Celjski
TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Leto III. — Stev. 14.	Celje dne 8. aprila 1950	Cena 2 din

mora biti vsaka ped zemlje obdelana*
vsak poljski stroj izkoriščen?
Pomlad je tu in kmetijska dela so
•e spet pričela z vso živahnostjo. Po
naših vaseh se je razvila živahna set-
vena kampanja. Istočasno ko na KLO
jih še pregledujejo razreze setvenih pla-
nov in o tem razpravljajo na množič-
nih sestankih, kmetovalci tudi že orjejo
in sejejo prve rastline. Žito, krompir,
industrijske in krmske rastline to so
Clavna vprašanja, ki zanimajo in mora-
jo zanimati vse organizacije in vsake-
ga posameznika.
Letošnja pomladanska setev pada v
fcas, ko se naša' ljudska oblast s Komu-
nistično partijo na čelu na pragu 4. le-
ta Titove petletke s povečanimi napori
bori za dvig proizvodnje na vseh pod-
ročjih našega gospodarstva, tako v in-
dustriji kakor v poljedelstvu.
V naši deželi se je po osvoboditvi
kot rezultat uspešnega izvajanja petlet-
nega plana sestav prebivalstva zelo iz-
premenil. Vedno je več industrijskega
delavstva in prebivalcev, ki niso več
raposleni v kmetijstvu. Odstotek kme-
tijskega prebivalstva se znižuje, medtem
ko narašča industrijsko in mestno pre-
bivalstvo, kar pa pomeni, da je vedno
več ljudi, ki imajo pravico do zajamče-
ne preskrbe. Država mora odkupiti za-
dostne količine hrane, kajti milijoni
ljudi v tovarnah, rudnikih in uradih so
odvisni od tega odkupa. Skuipnost upra-
vičeno zahteva od naše vasi, da pre-
hrani tisto prebivalstvo, ki sicer vlaga
•gromne napore pri izvrševanju petlet-
nega plana socializacije naše zemlje, a
«e ne ukvarja s poljedelstvom. »...Ve-
ste, da imamo 5,400.000 delavcev in
drugih delovnih državljanov z drugimi
posli, poleg tega pa tudi prebivalstvo v
pasivnih krajih, ki nima ničesar. Ta
številka predstavlja tretjino našega ce-
lokupnega prebivalstva. Zato morajo
tisti, ki so ostali v kmetijstvu pridelati
več, da bi prehranili sebe in te ljudi.
Njihova bremena se morajo razdeliti
enakomerno, kolikor mogoče bolj ena-
komerno.« (Maršal Tito v Drvarju.)
Sedaj ko je spomladanska setev že
v teku je še čas, da napravimo vse, da
bi dosegli čimbolj ši pridelek v jeseni.
To ne zahtevajo samo naše skupne ko-
risti, marveč je to tudi v interesu sa-
mih kmetovalcev. Napovedana nova
uredba o odkupih, s katero bodo kmet-
je prejeli bone za nakup industrijskih
predmetov brez dosedanjih omejitev,
daje našim kmetovalcem vzpodbudo za
boljšo obdelavo. Ta novi način odkupa
se je deloma že začel izvajati. Ta nova
uredba bo prekinila tudi z dosedanjim
načinom urejevanja obveznosti kmeto-
valca do države. Na osnovi podatkov o
Btanju gospodarstva bo v »listu kme-
tije« predvideno kaj lahko kmetovalec
pridela preko vsega leta in na podlagi
tega se bo tudi določil odkup. Prednost
tega sistema bo predvsem v tem, da bo
lahko kmetovalec imel že v začetku leta
jasne račune o svojih obveznostih do
skupnosti in bo tako tudii lahko čez le-
to vedel, kako naj gospodari.
Če bo povečal proizvodnjo, bo imel
tudi več presežkov in si bo izboljšal
svoj položaj, če pa bo slabše gospodaril
in zanemarjal posestvo, pa bo imel ško-
do od tega tudi sam.
Pri nas ni samo vprašanje obdelave
vse orne površine, temveč je tudi važ-
no pri tem vprašanje pravočasne ob-
delave zemlje. S tem v zvezi je nujno
in potrebno, da se v naših vaseh do
skrajnosti izkoristijo vsi razpoložljivi
stroji. Kmetovalci, ki imajo stroje, naj
jih — tudi proti odškodnini — posodijo
tistim, ki strojev nimajo. Prepričani
smo, da bo to večina naših poštenih
kmetovalcev razumela, proti peščici va-
ških saboterjev ,pa bo treba uporabiti
tudi upravne ukrepe in to pravočasno.
Pri pregledu jesenske setve se je
ugotovilo, da marsikateri kmet iz višje
posestne skupine ni izpolnil plana je-
senske setve, kar bo moral sedaj pri
spomladanski setvi nadoknaditi. Kra-
jevni ljudski odbori tudi marsikje niso
imeli točnega pregleda nad stanjem
zmogljivosti kmečkih gospodarstev, zato
so se dogajale napake, zato tudi težave
pri odkupih. Te napake so se marsikje
ponovile pri razrezu spomladanske
setve, kar se pa še v zadnjem času da
popraviti. Pojavlja se vprašanje, kako
posejati po planu določene površine,
katerih da primanjkuje. Ne zavedajo se
marsikateri KLO-j i, organizacije in
kmetovalci, da v številnih slučajih gre
pomanjkanje teh površin na račun uta-
je ali pa zato, ker so posamezni kme-
tovalci orne površine spremenili v trav-
nike. Tu ne bo druge pomoči, kakor da
takoj preorjejo te travnike im jih upo-
rabijo za letošnjo setev. Marsikje so
se setveni plani poslani od okraja biro-
kratsko razdelili za pisalno mizo, ne da
bi so o njih pogovorili z množičnimi
organizacijami in razpravljali na mno-
žičnih sestankih. Zato se je tudi lahko
dotrajalo, da so posamezni veliki kmetje
slabo izpolnjevali plan in lahko zatajili
setvene površine, kajti tak birokratski
način je koristil samo takim posamez-
nikom pri njih razdiralnem delu. Pri
razrezu setvenih planov bi grupe ljud-
ske inšpekcije morale opraviti svojo na-
iogo in opozoriti na nepravilnosti.
Ogromna večina naših kmetov sicer
pošteno izpolnjuje svoje obveznosti, to-
da manjši špekulantski del skuša na
vse načine izigrati uredbe ljudske ob-
lasti in se izogniti obveznosti do skup-
nosti. Nasproti tem bo ljudska oblast
postopala kot s sovražniki države, do
ljudi pa, katerim vsa stvar še ni jasna,
pa je treba pristopiti s pojasnjevanjem,
zakaj gre, da bodo mogli razumeti našo
stvarnost in naše težnje, kakor je de-
jal maršal Tito. Če nekdo noče pride-
lati dovolj pridelkov, katere bi sicer
lahko, potem ga ima oblast pravico
vprašati, zakaj ni izpolnil svoje obvez-
nosti. Če mora vsak drug delovni člo-
vek na svojem delovnem mestu izpol-
njevati svoje obveznosti in če se bori,
da bi čim višje prekoračil delovne nor-
me, potem peščici špekulantov na vasi
ne bomo dopustili, da bi roke držali v
žepu, medtem ko bi njihova zemlja le-
žala nezasejana in neobdelana.
