in en mesar se je povsipcl do sodnika. Ukazal je gostilničarju naj preišče posestnika in res, našel je vso teletino pri posestniku. Ker se je pa mesarju najbrže zdelo poslovanje naših sodnij prepočasno, sedel je sam na sodnijski stolec in narekoval je sledečo obsodbo proti posestniku, ki se je ž njim pripeljal: 20 K globe, ker je pre-iskal mesarjev voz, drugemu mesarju poravnava škode za ukradenih petčetrt kg teletine 20 K, gostilničar dobi odškodnino 20 K za zgubljeni čas pri preiskovanju, 20 K občini za uboge in za one ,ki so pasli pri celem prizoru svojo radovednost, je moral posestnik plačati 10 1 »vipavca«. Vsega skupa'j je torej moral revež plačati 88 K Š0 v za petčetrt kg teletine. Revež si ni znal drugače pomagati, kot da je ko j kazen nastopil in plačal je. Toda zdi se, da bo govoril o (ej stvari drug sodnik — 1ak namreč, ki je za sodnika v resnici študiral. ]> OdPkovanje veieranca. Goriški načelnik veteranskega, društva g. Ja-cobi je dobil od cesarja naslov »cesarski svetnik«; blagajnik društva g. Iv. Simčič jc dobil zlat križec za zasluge. p Umrl je v Trstu Rudolf Gregor-č i č , star 24 let. Koroške novice. k Koroško zapusti, kakor javlja :>Mir«. dr. V i u k o H u d e 1 i s t. k Poizkušen samoumor radi odpovedanega stanovanje. V Celovcu se jc poizkušala zastrupiti 32 let stara soproga krojaškega mojstra Terezija Fink, ker ji je bilo odpovedano stanovanje in za svojo iz desetih oseb obstoječo družino ni mogla dobiti stanovanja. Posrečilo se je revici rešiti življenje. VELIKA NESREČA PRI TANGRU. T a n g e r, 9. aprila. Velik vihar je povzročil, da se je potopil čoln križance »Du Chayla«. Utonilo je pet oseb, med njimi dva otroka francoskega zastopnika v Tangru, de Beaumarchaisa in trije posli. Dva mornarja pogrešajo. cuveno početje? Ljudstvo je že obsodilo na smrt in obglavilo krški liberalizem: enkrat za vselej je iztrgalo lepo in veliko krško občino iz liberalnih krempljev. Krški liberalizem je sramotno umrli Dnevne novice, -1- Politični shodi. Iz Smlednika. Velikonočni ponedeljek je sklicala Kmečka Zveza pri nas političen shod. V naši lepi dvorani se jc zbralo vse polno ljudstva. Shodu jc predsedoval načelnik K. Z. Brodar iz Hrastja. Govorila sta poslanca Jarc in dr. Krek zanimivo in poučno. Ob sklepu je predsednik poudarjal važnost deželnih električnih naprav in deželne klavnice. Smlejci so vkljub Lazarinijevemu nagajanju in vkljub temu, da mu pomagata učitelj in poštarica, skoraj brez izjeme vsi neomajni pristaši našo stranke. -f- Umrl je na Sveti Gori nad Litijo ondotni župni upravitelj, vlč. g. Feliks K n i ž e k. Pokojnik je bil rojen 6. septembra 1870 v Ljubljani. Posvečen leta 1894 ter je služboval v Sostrcm, Preserju, Babneni polju in slednjič na Sveti Gori. Bil jc: vseskozi blaga in skromna duša ter nenavadno zvest v svojem poklicu. Bodi mu lahka zcmlji-ca in plačilo pri Bogu! N. v m. p.! -J- Prestolonaslednik v Sarajevu. Nadvojvoda Franc Ferdinand sc poda sredi aprila v Sarajevo ter bo prisostvoval revizijam bosanskih vojaških čet. + Napredek liberalnega časopisja. Tvrdka Viljema Abela dediči v Hrastniku je uvedla proti uredniku »Slovenskega Ilustrovanega Tednika« Antonu Pesku rubežno postopanje, vsled česar jc sodišče dovolilo prisilno upravo »Slovenskega Ilustrovanega Tednika«, ki izhaja kot znano v »Učiteljski tiskarni.« Za prisilnega upravitelja je imenovan g. Ivan Vuk, zasebni uradnik v Ljubljani. Dohodki prisilne uprave se morajo izplačevati mesečno, računi pa se morajo polagati vsakega pol leta. Urednik Pesek nima nobene pravice razpolagati z dohodki prisilne uprave. — Meščanska zveza v Novem mestu priredi brezplačen tečaj za slovensko stenografijo. Poučeval bo profesor M. Sever. Udeleženci in udeleženke naj si blagovolijoo misliti Novakove stenografije I. del. (Korespondenčno pismo, druga zidaja. Čena nevezani knjigi 3 krone.) Prvi sestanek sc vrši v sredo, 10. t. m. točno ob osmi uri zvečer v društveni dvorani Rokodelskega doma. — Umrla jc v Kropi dne 6. t. m. g. (Icle n a Š m i t e k, stara ravno 84 let. V prejšnjih letih je hodila po Kranjskem in sosednjih deželah in prodajala žrebljc. Zato je bila poznana daleč na-akrog. Ena izmed hčera je učiteljica-auna v Škofji Loki. — Ministri v Postojni. Javlja se nam, cla so avstrijski ministri, ki so bili tc dni v Opatiji in Lovrani, clancs ■lošli v Postojno. Postojna je v zastavah. — Mrtvega so našli posestnika in fcidarja Mihaela Štucina iz Stare Ose-tice. V noči od 31. marca na 1. aprila so domači pustili bolnika za malo časa samega in ta je v svoji zmedenosti pograbil nekaj posteljne obleke in zbežal na prosto. Domači in sosedi so ga iskali, a našli so ga šele 4. t. m. na neki se-nožeti v več ur oddaljnem Cerkljanskem vrh v,, občina Cerkno na Primorskem, mrtvega. Pokojnik zapušča vdovo, mater in petero nedosrastlih otrok. — Nesreča na kolesu. Iz Viča. V nedeljo jc na državni ccsti padel s ko- melju starogrških in latinskih poezij in najrazličnejših razprav o stari klasiški tehniki je dospel g. Puntar z občudovanja vredno pridnostjo in natančnostjo do sledečega rezultata: »Zlate črke — je treba pojmovati — v smisu zlatega in svetega muzičnega in Apolonovcga števila sedem ter sedmerodelne njemu posvečene slavilne pesmi, himna-noma, sestavljenega po prekrasni ideji ubrane vesoljne, stvarnika v sedmerih »črkah« slaveče pesmi; tiste vesoljne in staroslavne hvalnicfe, »harmonije sfes-tf, po kateri je posneta krasna sedmerostrunska harmonija — Apolonov e lire!