Ne samo zaradi tega, ker je za mar-
sikateri novoizvoljeni krajevni ljudski
odbor ta spomladanska setev prva bolj
obsežna akcija in preizkušnja, temveč
predvsem zaradi tega, ker si brez sode-
lovanja množic ne moremo zamisliti
pravilne razdelitve setvenega plana in
izvedbe spomladanske setve same, je
dolžnost naših partijskih, frontnih in
ostalih množičnih organizacij, da sode-
lujejo pri pravilnem razbitju plana in
odkrivanju zatajenih površin, da tolma-
čijo na množičnih sestankih kmetom
pomen pravočasnega izvrševanja setve;
ki je v ozki zvezi z odkupnimi uredba-
mi, ki se bodo letos uveljavile in bodo
kmetom v veliko korist, katerih izpol-
njevanje se pa pravzaprav pričenja z
dobro setvijo. Z najširšim sodelovanjem
vseh prizadetih je treba odstraniti vsak
poizikus špekulantstva in birokracije
ter odstraniti kakršne koli ovire, za-
radi katerih zadnji košček zemlje ne bi
bil obdelan. Najvažnejša pa je tri tem
obdelava ogroženih površin. Pomagati je
treba tistim, ki ne morejo sami posejati.
Pri izvrševanju tako važne naloge,
kakor je spomladanska setev pozabljamo
in premalo razpravljamo o tem, kaj in
kako bo delala splošna kmetijska za-
druga, katero bo v marsikaterem kraju
treba zbuditi iz spanja. Tam kjer je
stvarno potrebna pomoč ogroženim po-
vršinam, tam je predvsem poklicana
prav splošna kmetijska zadruga v ka-
teri so organizirani vsi naši kmetje, da
organizira skupno z množičnimi organi-
zacijami pravočasno obdelavo. Pri tem
pa je seveda treba ločiti, kje je stvarno
ogrožena površina zaradi tega, ker je
morda bolezen v hiši aLi pa *ni dovolj
za delo sposobnih ljudi in tiste po-
vršine, ki so ogrožene zaradi špeku-
lantskih ciljev posameznikov — in te-
mu primerno tudi ravnati. Splošne kme-
tijske zadruge bi morale tesno sodelo-
vati že pri razrezu setvenih planov.
Obdelati in posejati moramo vse nji-
ve. Med pomladno setvijo moramo tudi
nadoknaditi to, kar' smo zamudili pri
jesenski setvi. Od hitre in temeljite iz-
vedbe pomladanske setve je več ali
manj odvisna naša letošnja žetev, od te
je odvisen naš živilski fond. Maršal Tito
je jasno povedal na velikem predvoliv-
nem zborovanju v Drvarju: »Storiti mo-
ramo vse, da bo tudi letos zadosti za
prehrano našega prebivalstva. Na drugi
strani vam obljubljam, da moramo in
bomo pri vprašanju odkupa, vprašanjih
cenitve in raznih obremenitev storili
vse. kar je potrebno, da se bo s tistimi
■judmi, ki so pravični pravilno ravnalo,
kaznovali pa bomo tistega, kdor hote in
vedoma hoče storiti krivice ljudstvu, in
+istega, ki bo vedoma hotel ali prevaral
ljudsko državo.«
5 šoferjev pri gozdarskem
auto - podjetju je že izpolnilo
petletni plan
Važen del odgovornih nalog, katere
naše plansko gospodarstvo postavlja
pred podjetja gospodarske proizvodnje,
odpade na naša gozdna avtopodjetja, na
šoferje, ki prevažajo posekan les do
lesnoindustrijskih obratov, železnic in
do potrošnikov. Glede na važnost pre-
vozne službe pri izpolnjevanju plan-
skih nalog v gozdarstvu so bila pri
gozdnih upravah ustanovljena samo-
stojna gozdna avtopodjetja, ki s svojim
voznim parkom in strokovno usposob-
ljenimi šoferji predstavljajo važen fak-
tor v naši gozdarski proizvodnji.
Gozdna avtopodjetja so lani takoj po
svoji ustanovitvi pričela z medseboj-
nim tekmovanjem, v katerem so bili do-
seženi pomembni uspehi. Najboljše re-
zultate je dosegel kolektiv celjskega
GAP, ki je v minule^n gospodarskem
letu dvakrat osvojil prehodno zastavo
vlade LRS, ter zasedel prvo mesto v
novembrskem tekmovanju. Svojo letno
plansko obveznost je kolektiv izpolnil s
preko 130 odst. in dosegel povprečni
tehnični koeficient vozil s 70 odst.
Kako je mogel celjski kolektiv do-
seči tako pomembne uspehe?
Ko je GAP v Celju postalo samostoj-
no podjetje, je glede na tipizacijo vozil
razpolagalo z najbolj pestrim voznim
parkom. Največ je bilo močno izrablje-
nih UNRRA avtomobilov ter raznih
drugih vozil, ki so bila pretežno ozna-
čena kot neuporabna. Maloštevilen ko-
lektiv je tedaj vložil vse sile za čim-
prejšnjo ureditev mehanične delavnice.
Zahvaljujoč požrtvovalnosti mehanikov
in samoiniciativi pri nabavljanju nado-
mestnih avtomobilskih delov, so bila
kmalu poPravljena vsa vozila, ali 50
odst. razpoložljivih avtomobilov. Naj-
več zaslug imajo pri tem mojster Ivan
Zandar ter mehaniki Pirš, Fijolič, Mu-
hič in Šah, ki tudi sedaj ne zapuščajo
delavnice po osemumem delavniku,
temveč delajo, če treba tudi ponoči, da
ne ostane vozilo zaradi popravil dolgo
izven prometa.
Najodgovornejši del planskih nalog
GAP-a pa opravljajo neumorni šoferji,
ki prevažajo ves les iz državnih in za-
družnih sečišč in krlišč z obsežnega
področja od Pohorja do Solčave in Sotle
do postaj in industrijskih obratov. Nji-
hov delovni dan ni nikoli krajši od 14
ali 12 ur, največkrat je daljši. V minu-
lem letu so vsi šoferji celjskega GAP-a
prostovoljno vozili od aprila do decem-
bra tudi ob nedeljah, da bi tudi pre-
bivalstvo preskrbeli z drvmi. S tako
požrtvovalnim delom je pet šoferjev že
preseglo planske dolžnosti prve petlet-
ke. Najboljši med njimi, Ivan Ojstršek,
je svoj petletni plan celo presegel za
40 odst.
Vendar tov. Ojsteršek ne prednjači
samo s prevoženimi 419.904 tonskimi ki-
lometri, temveč tudi v čuvanju vozila.
Lani je s svojim »Škoda« avtomobilom
prevozil 71.000 km brez defekta. S tem
je dal zgovoren dokaz svoje visoke de-
lovne zavesti in lep primer, kako je tre-
ba čuvati zaupano mu narodno imovino.
Letos vozi Ojstršek osem tonski »OM«
s prikolico in dosega z njim prav tako
lepe uspehe.
Tudi Rudi Tekavc je vzoren šofer, ki
je doslej s svojim »Federalom« pre-
vozil največ lesa s krlišč. V čuvanju
avtomobila se kosa z Ojstrškom, večji
del popravil sam opravlja. Tov. Tekavc
je svojo proizvodno nalogo prve petlet-
ke izpolnil s 139 odst.
Še 'trije so, ki za prvima dvema ne za-
ostajajo in tudi prevažajo les že za
drugo petletko — Alojz Venko, Franc
Praznik in Ivan Šteble. V kratkem pa
se bodo tem junakom dela pridružili še
novi šoferji celjskega GAP-a. Ko na-
števamo uspehe celjskega GAP-a mo-
ramo pohvaliti pristno sodelovanje
uprave podjetja s sindikalno podruž-
nico, ki z vzajemnim delom vodita ko-
lektiv k novim zmagam.
Celjski GAP ima najlepše izglede, da
tudi letos osvoji prehodno zastavo vla-
de LRS. V tekmovanju z ostalimi pod-
jetji svoje stroke v čast prvemu maju je
celjski kolektiv prejel januarsko pre-
hodno zastavico svoje Glavne direkcije.
V februarju so sicer priznanje izgubili
zaradi težav, katere je povzročil sneg
in nezakurjene garaže. Vendar je ko-
lektiv v marcu visoko presegel svoje
planske naloge. Uprava podjetja ima
tudi najboljše knjigovodstvo v Sloveniji,
ki je popolnoma ažurno.
Pri Sv.Jederti \e ogrožena zemlja
v obdelovalni zadrugi in na privatnih
gospodarstvih
Ko je pomladansko oranje po mnogih
krajih že v polnem teku, so se pri Sv.
Jederti spomnili, da bodo težko verjet-
no obdelali vso zemljo v območju Kra-
jevnega ljudskega odbora. Dvoje gospo-
darstev je v celoti ogroženih. Na kme-
tiji umrle Cauner Marije nima kdo pri-
jeti za plug in tako grozi nevarnost, da
bo ostalo 3,92 ha orne zemlje nezorane
in neposejane. Te površine so samo v
območju okraja Celje-okolica, posestvo
pa se razteza tudi v Trboveljski okraj.
Če ne bo posegla vmes energična roka,
se bo prav tako zgodilo s posestvom
Kandolf Ivana, ki je star že 70 let in
je nezmožen dela, mlajše delovne sile
pa pri tej hiši ni. Torej ti dve posestvi
sta v celoti ogroženi, so pa tudi kme-
tije, kjer je delovna sila in vendar je
nevarnost, da ne bodo mogli obdelati
V9ega, ker jih je premalo. Čakanje, da
se bo vse samo od sebe popravilo je
postavilo pred merodajne organe v KLO
Sv. Jedert trd oreh. Zganili so se šele,
ko je setvena akcija že v razmahu, če-
prav so vedeli za starost Kandolfa in
za smrt Caunerjeve že prej. Reševati
te težave sedaj, ko bi zemlja morala
biti že preorana je sicer že precej po-
zno in tudi težje. Kriv je seveda tudi
Okraj, saj je vendar moral vedeti za
ta slučaj, ker so o tem govorili aktivisti
v Kmečko obdelovalni zadrugi, ko so
premlevali možnost, da se ta posestva
Vključijo v zadrugo. Na splošno bi mo-
rala gospodarska plat tega Krajevnega
odbora biti merodajnim ljudem bolj
jasna, saj morajo sami vedeti, da so iz
tega območja vključili ogromno delovne
sile v laški rudnik, da jo je premalo
ostalo za obdelavo polj. O teh stvareh
je bilo treba premišljevati že pozimi in
še prej, saj je setvena akcija iz leta v
eto ena najvažnejših. Sedaj pa na vrat
in na nos, slučaj je obelodanjen in
nekdo bo moral odgovarjati za to. V
slučaju, da se bo pa le vse nekako po-
tegnilo mimo te akcije, kaj bodo po-
tem rekli kmetje, ko bodo morali oddati
več poljskih pridelkov, kot bi jih sicer,
kajti razrez iz okraja je KLO predpi-
sal na osnovi ornih površin in setvene-
ga plana. To bo posebno težko, saj tudi
pri privatnih kmetih in v Kmečko ob-
delovalni zadrugi bo težko vse obdelano.
Ogrožena zemljišča so še pri privatni-
kih, kot so to Kurnik, Gaušek, Peškur
in drugi.
Pred njimi je vprašanje. Kaj storiti?
Zanašati se na pomoč od drugod bi bilo
brezuspešno. Ukreniti bo treba vse kar
se da z lastnimi silami. Pritegniti je
treba k sodelovanju frontne organiza-
cije, mf.adino in žene. V območju Kra-
jevnega odbora so rudarske kolonije
Rudarske žene so članice AFZ organi-
zacije in bi lahko nudile veliko pomoč.
Na splošno je treba zajeti vse razpo-
ložljive sile in obdelati zemljo, neglede
komu bo pridelek pripadal. Povezati bi
se bilo dobro s sindikatom Rudnika
Laško, ker je veliko število rudarjev
nastanjenih v KLO Sv. Jedert. Na vsak
način pa je treba odpraviti nevarnost,
da bi zemlja ležala neizkoriščena, med-
tem ko postavljamo vprašanje obde-
lave zemlje na prvo mesto. Z dokazo-
vanjem o potrebah naših delavcev in
o borbi za našo gospodarsko neodvis-
nost bo mogoče strniti vse ljudi k skup-
nemu cilju, da si bodo na jasnem, da bo
njihov prispevek v korist njih samih, če
bodo pomagali dvigati življenjsko ra-
ven delovnega ljudstva.
V okolici Celja se pridno pripravljajo na
majski praznik kmečke mladine
Kakor po vseh okrajih tako bo tudi
mladina okraja Celje-okolica imela me-
seca maja svoj kmečki praznik. Nasto-
pile ne bodo samo gledališke družine,
pevski zbori, orkestri in folklorne sku-
pine, mladina bo pokazala tudi kako
razvija fizkulturo, ljudsko tehniko, stel-
ski škort, predvojaško vzgojo itd.
Prireditve v okviru kmečkega mla-
dinskega praznika bodo 21. maja v La-
škem. Večina nastopov bo v mestnem
parku na prostem. Tu poleg teče tudi
Savinja, kjer bodo brodarji imeli tek-
movanje in kasneje dali svoje čolne na
razpolago ostali mladini. Poleg parka
pa je tudi igrišče za odbojko in v bli-
žini za nogomet, kjer bodo nastopali
fizkultuirniiki.