« Ni tu mesto za daljšo kritiko o tej velevažni razpravi, omeniti hočemo le, da bo pač vsak bravec te knjige odslej še neizmerno višje ccnil našega Prešerna-pesnika in mojstra pevcev. K sklepu pa imamo le željo, naj bi idealni in požrtvovalni naš znanstveni pisatelj ne doživel od strani slovenske javnosti žalostnega razočaranja in prevare! Knjiga zasluži, da se razproda do zadnjega izvoda, zato naj bi pač storilo slovensko razumništvo svojo dolžnost in tako olajšalo gospodu pisatelju izdajo drugega dela razprave, ki nam ga obeta gospod pisatelj zadaj na platnicah! Fr. RcbćL Primorske vesli. p Deželni glavar goriški umrl. Včeraj opoldne jc umrl v Gorici vitez Alojzij P a j c r cle Monriva, deželni glavar poknežene grofije Goriške in Gradiške, ki je bil pred kratkim obhajaj osemdesctlctnico svojega rojstva. Vitez Pajer je bil najstarejši deželni upravni funkcionar v naši državi; njegov svak je profesor Blasema, podpredsednik senata v Rimu. Rajni je bil jako markantna politična osebnost. p Umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici g. Maks P 1 e s n i č a r. — Kaznovan skrunilec svetega razpela. Pred par meseci je, delavec lir- ijiljsoske novice. lj Kurza S. K. S. Z. v Ljudskem domu se udeležuje okoli 40 oseb, med •njimi nekaj Hrvatov. lj Za danes zvečer napovedano javno predavanje v Ljudskem domu odpade, kor so prostori radi kurza S. K. S. Z. oddani. Predavanje se bo vršilo danes teden. lj Na čast udeležencem socialnega tečaja S. K. S. Z. uprizore ljubljanski Orli jutri v sredo ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu igro »Revček Andrej-ček«, nn. kar slavno občinstvo še enkrat opozarjamo. V naslovni vlogi nastopi iz posebne prijaznosti g. Anton„Verov- Sek. Vstopnice, katerih cena je znatno znižana, so v predprodaji pri gospodu F. Šoukalu Pred škofijo. lj Občinski svetniki S. L. S. so se udeležili v soboto velikonočne procesije v stolnici in potem velikonočnih procesij v posameznih župnijah. lj Ljubljanski občinski svet ima jutri v sredo ob 6. uri zvečer sejo. lj šentpetersko prosvetno društvo priredi v četrtek ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih predavanje. Predava g. profesor Ivan Dolenc. lj Pogreb dr. Cerka. Ob splošnem sočutju se je vršil velikonočno nedeljo pogreb ponesrečenega profesorja dr. J os. Cerka. Točno ob pol 5. uri popoldne je I. slovensko pogrebno podjetje Jos. Turka pripeljalo krsto s ponesrečenim profesorjem v Ljubljano. Na poti pc Gorenjskem je občinstvo posebno lepa sprejelo sprevod v Kranju, kjer so ponesrečencu zapeli dve žalostinki. V Ljubljani je bilo že ob četrti uri v Ilirski ulici in v bližnjih ulicah vse polno občinstva. Ko se je na vogalu Ilirske ulice pokazal mrtvaški voz, je ob oknu svojega stanovanja slonela mati dr. Cerkova. Z vzklikom »Mojega fanta peljojo!« sc je zgrudila mati v naročje svoje sestre, gospe sodnega svetnika g. Ivoblarja. Potem pa so krsto preneslii v sobico, v kateri jc še pred tednom. cUd živel in deloval dr. Cerk. Solnce sc jc vsulo skozi okno na vence, katerih ;jt bila polna soba. Gori na mali mizici i>u so venele clr. Cerkove najljubše roižc erikc, katero jc prinesel iz predzadnja gorske ture. Iz takih rož je dala maJ-i splesti venec sinu ter mu ga položila na krsto kot zadnji pozdrav. Še enkrat je želela mati videti sina, a tega ji niso pustili. Prekruto jc žc na mrtvecu smri začrtala svoje sledove. Mati pa je p Šakala in prosila: Dajte mi ga videti, isaj je Marija tudi imela v naročju mrtvega in krvavega sina! Zaman. Krsto so dvignili in jo ponesli iz sobe. »Seda'j, jc pa vse končano!« je obupno zaklicala mati in se skoro onesvestila. Mater so moi-ali nesti na, naslonjač. In daljo je mati lila solze materinske ljubezni, solze, ki se ji od četrtka niso posu šile. Sestra dr. Cerkova pa je zavila sirojo glavo v sobi viseče obleke svojega brata in jih objemala in poljubovala. Zunaj pa se je razvil ogromen sprevod do Sv. Križa. V sprevodu smo opazili dijake, za katere je žrtvoval na Stolu svoje življenje dr. Cerk. Venec z napdsom »Junaškemu vodniku — spremljevalci na smrtni poti«, je pričal o njih hvaležnosti. V sprevodu smo opazili mnogo deputacij, mnogo odličnjakov, nat čelu jim dež. predsednik bar. S c h w a r z, Pogreba se je udeležila tudi depu.tacija domobranskega polka. Dijaki so pri Sv. Križu obstopili grob svojega ljubljenega učitelja, ki jc bil vzor milega dobrohotnega vzgojitelja ter z roka.mi za-grebli mrtvega svojega ljubljenka. Naj v miru počiva! lj Smrtna nezgoda v Gruberjevem prekopu. V petek opoldne so j»ogrešili gdč. Ivanko Novakovo, po domače Lo-zarjevo iz Štepanjc vasi. Trgala, je cvetlice ob Gruberjevem prekopu nad izlivom v Ljubljanico, pa ji je, spodrsnilo, padla v vodo in utonila. Narajsla Ljubljanica je vzela truplo seboj ш ga doslej sc niso našli. Njen sorodnik je ponudil veliko nagrado onemu, ki najde truplo nesrečnice. — Gruberjev kanal, odkar ga regulirajo je nevarna človeška. past. Strm in nič zavarovan breg in pod njim mlake vode, ki :fio večinoma dovolj globoke, da zaelušet od globokega padca omotenega in poibitega ponesrečenca. Malomarnost f^ 1---- nost stavbnega vodstva, ii oblasti je zares velikanska, naj bi bil na razpolago. lj Umrli so v Ljubljani: mar, posestnikov sin, 10 diru. — Aleksander Perušek, sprevodnikov sin, 21 mesecev. — Leopold Gabri p, železniški sprevodnik v pok., 54 let.