Ko so v mladinskih aktivih zvedeli,
da bo praznik že meseca maja, so se za-
čeli še vestneje pripravljati. Mladinski
aktiv Št. Jurij pri Celju pripravlja igro
»Domen«, Rimske toplice folklorne ple-
se, Laško pa brodarstvo in streljanje,
zadružna mladina pa razstavo svo-
jih pridelkov. S pripravami so za vpet i
tudi vsi drugi aktivi, ki bodo prikazali
tudi ostale strani dela mladinskih or-
ganizacij na vasi. Mladinski aktivi se
hočejo z zmagami pri delu na polju in
pri delu na kulturno prosvetnem in
drugih področjih na ta svoj praznik
čimusipašnejše pripraviti.	B. F.
Vesel sem, da morem iz svojih skromnih presežkov
nuditi vsaj nekaj naši skupnosti . . .
Prišel sem po opravkih na Pilštanj
in želel obiskati predsednika krajevne
vojno invalidske organizacije Lesično
tov. Avgusta Kladošeka. PovedaHi so
mi, da stanuje v Osojniku, v naselju,
oddaljenem pol ure od Lesične. Napo-
til sem se tja in ko sem šel zadnje četrt
ure strmo navkreber, sem zagledal pred
malo hišo tovariša, ki je okopaval bre-
skova drevesa. Na vprašanje če je tu
pri Kladoškovih mi je nagovorjeni ve-
selo odgovoril, da sem prav pogodil in
se je takoj zanimal, kaj me je privedlo
na njegov dom.
Kmailu sva se pogovorila o invalid-
skih zadevah. Zasukal sem pogovor na
gospodarska vprašanja, med drugimi tu-
di na setveni plan in želel izvedeti,
kakšno je njegovo mnenje. Tovariš
Kladošek mi je povedal, da ima vse
zemeljske površine le 1 ha in 31 arov,
zato tudi ne spada pod obvezno oddajo.
Vendar je izkoristil vsako ped zemlje
in jo skrbno obdelal, čeprav dela v
kamnolomu in se je moral obdelovanju
svoje zemlje posvetiti le v prostem ča-
su. Delal je blizu 40 let v raznih krsf-
jih in obratih pa dobro ve česa potrebu-
je delavec, da more uspešno vršiti svo-
jo nalogo. »Poglejte«, mi je rekel, »tole
kopo moje zemlje. Krmo moram kupo-
vati ,da redim kravo. Navzlic temu sem
oddal državi v letu 1949 317 litrov mle-
ka, 1 pujska, 1 kokoš težko 2.10 kg, 39
kg krompirja, 40 kg zelja, 1 kg čebule.
Iz tega mojega neznatnega posestva s^m
lani oddal državi še 537 kg jabolk, 387
kg sliv, 67 kg breskev, 37 kg hrušk in
57 kg kutin. Drevja ne zanemarjam. V
pozni jeseni ga temeljito očistim, škro-
pin dvakrat in oskrbim, da se zastarela
drevesa nadomestijo z novimi.« Tov.
Kladošek mi je še rekel, da ne bi
omenjal tega ako ne bi vedel, da se
najdejo kmetje, ki imajo neprimerno
več zemlje, pa se branijo prispevati k
skupnosti. Ko je šlo za oddajo perutni-
ne, se je marsikdo izgovarjal na lisice
in podobne nezgode, če je pa že oddal
perjad, je oddal najslabšo, čimveč pri-
delam tembolj sem vesel, da morem iz
svojih skromnih presežkov nuditi vsaj
nekaj naši skupnosti, ker tudi od nje
dobim vse tisto, česar mi domačija ne
more dati.
O Kladošiku sem že slišafl, da je tudi
pri prostovoljnih akcijah med prvimi,
pa me je veselilo, da sem se z njim se-
znanil.	A.
Stran 2.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto III. — Štev. 1«
Skrb okrajnega ljudskega odbora
Celje - okolica za zdravje delov-
nih ljudi
Žalec je dobil novo zdravstveno ustanovo
Vzporedno z razvojem naše indu-
strije in dvigam življenjskega standar-
da rastejo tudii zdravstvene ustanove
Sirom naše domovine. S tem se uresni-
čuje socialistično načelo decentralizaci-
je zdravstvene službe, kar omogoča, da
se zdravstvena služba čimbolj približa
delovnemu človeku. Lepe uspehe na
zdravstvenem polju je dosegel okraj
Celje-okolica, predvsem lansko leto in
v teku letošnjega leta. V tako kratkem
času doseženi uspehi v okraju na polju
socialističnega zdravstva povsod znat-
no presegajo zdravstveno stanje v pred-
aprilski Jugoslaviji.
Tako je na področju okraja v zad-
njem času izvedena rajonizacija zdrav-
stvene službe. Okraj je razdeljen na 13
zdravniških, enajst zobarskih in 20 ba-
biških okolišev. Na tem področju ob-
stoja 36 javnih zdravstvenih ustanov:
4 splošne, & obratnih in 6 zobnih am-
bulant; nadalje 4 bolniški oddelki z 22
bolniškimi posteljami in 16 materin-
skih posvetovalnic. Poleg tega je na
področju okraja 8 privatnih zdravniških
in 10 zobnih ordinacij, kakor tudi 3
okrajne lekarne. Zasedba v teh zdrav-
stvenih ustanovah je bila zelo slaba,
zla9ti še sedaj primanjkuje strokovnega
kadra. Letos dela na področju okraja
13 zdravnikov, 12 zobarjev, 20 babic in
30 ljudi, ki vrše pomožne in administra-
tivne posle v zdravstveni službi. Te šte-
vilke so še vedno premajhne, da bi za-
dostovale potrebam tako številnih
zdravstvenih ustanov, ter je problem
novih strokovnih kadrov eden najbolj
perečih, s katerim se bavi poverješištvo
za zdravstvo na okraju.
Posebno v letu 1949 je poverjeništvo
za ljudsko zdravje doseglo lepe uspehe
pri razširitvi socialističnega zdravstva.
V tem letu so bile opremljene, na novo
ustanovljene ter začele poslovati dve
splošni ambulanti v Kozjem in Planini,
4 obratne ambulante v St. Pavlu, Libo-
jah, Hudi jami in Junkloštru, en bolni-
ški oddelek v Št. Pavlu, 5 zobnih ambu-
lant v Storah, Zabukovci, St. Pavlu,
Kozjem in na Planini, in 3 materinske
posvetovalnice v Dobrni, Polzeli in S t.
Pavlu. Skupaj je lansko leto ustanov-
ljeno 16 novih zdravstvenih ustanov.
Istotako je na pobudo okraja bila ure-
jena ter začela poslovati zobna ambu-
lanta v zdravilišču za tuberkulozne bol-
nike v Novem Celju. V letošnjem letu
pa ima poverjeništvo za zdravstvo v na-
črtu otvoritev novih zdravstvenih usta-
nov, in sicer v Zallcu, Dobrni, Vojniku,
Vitanju ter St. Jurju pri Celju.
Po zaslugi in prizadevanju poverje-
ništva za ljudsko zdravstvo in ob pod-
pori okrajnega izvršilnega odbora, je
bila že 1. aprila otvorjena v Žalcu sek-
torska ambulanta.