- — Terezija Rožič, ikrojačeva žena, 53 Irk. — Marijana Barle, bivša delavka, ф let. — Pavel Rendik, krošnjai*, 64 (let. — Antonija Kune, užitkarica, 52(let. — Josip Šuštar, bajtarjev sin, 11 Mesecev. — Vabilo k rednemu občnemu zboru pod pokroviteljstvom Njene ces. in kralj, visokosti presvetle gospe nadvojvodinjc Marije Kristine stoječega deželnega in gospejnega pomočnega društva Rdečega križa za K r a n j s k o , kateri bo dne 10. aprila 1912 ob 5. uri popoldne v knjižnici c. kr. deželne vlade (II, nadstropje), Bleivvcisova cesta. lj Društvo inženirjev v Ljubljani. V sredo, dno 10. t. m. ob 8. uri zvečer predava v muzejski predavalnici (vhod iz Bleiwcisove ceste) g. ing. Josip Pavlin o panamskem prekcjpu. Gostje dobro došli. lj Nesreča na šmarni gori. 281etna, Ana Slovnik, postrcžnica, je bila včeraj na izletu na Šmarni gori, a je pri po-vratku tako nesrečno padla, da se je lili шиши- i)! policijske Vsaj čoln /Anton Vid- ranila na desni nogi in je morala iti v dež. bolnišnico iskat pomoči. lj Nov lastnik »Jutra«. »Jutro« jc dobilo novega lastnika v osebi svaka Mihe Pluta. Franca ,Veselyja, godca in prodajalca kruha. lj Napad. Danes zjutraj je hotel uslužbenec pri poglobijevanju Gruberjevega prekopa, Viljem Gregorič, doma iz Sela, neznanemu delavcu za-braniti prepovedan prehod pri zniževanju ceste pri Gruberjevem prekopu, nakar je ta skočil vanj in ga z nožem ranil dvakrat na glavi, na desni rami in levi roki. Napadalca so aretovali, Gregoriča pa so prepeljali v bolnišnico. lj Slab obisk. V soboto popoldne sta prišla delavca Andrej Remic in Karel Oltra obiskat delavca Ivana Šetino v Hradeckega vas št. 26. Kmalu sta se pa gosta med seboj sprla, nakar je Še-tina Remica odstranil iz sobe. Pozneje Je prišlo na dvorišču zoper do prepira, med katerim je Remic sunil z nožem Šetino pod levo pazduho ter ga težko telesno poškodoval, nato pa zbežal. Še-tina jc dobil prvo zdravniško pomoč na osrednji policijski stražnici, nakar je je bil oddan v deželno bolnišnico. lj Nogometna tekma. Na tivolskem travniku je bila včeraj ob veliki udeležbi občinstva prva letošnja nogometna tekma med ljubljanskim klubom »Hermes« in goriško »Jugoslavijo«. Zmago je odneslo goriško moštvo s 3 točkami proti 1 ljubljanski. lj Med gosti. Včeraj je v neki tukajšnji gostilni popivalo več mesarskih pomočnikov med katerimi je bil tudi B'ranc Lavtižar iz Poljanske ceste. Ko аз se nekoliko opili, je vzel Lavtižar steklenico vina gostu Mihajlu Jeršinu i®t jo vrgel za vrata. Nato se je začel pi-etep, pri katerem sta bila ranjena Jo-8ђр Snoj na glavi, Jeršin pa na obrazu im na desnem očesu. Zadevo bode rešile sodišče. lj šnnke se mu je poljubilo. V pe-telk zvečer je šel mimo Buzzolinijeve trgovine v Stritarjevi ulici 221etni, v Sp. §i®ki rojeni kleparski pomočnik Karol Do»stal, kateremu je pred trgovino viseča, šunka tako dišala, da jo je odrezal. in z njo zbežal. To pa je še pravočasno opazila domača hčerka in opozorila nanj pasante, kateri so ga prijeli in izročili stražniku. Bil je izročen so-dišEu. lj Prijet prisiljenec. Še 19. februarja jo je popihal 361etni prisiljenec Peter Lindtner, rodom iz Celovca, kjeir je bil minuli teden zasaČen pri neki tatvini in aretovan. Novice iz Amerike. žirije Slovenci ponesrečili pri razstreliti v ameriškem rudniku. Pri veliki eksploziji 20. marca v premogovniku v Mc. Courtainu v Oklahami so se ponesrečili tudi trije Slovenci, in sicer: F r a jt. ik M a r t i n č i č , doma nekje pri Rakeku na Kranjskem. Zavarovan ni bil in nima nobenih sorodnikov v Ameriki. A n t o n M a j d i č , doma blizo Hrastnika ali Trbovelj v litijskem okraju-• Zapušča ženo, dva otroka in brata. Zavarovan je bil za 1000 dolarjev pri nekem društvu. Tomaž K o k o t, doma blizo Celja na Štajerskem; zavarovan ш bil in zapušča ženo in eno hčer. To so sloVenske žrtve, ki jih je zahtevala strašna razstrelba. Med ponesrečenci je tudi veliko koroških Nemcev. Ob času razstrelbe je bilo v rovu, kjer je nastala eksplozija 120 mož; sodijo pa, da jih kakih 8 ni šlo na delo. Nesjreča je nastala, ker se je vnel premogov prah, čemur je sledila razstrelba. Nekaj rovov je popolnoma zasutih, tako, da morajo preteči še meseci, predno bode mogoče priti do podko-panih delavcev. — Slovenec izvršil v Ameriki samo-umor. V Franklinu Kansas se je ustrelil s puško rojak Fran Verhovnik. Bil je še samoc in star šele 19 let. .Vzrok samomora je neznan. — Slov enec ponesrečil v ameriškem rudniku. V Kolloggu, Idaho, je ubilo v Bunker ffill rudniku rojaka Valentina Oblak, starega 30 let. Ponesrečeni je padel iz takozvane vzpenjače, ko se je vozil k olvedu. Ponesrečenca je vrglo 700 čevljev ч Rlohočino, kjer je seveda obležal. Ran jki jc bil doma nekje z Gorenjskega. DrUŠIVO. dr Ježica. Na belo nedeljo priredi Marijina družba S. Sardenkovo »Mati svetega veselja« popoldne ob pol štirih v Društvenem domu. dr Tečaj za> šivanje in likanje v Lo-6kem potoku, Iti ga je priredila Dekliška zveza, se je končal 3. t. m. Obiska-valo ga je 34 deklet in žena. Uspeli Istega bo pakazala razstava, na kateri bodo učenke tečaja razstavile do 500 kosov obleke, ki so iili tcUom Doulia izvršile in zlikale. Razstava se vrši od 7. do 9. aprila v Društvenem domu. — Razstava naj pokaže, da so taki tečaji za naša dekleta velike koristi. Pouk v šivanju in likanju je vodila gdčna. M. Pelhan iz Idrije. Poučevalo se jc tudi krojno risanje. Razne stvori. Velika avtomobilska nesreča. Bingen ob Reni, 9. aprila. Avtomobil okrožnega načelnika Butteja je zavozil med Fuldo in Kohlhausom, ko se je hotel nekemu drugemu avtomobilu izogniti v jarek. Butte je mrtev, nevarno ranjena je soproga višjega uradnika Klostcrmanna, njen sin je pa smrtno-nevarno ranjen. Dvojni samoumor. Peterburg, 9. aprila. Zastrupil se je 161etni realee Speranski in 161etna učenka liceja Do-stieski. Vzrok ljubezen. Ozdravljeni bebci. Vseučiliškcmu profesorju v Lipskem, prof. dr. Раугји, rodom iz Gradca, se je posrečilo ozdra-лiti bebavost potom operacije. Samomorilni poizkus grofice. Iz Pariza poročajo 4. t. m., da je skočila iz drugega nadstropja svoje palače grofica Cha-teaubriand, rojena Armstrong, na cestni tlak ter so jo morali težko ranjeno prepeljati v bolnišnico. Vzrok samomorilnemu poizkusu so bili družinski spori. Soprog nesrečne grofice se nahaja na potovanju. Češke naselbine na Zgornjem Avstrijskem. V prvem četrtletju 1912. so zopet pokupili Čehi na Zg. Avstrijskem 26 kmečkih posestev. Večino teli posestev so kupili češki in moravski denarni zavodi ter jih pod ugodnimi pogoji prodali češikm kmetom. Zaradi tega je seveda v nemškem časopisju mnogo vpitja. Kaj zmore na Ogrskem — grof? Znano jc, kako je lansko leto ukazal ustaviti grof Tisza neki vlak. Hotel je potovati v Budimpešto, a je prekasno došel na kolodvor. Vlak jc bil že odšel. Tisza pa je zahteval od službujočega uradnika, da naj vlak takoj ustavi in pokliče nazaj na postajo, kar seveda uradnik ni hotel storiti, pač pa je storil to eden izmed asistentov. Oni čas je dvignilo mnogo prahu po vsem Ogrskem tako postopanje grofa Tisze in ves demokratski tisk jc zaradi tega ostro napadal oblastnega grofa. No, in sedaj je grof odgovoril vsem, ki so ga napadali, popolnoma po načinu mažarskih aristokra-tov. Izposloval je pri državni železnici, da je ravnateljstvo kaznovalo vse one, ki niso hoteli na njegovo besedo ustaviti vlaka. Železnica je kaznovala vlakovodjo in strojevodja, ker nista hotela takoj ustaviti vlaka in se vrniti nazaj, zatem železniškega čuvaja, ki je zaprl ranipo in ni pustil Tiszove kočije preko proge, ko je bil vlak že na kolodvoru, — ker je pač tak predpis. Da pa je stvar še lepša, je imenovan dotični praktikant, ki je vlak ustavil, za uradnika ter je preskočil 2000 svojih tovarišev, ki bi morali biti imenovani prej kot on. Ako bi kak siromašen človek, ki bi se mu šlo za življenej in imetek, ustavil vlak, sedel bi po predpisih v ječi. A ko je grof Tisza proti predpisom ustavil vlak, so bili kaznovani vsi, ki so se branili ustavili vlak. Taka je mažarska vlada! Veliki viharji so divjali ponoči otl sobote na nedeljo po Nižje Avstrijskem. Na Dunaju je divjal pravi orkan, ki je napravil mnogo škode. V Dunajskem Novem mestu je vihar odkrival strahe. Svak umoril svakinjo. Berlin, dno. 8. aprila. 56 letni voznik Ferdinand Milow je zvabil svojo 50 letno svakinjo Ernesto Herlich v svoje stanovanje. Ker mu ni hotela povedati, kje je njegova žena, ki je ločena od njega, jo je umoril. Vzel ji je tudi denarnico; par mark, ki so bile notri, je zapil. Znancem je pravil, da si hoče napiti poguma, ker je sit življenja in se bo utopil ali pa obesil. Policija je razpisala 500 mark nagrade za onega, ki ga_ izroči. Roparji v avtomobilu. Poročali smo že o pariških avtomobilnih roparjih. Ravnatelj banke Societe Generale je mnenja, da so štirje roparji, ki so sc pripeljali z avtomobilom, udrli v prostore podružnice v Chantillyju ter je vsak izmed njih ustrelil enega uslužbenca. Uradnik Legendre se je zgrudil takoj mrtev na tla, medtem ko je blagajnik Trinquier poizkušal pobegniti, kljub temu da je bil zadet v prsi. Pri vratih pa s<5 ga dosegli nadaljni streli ter se je zgrudil mrtev preko mladega uradnika Gilberta, ki je bil ranjen na rami. Banditi so nato oropali ves denar, ki so ga našli, okoli 50.000 frankov. Hoteli so že zapustiti pisarno, ko je vstopil skozi vrata, ki so vodila na dvorišče, uslužbenec Courbe, ki se je malo minut poprej odstranil. Takoj mu je priletelo nasproti nekaj strelov, vendar pa se je posrečilo Courbeju pobegniti preko dvorišča k nekemu sosedu. Eden izmed roparjev ga je zasledoval, ostali pa so med tem že zasedli avtomobil, ki ga je pa še dohitel med vožnjo. Pri tem pa se ie iz-podtaknil in ubil šipo na avtomobilu, vsled česar si je gotovo ranil roko, Banditi so med vužnio cel tus streljali i/, revolverjev. Kljub temu so poizkušali ustaviti avtomobil. Prišel mu je nasproti nek voz in nek trgovec jc zaklical vozniku: »Postavite voz preko ceste!