S tem je Žalec dobli zdravstveno
ustanovo, ki je najlepša v okraju. Am-
bulanta se nahaja sredi trga v eni naj-
lepših hiš ter se tudi po bogati in vse-
stranski notranji ureditvi razlikuje od
že obstoječih. Njena okusna in higijen-
ska ureditev odgovarja vsem predpisom
moderne medicine. Skoraj vsa oprema
in ves inventarij je proizvod naše do-
mače industrije. Poleg oddelka za
zdravstvene preglede, obstoja še zob-
ni oddelek, posvetovalnica za matere in
otroke, moški in ženski bolniški odde-
lek s 4 posteljami ter soba za Rentgen.
Razen tega so v ambulanti potrebni
prostori za administracijo in hiigijensko
urejena kopalnica.
Da je ambulanta urejena v tako
kratkem času, ima največ zaslug pover-
jenik za zdravstvo pri OLO Celje-oko-
lica tov. Helena Borovšak, ki je s svo-
jim zalaganjem in samoiniciativnostjo
pokazala, da ima mnogo smisla in ra-
zumevanja do ustanavljanja zdravstve-
nih ustanov. V tem pogledu lahko služi
\ia vzgled mnogim dlrugim okrajnim
zdravstvenim organom.
Zanimive so tudi ugotovitve zdrav-
niških pregledov v letu 1949 v našem
okraju. Kliniških pregledov je bilo
120.441, rentgenskih 260, fizioterapij
4.752, laboratorjiskih pregledov 3.029,
ter malih operacij 2777.
Pri socialno šibkih je bilo izvršeno
3.396 pregledov ali 2,7 %. V bolnico
je bilo poslanih 4.252 od pregledanih
bolnikov. Hranarino zaradi delane-
zmožnosti je prejelo 14.701 socialno za-
varovanih.
Iz pregledov bolezni v lanskem letu
je razvidno, da je največ zdravstvenih
storitev bilo potrebno zaradi poškodb
ter od tega skoraj polovica poškodb iz-
ven zaposlitve. Vestnost in objektivnost
naših zdravnikov nam pa potrjuje dej-
stvo, da je prišlo 3,5 ~ zdravih na
zdravniški pregled, ki so hoteli izsiliti
od zdravnikov delanezmožnost in tako
skupnost izkoriščati, kar jim seveda
ni uspelo.
Tabelarni pregled uspehov pri dvigu
socialističnega zdravstva v okraju, ka-
terega smo videli na zdravstveni raz-
stavi ob priliki otvoritve sektorske am-
bulante v Žalcu, nam zgovorno pri-
kazuje, kako visoko se je dvignila
zdravstvena služba po osvoboditvi v
primerjavi s stanjem v kapitalistični
Jugoslaviji, kar je dokaz nenehne in
velike skrbi, ki jo posveča naša ljudska
oblast delovnemu človeku tudi na
zdravstvenem polju.
Revolucionarne tradicije
in sedaj nedelavnost
društva „lvo Ključar - Kožuh"
V	dvorani sindikalnega kulturno-
umetniškega društva »Ivo Ključar« v
Gaberju je bila pred mesecem skupšči-
na tega društva. Dvorana je bila okra-
šena s slikami sekcij, grafikoni delova-
nja sekcij in tudi prehodne zastavice,
ki si jo je priborila folklorna skupina
na okrajnem tekmovanju, ni manjkalo.
Temelje tega izrazito delavskega
društva, saj je od celotnega števila
članstva, več kot 75% članov iz delav-
skih vrst dobimo že v stari Jugoslaviji.
Ustanovljeno je bilo v času najhujše
Aleksander-Zivkovičeve diktature z
imenom »Svoboda«. Med ustanovitelji
društva so imena takratnih organizator-
jev odpora proti izkoriščanju delav-
skega razreda in poznejših organizator-
jev in prvoborcev NOB, Franca Lesko-
ška, Petra Stanteta-Skale, Slavka Šlan-
dra, Mice Šlander, ter od mlajše gene-
racije Danice Svetek, Ede Komauli
in drugih. Napredno marksistično-pro-
svetno društvo »Svoboda« je svojo
vzgojno nalogo med delavci in kmeti
na vasi, katero mu je zaupala Partija,
častno izpolnilo. Stalno pojasnjevanje
linije Partije in razkrinkavanje podle
politike takratnih oblastnikov, vse v
okviru prosvetno-političnega dela v ko-
lektivih in vasi, je bila stalna metoda,
funkcionarjev in članov društva. V sa-
mem društvu so se vršile tudi razne
rganizacijske priprave za stavke v celj-
skih in okoliških kolektivih, Partija je
pripravljala tudi v okviru društva tla
za organizacijo oborožene borbe v Ce-
lju s sistematično politično-ideološko
prevzgojo članstva. Skoraj vsi vodilni
funkcionarja so se odzvali klicu Partije,
ko je le ta pozivala na oboroženo bor-
bo, nekaj pa jih je dalo svoja življenja v
koncentracijskih taboriščih in faštistič-
nih zaporih. Vse štrajkarske in demon-
stracijske pa tudi ilegalne konference
v okoliici Celja, je vedno spremljala
borbena pesem gabrskih »Svobodašev«.
Ves bes policije se je zato znašal ob
vsaki priliki na društvo, posebno pa na
vodilne funkcionarje, ki so za svoje
vneto delovanje za zboljšanje življa de-
lavskega razreda, prejeli kot plačilo
žandarsko kopito ali policijsko gumijev-
ko. Največji razmah je društvo doseglo
v letu 1935, ko je postalo njegovo de-
lovanje v tovarnah in na vasi »nevar-
no za obstoječo oblast«, zato so oblast-
niki društvo razpustili, imovino zaple-
nili, nekaj funkcionarjev pa zaprli ali
poslali na najtežja dela. Odslej so de-
lovale manjše pevske in druge skupi-
ne, ki so začeto revolucionarno delo
nadaljevale.
Po osvoboditvi je bilo društvo po-
novno organizirano pod istim imenom,
pozneje pa se je preimenovalo v SKUD
»Ivo Ključar-Kožuh«. v času preimeno-
vanja je delovalo v društvu več sekcij,
najbolj agilne pa so bile pevska in dra-
matska. V letih od 1946 do vključno
1948 zasledimo pri društvu skupno 361
samostojnih nastopov.
V	letu 1949, kot je razvidno iz poro-
čila tajnika društva tov. Kač Rezike, pa
ne opazimo več tolikšnega poleta in
delavnosti sekcij. Kje je iskati vzrok,
da se je š+evilo podpornega članstva
znižalo od 829 na 342, število aktivnega
članstva pa povečalo od 161 le na 168
Godba na pihala, katere vodja je bil
tov. Pojavnik, se je po okrajnem tekmo-
vanju skoraj razšla, saj je od 26 ostalo
le nekaj zvestih in požrtvovalnih god-
benikov, ki bodo v letu 1950 (ena iz-
med obveznosti za leto 1950) ponovno
rganizirali godbo predvsem iz vrst mla-
dincev. Svoje lanske obveznosti so le
delno izvršili, od planiranih 10 prome-
nadnih koncertov, so dali samo 5. Ome-
niti pa moramo, da so sodelovali na
vseh večjih proslavah v tovarni in tudi
v mestu.