« Za to je bilo že mnogo prepozno. Nek drugi je zaprl avtomobilu zatem pot, toda lastnik je bil lahko, njegov konj pa težko ranjen. Z divjo brzino je izginil avtomobil. Trdijo, da so v njem videli tudi neko žensko, ki so jo opazili že zjutraj pred atentatom v Chautillyju. Kakor smo poročali, so roparja Garnierja že aretovali. : Haroggjfe „Slcrem".: IZ HRVAŠKE. Konec dijaškega štrajka, Osrednji odbor srednješolske mladine v Zagrebu je v časopisju objavil naslednjo izjavo: Z ozirom na to, da so naši tovariši v Vinkovcili izkljuičenje šestorice vin-kovskih dijakov sami izločili iz vprašanja stavke, s čemer je odpadel, eden najostrejših povodov za štrajk, kakor tudi z ozirom na to, da je dijaštvo — ne sicer obvezno, a vendar z verodostojne strani — dobilo prepričanje, da se proti njemu ne uprizori drakonske-ga preganjanja, je osrednji odbor v sporazumu s tovariši z dežele sklenil, da se dijaštvo po Velikonoči odzove pozivu vlade in se pokorno disciplinarnim predpisom vrne v šolo. — Kolikor je javnosti znano, se dijaštvo le obzirno ukori, drugih kazni pq, ne bo. Telefonska in Drzojaviia poročilo. MANIFEST HRVATOV. Zagreb, 9. aprila. Bivši hrvaški narodni zastopniki nameravajo sklicati sestanek vseh hrvaških, dalmatinskih, bosanskih in slovenskih narodnih zastopnikov Ljubljano ali Split, na katerem bi se sestavil manifest na narod, spomenico kralju in manifest na Evropo. ZAROKA V CESARSKI HIŠI. Dunaj, 9. aprila. Včeraj se je nad-vojvodinja Elizabeta Frančiška, najstarejša hči nadvojVodinje Marije Valerije in nadvojvode Franca Salvator-ja, v prisotnosti cesarja v \Vallsceju zaročila z nadporočnikom pri 2. dragon-skem polku, Jurijem Julijom Wald-burgom. Cesar je zaročencema napil. 200 IZLETNIKOV UTONILO. Dunaj, 9. aprila. Iz Kaire poroča »Agence Ilavas«, da se je na Nilu potopil parnik, na katerem je bilo polno izletnikov. Dvesto izletnikov je utonilo. NEZGODE NA RAXI. Dunaj, 9. aprila. V Rax-alpah sta se zgodili v Velikonočnih praznikih 2 nezgodi, ki pa nista zahtevali življenja prizadetih turistov. REPUBLIČANSKA JUNAŠTVA. Lissabon, 9. aprila. Med neko velikonočno procesijo so republičani med vernike vrgli bombo. Pet oseb je bilo ubitih, 10 težko ranjenih. Ko jc razpo-Čila druga bomba, so začeli ljudje iz hiš iz revolverjev streljati. Nastopilo je vojaštvo, da upostavi mir. TURKI V TRIPOLISU IZBORNO UTRJENI. Rim, 9. aprila. Poročevalec lista »Corriere d' Italia« poroča svojemu listu, da so Turki v Zuari izvrstno uta-borjeni, da so zgradili utrdbe in okope v Vadi Beiclda in cla so tudi s strelivom in živežem dobro preskrbljeni. Iz-borno je organizirano tudi poročeval-stvo. ITALIJANI NERVOZNI. Rim, 9. aprila. Vsi listi zahtevajo odločnejšo vojaško akejio, ker vojna že predolgo traja. »Giorno« poroča da je v Augusti pripravljen nov ekspedicijski zbor. TANGER — ŠPANSKI? Pariz, 9. aprila. »Petit Parisien« trdi, da sta Francija in Anglija ponudili Španski Tanger, zahtevata pa za to od nje veliko žrtev, katere pa Španija ni voljna doprinesti. POVODNJI. Felsfl-Viso, 9. aprila. Potok Viso je je prestopil bregove in odnesel v Bistri javni most ter železniški most, ki so ga gradili. Državna ljudska šola je v nevarnosti. Szasz-Regen, 9. aprila. Reka Maroš je vsled dolgotrajnega deževja narastla, prestopila bregove in nadaleč poplavila polja. NEVARNE BIKOBORBE. Avignon, 9. aprila. Pri eni tukajšnjih bikoborb je bik nataknil torera na roge, ga vrgel v zrak in nato zmečkal, drugi bik pa je prebrl bariero in pro-vzroČll med gledalci tako paniko, da je bilo 30 oseb ranjenih. LAHI ZA AEROPLANE. Rim, 9. aprila. Nabrana vsota 7,a vojaške oeroulahf.' je. dosegla že veliko visočino. Mascagn!, Annuncio, Leon-cavallo, Caruso in Marconi so vsak za en aeroplan prispevali. Aeroplani bodo nosili zato njihova imena. VELIKANSKA POVODENJ V SEVERNI AMERIKI. New York, 9. aprila. V mississip-škem obrečju je poplavljenih 50.000 m', v missourskem pa 1300. 30.000 oseb je brez strehe, vocla pa še vedno narašča. Mrtvih je dozdaj 50 oseb. Škode je okoli dva milijona dolarjev. Jezovi so večinoma podrti. Poplavljena so mesta Cairo, Novi Madrid, Marion, Earl in Hickmanu. Promet v mestih se vrši v čolnih. Na tisoče hiš je podrtih. Ljudstvo se zbira po cerkvah. STRAŠNA PANIKA. Pariz, 9. aprila. V Iiudainu je pri nekem koncertu padla na tla petrolej, ka in zažgala več ženskam obleko. Nastala je panika, ženske ili otroke so vrgli na tla, 7 žensk je ubitih, 15 težke ranjenih. PARIŠKI APAŠI. Pariz, 9. aprila. Apaši so umerili policista Azou-ja. Nizza, 9. aprila. Apaši so na poti v Nizzo napadli pismonošo. Policija jo 2 od njih zaprla, eden je ušel. Pariz, 9. aprila. Policiji se jo posrečilo ujeti enega najnevarnejših avtomobilskih apašev Raimunda Callc-min s. HRVAT NA PILATU PONESREČIL. Ziirick, 9. aprila. Na gori Pilatus je ponesrečil turist Broncinčević, doma iz Zagreba. štajerske oovice. š Velik shod priredi »Katoliško slovensko politično društvo za šmarski okraj na belo nedeljo ob 3. uri popoldne v Ilabjanovih prostorih v Šmarju, Govorila bosta poslanca Vrečko in Janko vič. š Voda jim teče v grlo. Celjska li« beralna politika je prišla na kant. Naj-zvestejši pristaši obračajo liberalcem hrbet, ljudstvo noče verjeti njih lažem, da je obstrukcija škodljiva, sploh za liberalce danes na. Sp. Štajerskem razun liberalnih učiteljev in nekaj drugih takih ljudi nihče ne mara. Na deželi se trgajo za liberalno razcapano zastave samo še nemškutarski pijančki in zga-garji enake vrste. Kar j c poštene-ga. slovenskega 1 j u d s tv a, j c vse v n a š e m t a b o r u ! Da bi si zopet. malo opomogli, ali vsaj dobili upanje do boljših Časov, so si zaželeli celjski liberalci, ustanavljati »napredna« politična društva. Sedaj snujejo baj€ kar celo dve taki društvi, eno v Trbov% Ijah, drugo pa v Loki. Prepričani smo; da bo ti dve društvi zopet »prerano« objel angelj smrti. Kar je danes ziclanc na trhli liberalni podlagi, ne drži. š Umrl je v Podlogu pri Št. Petru v Savinjski dolini gosp. Peter Berdev, bogoslovec IV. letnika mariborskega bogoslovja. Pobrala ga jc jetika. R. I. P. š Občinske volitve so se vršile \ Tezni pri Mariboru. Zmagali so v vseh treh razredih vkljub pridnemu delu Slovencev, Nemci. š Nadomestne deželnozborske volitve na Srednjem Štajerskem. Kakor poročajo iz Voitsberga, so se nemški nacionalci sedaj zedinili in kandidirajo za mandat bivšega poslanca Rathan-skega (mestno-trška skupina Voitsberg-Koflacli) graškega odvetnika dr. Tun-nerja. š Gosp. Artur Aclileitner, tajni svetnik iz Monakovegn, dobri prijatelj Slovencev, ki je proslul med nami po lepi povesti »Planinski kralj« s Pohorja, je obiskal minuli četrtek v spremstvu g. beneficiata Eicher, g. župnika Rozmana v Črnečah in so od tam podal v Št. Lovrenc ob Dravi. Ko naši posili-Nemci vedno bolj hrume zoper nas, pa so pravični pravi Nemci tem bolj zani-i majo za nas. Slava jim! š »Vse to ljubezen stri.« V Hrastniku se nahaja na dopustu infanterij« ski vojak Janez Alič. V noči od 5. na 6 t. m. je vdrl v stanovanje svoje prejšnje ljubljene in ji z bajonetom pri. zadjal 17 sunkov. Tudi svojega nezakonskega otroka, katerega mu je mat: v svojo obrambo držala nasproti, j« težko ranil z bajonetom. Mati in otroh se borita s smrtjo. Alič, ki je splošnt znan kot surov pretepač, je aretiran. š Poprava Starega gradu v Celju. Pred par dnevi se je nahajala v Celju komisija za popravo zgodovinskih spomenikov, ki je sklenila, cla se naj celj ski Stari grad temeljito popravi. š Na cesti se zgrudil. V Mariboru so jc na cesti zgrudil neki 76 letni usnjarski pomočnik vsled slabosti Spravili so ga z rešilnim vozom v bolnišnico, a ta ga ni hotela sprejeti. Natd je prenočil starček v neki gostilni, kjei ga je doluiela smrt«, s Nečloveški sin. Zakonska Janez fn Marija Slobavnik v Kotu pri Konjicah sta izročila svoje posestvo sinu in živela pri njem na prevžitku. Sin pa, dasiravno so pogodbo napravili pri notarju, ni držal besede ter je pustil, da so starši stradali ter jih večkrat pretepal. Morala sta vsled tega iskati sod-nijske pomoči. Napotila sta se k sod-niji v Konjice. Na poti pa sta prišla s sinom skupaj, ki je za nju namen zvedel. Prevrgel je mater na tla in z njeno glavo tolkel ob nek precej velik cestni kamen. Šele ko so prišli drugi ljudje na pomoč, so jo rešili iz rok nečloveškega sina. š Hude posledice pijanosti. Iz Konjic se nam poroča: Krojač Franc Štaube je obhajal pred nekaj dnevi svoj god v gostilni Martina Kračuna v konjiški okolici. Proti večeru je bil že tako vinjen, da ni mogel več sam domov in ga je gostilničar spravljal spat na peč v gostilniški sobi. Peč pa je bila tisto noč, ker so pekli kruh, močno zakurjena. Štaube pa je bil seveda preveč pijan, da bi bil to zapazil. Šele, ko je bil po celem telesu žc ves opečen, se jc prebudil. Celo telo je popolnoma opečeno in zdravnik je rekel, da je njegovo stanje brezupno. Gostilničarja Kračuna so ovadili oblastim. š Odklonjeni ljubimec. Delavec Jurij Jedler se je pred kratkim vmil iz Nemčije domov v Golobinjak pri Planini ter tukaj lazil za posestniško hčerko Marijo Bevc. Ker pa ta ni hotela uslišati njegovih srčnih želj, ga jc to tako razjezilo, da je prišel ponoči pred Bevčevo hišo s tovarišema Ljude-vitom Hodrihom in Francom Ulaga. Razbili so na hiši vsa okna in metali v sobo polena. Ko je Bevčeva mislila, da so razgrajači že odšli, je prišla k oknu. Eden je zopet vrgel poleno, ki jo je zadelo v prsi in obraz. Jelcrja so zaprli in ga izročili okrajni sodniji v Kozjem. š Definitivne učiteljske službe na ljudskih šolah v političnem okraju Celje so razpisane do 15. maja v sledečih krajih: Vransko, 6razr., Braslovče, 5 razr., Slivnica, 4 razr., Gornjigrad, 4 razr. (vse II. kr. razr.), Dol, Šrazr., (III. kraj. razr.), povsod po eno mesto učitelja; Solčava, enorazr. (I. kraj. razjed), mesto učitelja-šolskega vodje. š Drobne novice. V Trbovljah ne bo došlo do rudarske stavke. Rudarji so sklenili sprejeti petodstotno zvišanje mezd in za sedaj stavko opustiti. — Finančni minister je imenoval finančnega kontrolorja Antona Franca za nadkontrolorja v službenem obsegu graškega deželnega finančnega ravnateljstva. — Točo so imeli okrog Dra-velj v Zgor. Halozah. Okrog 6 minut je padalo ledeno zrnje, ki pa ni napravilo posebne škode. — Odlikovala je štajerska kmetijska družba ljubljanskega stotnika pri 27. pešpolku Riharda Klei-nosehega s srebrno družbino kolajno. Kleinoscheg je vzel na lastne stroške v ljubljanski okolici v najem posestvo, na katerem se vadi veliko vojakov 27. pešpolka v kmetijskem gospodarstvu. Podučuje stotnik sam. — Promoviran jc bil v Pragi doktorjem prava gospod Fran Ileric, rodom od Sv. K vi ž a na Murskem polju. š Surov poštni voznik. Pišejo nam iz Št. Jurja ob južni žcleznici:, Poštni sluga Franc.Senica je pripeljal te dni poštne zavitke s poštnim vozom s kolodvora na pošto. Ko je pred poštnim poslopjem obstal, mu je poštarica zaklicala, naj pošto hitro spravi z voza. Tam blizu stoječi delavec Martin Fcu-drih je k temu napravil neko nedolžno opazko, ki pa je Senico tako razjezila, da je šel k Feudrihu, ga prijel ter ga s tako močjo vrgel ob tla, da je slednji s krvjo oblit nezavesten obležal na tleh. Senico so naznanili orožnikom. š Mučenje živali. Iz Celja se nam piše: Posestnik Janez Močnik iz Ostrožnega je te dni peljal proti domu težko obložen voz, pred katerega sta bila vprežena dva vola. Vsled velike teže sta vola obnemogla in se zgrudila na cesti. Močnik ju je pustil tam ležati in šel v gostilno s svojim sinom. To je zapazil cestar Završnik, ki jc šel k volom ter jim dal piti in sena. Nato je Močnika stavil na odgovor. Ta pa ga je v zahvalo ozmerjal in pretepel. Močnik je naznanjen orožnikom. š Umrl je v Gradcu inženir Edvard IIuwa.r v 43. letu starosti. š Železniški tatovi se zopet pojavljajo po Sp. Štajerskem. Je že zopet par slučajev tatvin. Občinstvo naj pazi posebno o praznikih. zopet ordinira. 