Pevdki zbori (ženski, moški in me-
šani) pod vodstvom požrtvovalnega pe-
vovodje tov. Tržana so izpolnili svoje
obveznosti 100%. Poleg obnovljenih sta-
rih pesmi so se naučili še 18 novih, ter
■jmeli 3 uspele samostojne koncerte v
Celju in okolici, sodelovali pa so tudi
na proslavah (8 krat v tovarni emajli-
rane posode). Na novo je bil ustanov-
ljen tudi mladinski pevski zbor, ki
marljivo vadi pod vodstvom pevovodje
tov. 'Vreze Jožeta.
Folklorna skupina je naštudirala več
plesov s katerimi je nastopila na okraj-
nem tekmovanju in si priborila prvo
mesto. Na oblastnem tekmovanju si je
delila tretje mesto s folklorno skupino
»Slovenija ceste«. Skupina je sicer do-
bra, morala pa bo še precej študirati,
da bo dosegla raven, ki je danes zah-
tevana od plesnih skupin.
Ce analiziramo delovanje vseh sekcij
društva, vidimo, da v letu 1949 ni bilo
temeljitega vzpona navzgor. Sekcije so
v delavnosti in dvigu kvalitete na istem
nivoju, kar pomeni toliko kot nazado-
vanje. Sekcije so delovale več ali manj
spontano brez načrtnosti, povezanosti in
Pomoči upravnega odbora društva, ka-
kor tudi nadrejenih prosvetnih foru-
mov. Upravni odbor se je sestal v vsem
letu le 6 krat, in še takrat niso bili ni-
koli sklepčni. Točno število članstva je
upravni odbor, ali bolje rečeno član
odbora ugotovil šele proti koncu leta.
Na sejah so diskutirali in ugotavljali
napake, vendar pa jih niso na podlagi
analiz odpravljali. Boleča rana dru-
štva pa je bila ideološka politična vzgo-
ja v sekcijah. Kakšna razlika med de-
lom funkcionarjev bivše »Svobode«, a
pod najslabšimi pogoji in delom uprav-
nega odbora društva v letu 1949? V
letu 1949 niso imeli niti enega sestanka,
ki bi imel vzgojno politični pomen.
Bivši podpredsednik društva sploh ni
prihajal na seje, nadzorni odbor pa ni
našel niti toliko časa, da bi vsaj pred
občnim zborom pregledal poslovanje
društva. Povezava dveh delujočih čla-
nov uprave (ki pa sama poleg zaposle-
nosti v podjetju, drugače poslovati ni-
sta mogla) je slonela na »formalni ad-
ministrativni povezavi navzgor in na-
vzdol, ki ni imela nobenega konstruk-
tivnega značaja.« S temi besedami je
analizirala tajnica delovanje društva
»Ivo Ključar-Kožuh«. S takim odborom
seveda društvo ni moglo v industrij-
skem centru, kakršen je Gaber je, z ve-
liko kulturno-politično in revolucio-
narno tradicijo, skoncentrirati kulturno
umetniško dejavnost in jo dvigniti na
nivo, ki bi ustrezal hitremu razvoju in
borbi delavcev za plan.
Tudi sindikalne organizacije, ki spa-
dajo v območje tega društva, so se prav
malo ali pa sploh nič zanimale za dru-
štvo, med te je šteti predvsem podruž-
nico Celjske opekarne, Metalno, Cinkar-
no, Lesno industrijo itd. Žalostno je
dejstvo, da se je ta nezainteresiranost
prosvetnih referentov teh podružnic'
vedno slabšala. Zato je bilo čutiti, da je
»Ivo Ključar« zadeva samo Tovarne
emajlirane posode, ne pa vseh podjetij
tega največjega industrijskega centra.
Ugotovljene slabosti, ki so ovirale
zdrav razvoj društva, so se najbolj iz-
ražale v »spanju« uprave društva, ne-
povezanosti s sekcijami in višjimi pro-
svetnimi forumi in v nez&do3im pomo-
či teh forumov društvu. Vse to je du-
šilo delovanje in iniciativo sekcij po
eni in delovanje celotnega društva po
drugi strani.
»V bodoče moramo posvečati življe-
nju v društvih največjo pozornost in
to redno, ne samo pred raznimi prazni-
ki in tekmovanji. Zato je treba zagoto-
viti društvom vse možnosti, da razvijajo
lastno iniciativo v vseh smereh kultur-
no umetniškega in splošno izobraževal-
nega udejstvovanja. Dokler ne bomo
sprostili sil v samih društvih, dokler
bo upravni odbor društva samo boljši
ali slabši izvrševalec direktiv, ki jih
dobiva od kompetentnih in nekompe-
tentnih usmerjevalcev prosvetnega živ-
ljenja, toliko časa ne bomo mogli go-
voriti o dobrih osnovah, za še hitrejši
razmah naše ljudske prosvete.« (Fran
Kimovec, II. kongres LPS.) Toliko v za-
govor nedelavnega upravnega odbora
v lanskem letu.
Na skupščini je bil izvoljen nov u-
pravni odbor s tov. Cernigojem kot
predsednikom. Na dveh sejah, ki jih je
imel upravni odbor takoj po skupščini,
so sprejeli letni plan in ga razbili na
tromesečje. Osnova celotnemu društve-
nemu delovanju v letu 1950 bo na-
črtnost v ideološko političnem delu in
strokovnem delu. Posvetili bodo vso po-
zornost zadrugam na vasi, ter se v ta
namen še povezali z obdelovalno za-
drugo v Dobrni, posebej pa bodo sku-
pine gostovale v domu Bosančkov v
Dobrni. Posečali bodo tudi opero v
Ljubljani, z ideološkimi predavanji lo-
čeno po sekcijah, pa bodo pričeli še ta
mesec. Predavatelje v ta namen bo dala
Ljudska univerza. Na novo bodo orga-
nizirali literarni krožek, godbo na pi-
hala in recitatorski krožek. V vse sek-
cije bodo pritegnili predvsem mladino.
Veliko delo in odgovornost si je za-
dal novi upravni odbor društva, zave-
dajoč se pri tem »da živimo v času, ko
naši delovni ljudje v izredno težkih po-
gojih z nezlomljivo vero v srečo bo-
dočih dni ustvarjalo čudeže, kot jih do-
slej še ni bilo. Našo graditev socializ-
ma preveva globoka doslednost in mo-
ralno politična odgovornost pred de-
lavskim razredom, kar se vsak dan bolj
odraža na vseh področjih našega živ-
ljenja, torej tudi v .Ljudski prosveti'«
(II. kongres LPS). te besede naj bodo
napotilo za delo društva, ki ima sedež
v središču herojske borbe za plan. Po-
slanstvo društva »Ivo Ključar« v Ga-
berju je: Odgovdrno usmerjati in dvi-
gati miselnost delavcev, zbližati delav-
ca-kmeta in delavca industrije ter ne-
nehno skrbeti za dvig kulturnega ni-
voja prebivalcev tega industrijskega
središča. Ce bo društvo v svojem delu
upoštevalo vse te smeri delovanja, bo v
enem letu nedvomno najboljše v Celju.