1105 fr. F. Žalec, Mana, Stari tri priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno kon cesioniranl optik in strokovnjak svoj .., . . OBlični zavori kotščipalni-ke, očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrako-mere,dalno-glede i. t. d. Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji, po naj- /;mwimm\m»"- novejšem si- "'ШИИИда stemu z elek- tričnim obratom urejeno delavnico. Ceniki brezplačno. Ceniki brezplačno. 1105 Muzejsko društvo za Kranjsko naznanja svojim udom in prijateljem, da sc je njegov neumorno znanstveno delavni ud in večletni tajnik Dr. Jožef Cerk gimnazijski učitelj v Ljubljani dne 4. t. m. zjutraj na Stolu smrtno ponesrečil. Pogreb je bil v nedeljo dne 7. t. m. Mlademu znanstveniku časten spomin! Društveni odbor. 1110 f Ivana Treo naznanja vsem svojim sorodnikom, znancem in prija-tlejem prežalostno vest, da je naša teta in stara teta, -gospa Magdalena Fischer zascbnica včeraj v ponedeljek dne 8. aprila ob 3. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 79 let mirno preminula. Pogreb drage rajnico se bode vršil v sredo dno 10. aprila ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu ter se truplo ondi položi v rodbinsko rakev. Sv. mašo zadušnice sc bodo služile v raznih cerkvah. Ljubljana, dne 8. aprila 1912. X. Slov. pojrrehm zavod .Tosip Тшк. Podpisan! naznanja p. n. gg. duhovnim sobratom in pokojnika sošolcem, da je Vsemogočni poklical k Sebi zvestega služabnika preč. gosp. Feliksa Knižek-a župnega upravitelja na Sv. Gori na velikonočno nedeljo, 7. aprila ob 2 Va uri popoldne, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče po kratki, a mučni bolezni. Pogreb predobrega sobrata se vrši na Sv. Gori v sredo, dne 10. aprila ob 10. url dopoludne. R. I. P.! Vače nad Litijo, dne 9. aprila 1912. Fran Majdič, beneficijat. 9 • T 9 • T P *> • p •> • i- t. „ '• '^'f^.'.-. ' •/ •'•■"■ i;.-S4"> i. • '•■'v > . . .ш V:- шђ. Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in prorani smrti naše iskreno ljubljene, nepozabno soproge, oziroma matere, gospe Terezije Rožič kakor tudi za častno udeležbo pri pogrebu drage pokojnice na njenem zadnjem potu izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo in najtoplejšo zahvalo. Ljubljana, 9. aprila 1912. nos Žalujoei ostali. Kapi se večja množina bauxita Dobave zmožne tvrdke naj pošljejo svoje ponudbe na upravo tega lista pod štev. 1107. 1101 Zaradi prenovitve kavarne se pro« dasta poceni »dva zelo dobre biljarda. Več se izve 1112 u kavarni,Prešeren* v Ljubljani Odda se aH pa proda prodajalna poizve se v trgovini ,,pogrebnega zavoda' v tftešernovi ulici št. 44. 1044 j S)'*ЧИВИИРНИВ'I'.'ШШИИШтш''"I^**' i'1 Aleksander Tušek sobni in dekoracijski slikar naznanja slav. p. n. občinstvu, da je začel izvrševati absolvent c. kr. dri. obrtne šole v Gradcu sobno s/ikarsko obrt v Ljubljani Gajeva ulica 3 (nekdanje voj. preskr.) tir se priporoča za vsa v to svrho spadajoča dela v mestu in na deželi. Vajenec se sprejme. n.. ,i авЗВВНВИИВВВВ Blagorodni gospod ing. Hugo Uhlir stavbeno podjetje v Ljubljani. Pretečeno poletje od Vas projektirana in izvršena železobetonska stavba mojega velikega, modernega svinjaka za 600 prašičev prostorna in 1000 ni1 tlorisne površine, zbuja splošno pozornost glede jine, moderne izpeljave. Ob priliki skorajšne izgotovitve stavbe, ko se uvidi Vaše solidno delo, izrekam Vam svojo popolno zadovo/jnost, ter bodem priporočal Vaše podjetje vsakomur najtopleje. Z odličnim spoštovanjem V Logatcu, dne f. aprila 191'2. .Jelene l. r. шпоронепашпт piano na Sledu »rise, Hišna štev. 2 in 42} zemljišče vi. št. 137, kat. obe. Žaleče in sicer na lici mesta. Zemljišče je sodnijsko cenjeno na 88.000 K, vadij znaša 8000 K Hiša itna prostore za gostilno, več sob za tujce, 2 verandi. Nadalje je del tega zemljišča še mesnica, kegljišče in gospodarsko poslopje s stanovanjem. Posestvo ima srenjske 'pravice, 16 njiv, 5 travnikov, 1 pašnik in 3 gozde. Gostilno obiskujejo kmečki, delavski in obrtnijski slogi, tedaj celoletni promet. Ц03 ;taube. se bodo Radi oddajo zgradbe enorazredno ljudsko šole v Tcrbiji, občina Oslica, vršila dne 2. majnika 1912. ob 11. uri dopoldne na licu mosta v Terbiji ustmena zmanjševalna dražba. Skupni stroški so proručunjeni na 29.150 K in jo prod dražbo položiti vadij v znesku 1160 K, ki ga bo po sprejetju ponudbo popolniti v svrho kavcije na Ш0/0 izdražene svote. Do pričetka dražbo so položc tudi lahko na podpisani krajni šolski svet pisane ponudbe, v katerih je navesti morebitni popust ali naplačilo v odstotkih od proračunjeho svote v številkah in besedah. Tem pismenim ponudbam je priložiti vadij. Kot vadij so sprejemajo poleg gotovega denarja avstrijski državni papirji, vložne knjižice hranilnic, osnovanih po hranilničnem pravilniku iz 1. KS44, iri rentno knjižice c. kr. poštne hranilnice. Stavba se bodo oddala le onemu podjetniku, ki jo bodo moral tekom leta 1912. spraviti pod streho, do konca julija 10iy pa popolnoma izvršiti. Načrti, troškovnik, pogoji in drugi pripomočki so na vpogled v pisarni stavbenega oddelka c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju, kateremu bode poverjeno tudi vrhovno nadzorstvo cele stavbe. Krajnemu šolskemu svetu pristoja pravica oddati stavbo s pridržkom potrdila od strani c. kr. okrajnega šolskega sveta v Kranju, kakor mu jc volja, ne glede na visokost ponudbe. Krajni šolski svet v Terbiji dne 3. malcRa travna 191?. ■ t'ttV'.^.Vif.tf-* > 9*'Г Konec svo&odnega Maroko. Svobodnega cesarstva Maroka ni več! Dejansko je že precej časa prenehalo, formalno pa, ko sta sc Nemčija in Francoska pred kratkim pobotale, kako si razdelite svoji interesni sferi v Maroku. Bistveno ste sklenile, da naj ima Francoska nad Marokom politični protektorat, Nemčija, oziroma druge države pa določene trgovinske pravice. Dočim v Alžiru trgovina ni svobodna in je celo paroplo\ba omejena na francoske družbe, velja v Maroku svobodna trgovina. Seveda jc politični protektorat več vreden. Pobotati se ima Francija le še s Španijo, koje zunanji minister Garcia Grieto je zelo trdovraten. Z maroškim sultanom Muley Hafidom je francoska sklenila zdaj protektoratsko pogodbo, ki bistveno določa: Člen l\ Republika in sultan sc domenita, da uvedeta v Maroku nov režim, zlasti reforme v upravi, pravosodstvu, šolstvu in v gospodarskem ter vojaškem oziru, kakor se bo to Franciji prav zdelo. Varovala se bo vendar svoboda in ugled sultana. Organizirala se bo vojska. Tanger ohrani svoje izjemno stališče. S Španijo se bo republika posebič domenila. Člen 2. Sultan dovoli, da Francija vojaško zasede vse kraje, kjer je to v svrho vzdrževanja reda in varstva trgovine potrebno. Člen 3. Republika bo sultana in njegove naslednike varovala pred vsako nevarnostjo, ki bi pretila njegovi osebi in prestolu. Člen 4. Odredbe novega režima izda na predlog francoske vlade sultan, oziroma njegove oblasti. Člen 5. Francosko vlado zastopa pri sultanu generalni rezident, ki ima polnomoč in pazi, da se pogodba izpolnjuje. Rezident bo edini, ki bo smel v imenu sultana občevati z zastopniki velevlasti. Rezident bo odredbe sultana potrjeval. Člen 6. Sultan se obveže, da ne sklene nobene internacionalne pogodbe brez privoljenja Francije. Člen 7. Finančno reformo in posle dežele odrejata sultan in francoska vlada skupno. Člen 8. Sultan ne najame nobenega privatnega ali javnega posojila ,ne da bi dovolil Franciji za njeno tozadevno dovoljenje kako koncesijo. S to pogodbo je svobodnega Maroka, tega nekdaj tako slovečega cesarstva, konec. Oreški li&eralni konto. Oholo graško liberalstvo stoji tc dni precl razvalinami svojega občinskega gospodarstva. Primanjkljaj v znesku polšestega miljona kron, je podrl stavbo, ki itak ni stala na pravih nogah. Soc. demokraška obstrukcija jim je v zadnjem hipu, ko že niso več vedeli ni kod ni kam in jim je pokalo pod nogami, odprla zaželjena vratica za beg. Koncem tega mesca zasede županovo mesto v štajerski prestolnici vladni komisar, liberalni mestni očetje si bodo pa oddihnili od bremena, ki jih je težil kakor mora in kateremu vsa njih liberalna napilinjenost ni bila kos. Tako so tudi graški nemški ultra-liberalci doprinesli nov dokaz, da je liberalizem vselej in povsod slab in zanikrn gospodar. Ob graškem debaclu si pa veselo manejo roke soc. demokrati. Njih slava je v Gradcu jela nevarno bledeti. Kakor nalašč jim je tedaj prišel liberalni predlog v občinskem svetu, da se za pokritje ogromnega primanjkljaja zviša stanarinski novčič od 10 na 16 v, kakor tudi davek na tramvajske vozne listke od 2 na pomfac>nila< It ob tumo v. pfaSoeu -in Ht/iEa xa dame vit ciefi fico u naj--vto-ttejiiA bazvafv in lir-o j u. ^Velika &a{oc^a modni h oi>te fi in za 3c in dečka (2ene pt/isuemo najnižje, poofctctSa tUocp toiid 11 a. St. 5603. Deželni veterinar.) Pri podpisanem deželnem odboru je oddati mesto s sedežem v Ljubljani. S to službo je združena letna plača 4.400 K in aktivitetna doklada 966 K, skupno torej 5366 K in eventualno pravica do napredovanja v IV. plačilni razred, ki odgovarja VII. dijetnemu razredu državnih uradnikov. Namestitev je provizorna, postane pa lahko po enoletnem zadovoljivem službovanju definitivna. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili o starosti in domovinstvu, o strokovni usposobljenosti, t. j. o dovršenih živinozdravniških študijah in o praktični iz-obrasbi, o neoporečnosti, kakor tudi o fizični sposobnosti, je vlagati do 15. maja 1912. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 3. aprila 1912. 1067 deželna w fiSižeSeiem dvorcu »hod i? fiissposhl ulici 2. Obrestuje hranilne vloge po 47«% brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici polulelno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih. Daje komunalna posojila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v 2 % komunalnih zadolžnicah. 4'Л Hipotekama posojila v zastavnih listih po 4%% Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-~ dolžnice in zastavne liste. Banka je pnpilarno varan zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska. Uradne ure za stranke usak delaonlh od pol are dopoldne do I. ure popoldne. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »KatoliSke Tiskarne«, Odgovorni urednik: Miha Moškerc.