Pred koncertom godalnega orkestra
SKUD „Ivan Cankar"
Skromno so pozdravili Celjani, ali
vsaj tisti, ki se zanimajo za razvoj glas-
be v Celju, uspehe godalnega orkestra
SKUD »Ivan Cankar«, ki jih je dose-
gel na okrajnem, oblastnem, republi-
škem in končno na zveznem tekmova-
nju KUD v Beogradu. Po vrsti so pre-
jemali »Cankarjevci« za svoje umetni-
ško izvajanje prehodne z/astavice, poleg
tega pa še denarne nagrade. Dirigent
in duša orkestra tov. Dušan Sancin, je
prejel za svoje nesebično in požrtvoval-
no delo dvoje denarnih nagrad. Uspehi
niso prekinili niti za trenutek intenziv-
nega dela ansambla, katerega nastanek
sega še v 45. leto, nekateri člani pa so
v šoli tov. Sancina še od sredine pred-
aprilske Jugoslavije. Zdaj ko se ansam-
bel pripravlja, da se predstavi Celju z
samostojnim koncertom, je prav, da se
nekoliko dotaknemo njegove poti nav-
zgor do najvišjega priznanja, naslova
»prvaka godalnih orkestrov FLRJ«.
Mnogo je bilo govora med poklica-
nimi in nepoklicanimi »ljubitelji« glas-
be v Slovenskem merilu, kateri pred-
stavnik te vrste umetnosti bo zastopal
našo republiko na Zveznem tekmovanju
v Beogradu. V Mariboru so v ta na-
men napravili kar preko noči »amater-
ski« orkester in to s pomočjo finančnih
sredstev in tudi v Ljubljani je orkester
SKUD »Tine Rožanc« našel za drage
denarje pomoč pri posameznih članih
^orkestra iz opere. Tako sestavljanje
»amaterskih« ansamblov na hitro roko,
je seveda skrajno škodljivo za razvoj
teh sekcij in ne prinese nikoli zaželje-
nega uspeha.
To smo opazili na tekmovanju v Lju-
ljani in pozneje v raznih kritikah, kjer
so glasbeni strokovnjaki tak način se-
stavljanja ansamblov ostro obsodili.
Kljub pomoči profesionalnih moči, so
se le-te sekcije slabo odrezale. »Ljud-
ska pravica« je nekaj dni po tekmova-
nju priobčila, da je »simfonijski orke-
ster SKUD Tine Rožanc« v umetni-
škem pogledu daleč zaostajal za orke-
strom SKUD »Ivan Cankar« iz Celja, s
čimer je potrdila, da ne gre sestavljati
ansamblov na hitro roko pred tekmo-
vanjem, ampak, da je treba za nastope
in tekmovanja, kjer se naj pokaže kva-
liteta izvajanja, dolgotrajno delo in te-
meljit študij. V slehernem amaterskem
(in tudi drugih) umetniškem ansamblu,
ki si želi vzpona navzgor, je potrebna
homogenost, požrtvovalnost in volja do
nesebičnega dela ansambla kot celote,
dalje skupno premagovanje in nepresta-
no odpravljanje napak za čim boljšo
dosego kvalitetnega nivoja, umetniške
sekcije kot celote. Te lastnosti in še
mnogo drugih si je v svojem dolgotraj-
nem študiju SKUD »Ivan Cankar« tudi
osvojil, zato uspehi niso izostali.
Od treh orkestrov, ki so se borili v
Beogradu za naslov državnega prvaka,
je bil edino celjski resnično amaterski.
Ostali so imeli »izposojene amaterje«.
Največ plačane pomoči je imel simfonij-
ski orkester »Povao Markovac« iz Za-
grdba in to člane Zagrebškega drž. sim-
fonij skega orkestra. Glavna slabost teh
orkestrov se je izražala v nehomogeno-
sti ansambla, nedovoljenem znanju in
tehniki dirigentov, nedovoljenem peda-
goškem delu z orkestrom kot celoto itd.
(SKUD Abraševič Beograd«.)
Simfonijski orkester SKUD »Svetozar
Markovič« iz Novega Sada pa je s svo-
jim neenotnim, začetniškim in v nekoli-
ko izvajanjih, popolnoma pogrešnim
muziciranjem in za svojo zmogljivost
nepravilno izbranem programu, zapustil
ob koncu izvajanja celo mučen vtis na
zbrano občinstvo.
Simfonijski orkester SKUD »Pavao
Markovac« je bili mnogo boljši od osta-
lih dveh. Pešal pa je v pogledu tehnič-
ne in intonacijske plati pri posamez-
nikih.
List »Prva savezna smotra« — Beo-
grad z dne 4. februarja 1950 je priob-
čil pohvalno kritiko o našem prvaku,
katero citiramo v celoti.
»Godalni orkester kulturno-umetni-
škega društva »Ivan Cankar« iz Celja
pod vodstvom dirigenta Dušana San-
cina, predstavlja največje presenečenje
od vseh orkesterskih ansamblov na tek-
movanju.
Vivaldijevo »Concerto grosso« je naj-
boljše izvedeno delo kar smo jih slišali
na tekmovanju. Tu ni več sledov dile-
tantizma ali nedoraslosti kakršne koli
vrste. S sijajnim tonom obeh koncert-
nih violin a posebno prve, ki jo je
igral Gorše, v sodelovanju z virjolinče-
listom nekoliko slabšega tona, je to delo
predvedeno sijajno in se lahko primer-
ja samo s komorno glasbo, interpreta-
cijo kot najvišjo točko v reproduktivni
umetnosti.
»Divertimento« Slovenskega sklada-
telja Mateja Bravničarja, vešče napi-
sano za godalni orkester v lahkem pre-
cej prijetnem stilu z akcenti v izkori-
ščanju, brez ritmov, predstavlja znaten
prispevek Jugoslovanski orkestralni
komorni literaturi. Dirigentu Sancinu z
mladim sodelavcem, mojstrom violine
Goršetom je uspelo vzgojiti majhen
ansamibl a velik po solidnih delih in mu
omogočil resnično kvaliteto, visoko nad
amatersko diletanskimi karakteristikami
ostalih orkestrov na tekmovanju.«
S samostojnim koncertom, ki ga Ce-
ljani željno pričakujemo, bo godalni
orkester SKUD »Ivan Cankar« ponovno
dokazal, da nosi upravičeno naslov dr-
žavnega prvaka orkestralne glasbe FLR
Jugoslavije.	G. B.
Nušičev "Navaden človek"
v uprizoritvi SKUD-a „France Prešeren"
Preteklo soboto se nam je z Nušiče-
vo šaloigro »Navaden človek« predsta-
vila z odra v bivšem Narodnem domu
igralska družina sindikalne podružnice
Ljudskega magazina. Formalno je to
nova t. j. druga igralska skupina SKUD
»France Prešeren«. Ker je znano, da
goje pri »Prešernovcih« gledališko u-
metnost med drugimi tudi v stremljenju,
da med seboj vzgoje kadre, ki naj prej
ko slej pomnože vrste Ljudskega gle-
dališča, ki dejansko že šteje nekaj vid-
nih članov iz vrst »Prešernovih« igral-
cev, je treba omenjeni nastop nove vr-
ste igralcev tebolj in toplo pozdraviti.
Trodejanka »Navaden človek« spada
v seznam tistih trideset različnih iger,
ki ju zaradi tega odlikuje srd zoper
ski komediograf — napisal do svoje
petdesetletnice, a po svojih komedijah
»Narodni poslanec« in »Sumljiva ose-
ba«. Zakaj ta pripomiba? Zato, ker sta
se »Narodni poslanec« in »Sumljiva ose-
ba« rodila v začetku Nušičevega knji-
ževnega dela, namreč v času mračne in
reakcionarne obrenovičevske Srbije in
ki ju je zaradi tega odlikuje srd zoper
laž, skubljenje ljudstva, korupcijo in
žandarski birokratizem. Ker pa sta mu
ob povodu, ki ga je dala »protidržavna«
pesem »Dva raba«, obe komediji s svo-
jo ostro satiro zoper vladajoči krog po-
vzročili leto dni političnega glavobola,
ki ga je prestaijal v požarevačkih za-
porih, se je Nušič odločil za kompro-
misno politično stališče in se zato v
svojih kasnejših delih, med katera spa-
da tudi »Navaden človek« zadovoljil le
s tem, da svoj meščanski razred »po-
redno, a neboleče požgečka, ne pa tudi
sune v njegova najbolj občutljiva me-
sta.« Z drugimi besedami — »Navaden
človek« ne spada med najvrednejša de-
la v katerih je Nušič, zasmehujoč na-
pake, enostranost in konservativnost
svojega družbenega razreda, prispeval
h kritiki družbe in utiral pot novim
naprednim idejam; to pa ne pomeni, da
delo ni vredno uprizoritve, saj je polno
družbenega humorja v zadoščenje tako
gledalca, kakor igralca, ki je našel po
svoji polni poklicni zaposlitvi še čas.
da je stopil na oder.
Režija je bila v rokah Vernika Cvet-
ka, ki je igral tudi vlogo Vincentija
Petroviča, s katerim se je avtor najbolj
pošalil. Bolj kot režlia katere zasluga
je bil pravilen tempo in še dokaj dobra
iziraba prostora, je Verniku uspela nje-
gova igra, ki ga je predstavila kot zelo
uporabnega komika, ki sicer rad zaide
v patos, pozna pa koncentracijo pri igri
ter tudi dobro igro z rekviziti. Od osta-
lih igralcev se je po igralskih sposob-
nostih najbolj izkazala Vebrova v vlo-
gi Zorke, ki jo v igri podpira tudi sim-
patičen organ. Nedvomno bi igralka
brez nepotrebne lasulje zapustila še
simpatičnejši vtis, ker je treba vedeti,
da gledališke umetnosti ne ustvarjajo
take zunanje reči kakor so lasulje in
obleka, marveč edino le igralec. Domu
se ni poznalo le, da je bil prvič na
odru, marveč — v hoji — tudi da je
športnik. Zaito njegov Žarko ni bil naj-
bolj veren lik pesnika v katerem je
Nušič obudil svoj spomin, ko ga je za-
radi njegovih satiričnih stihov zasledo-
val zakon, kar pa mu mi povzročilo to-
likšnih skrbi, da se ne bi utegnil do
ušes zaljubiti v oboževalko njegovih
pesmi. Večja sproščenost in večje vži-
vetje v igro, bi ga gotovo napravilo za
boljšega igralca. To velja tudi za osta-
le igralce Kosa, Fermetovo, Lavrenči-
ča, Pirčevo, KlenovškdT Hvalovo in Do-
linarja, od katerih je Kos kot Arsa vsaj
kot figura še najbolj odgovarjal. Ne
smemo namreč pozabiti, da se dejanje
vrši v srbskem vinogradu in da gre za
srbsko malomeščansko obiteljstvo iz
prejšnjih časov, ko je spoštovanje in
uvaževanje človeka slonelo bolj na
uglednih in ugodnih rodbinskih vezeh,
kakor pa na delu.
Kar se tiče smiselne interpretacije
teksta in oravilnega jezika (tudi pri se-
stavi plakatov!), bi bilo prav, da bi se
igralci še v večji meri obračali po na-
svete k v teh 6tvareh bolj domačim
ljudem.
Razpoloženje v dvorani je razen
lahko razumljive šaloigre dvignil tudi
»Prešernov« tamburaški zbor, ki je pod
vodstvom svojega dirigenta Karlovšca
izpolnil odmore z lepo izvajanimi tam-
buraškimi skladbami.
G. Grobelnik
Leto III. — Štev. 14
»CELJSKI TEDNIK«
Stran t
Namesto v 40, so popravili mar-
v
tinarji v Storah peč v 9 urah
Zelezarji v Storah so 4. aprila izboje-
vali prvo veliko delovno zmago v borbi
za dosego drugega tromesečnega plana.
Junaški martinarji so na dan volitev
— že zgodaj zjutraj stopili poslednjo
tono železa za prvo četrtletje. Peči so
morali ohladiti in jih pripraviti za nove
napore v drugem četrtletju. Prišel je
čas 12dnevnega popravila.
26. marca zvečer so ustavili delo pri
Simens-Martinovih pečeh. Istega dne
so sklicali v sidikalnem pododboru pro-
izvodni sestanek.
Mojster Mirko Kerštajn je predlagal:
»Cim bolj je treba zmanjšati čas, ki
je predviden po načrtu za popravilo
peči.« Mladinec Peter Grdina nikoli ne
hrani svojih moči in kakor sam pravi
prav rad zapira usta klevetnikom s
svojo žuljavo pestjo. Požrtvovalni mla-
dinec je sklenil, da bo še isti večer sple-
zal v peč in jo pričel čistiti. V prvem
trenutku so tovariši mislili, da se nor-
čuje, kajti vse doslej so čakali vsaj tri
dni, da se peči ohlade. Peter pa je
vztrajal, povedal je vsem kako misli.
»Razdelili se bomo na petorke, zmočili
bomo obleko in zamotali glavo v mokre
cunje.« Delavec Anton Mišic se je takoj
oprijel tega drznega načrta, toda tudi
starejši Martinarji niso hoteli stati ob
strani.
Še istega večera so se lotili težav-
nega dela. Po pet delavcev je šlo v Mar-
tinovo peč iz katere se je še kadilo od
vročine. Po nekaj minutah so že lezli
ven saj so se jim obleke začele smoditi.
Namesto njih je šla druga petorka, po-
tem tretja. Tako so delali vso noč.
Zjutraj je bil obok porušen, komo-
re in cevi za žlindro so bile očiščene,
tako, da so zidarji takoj lahko začeli
zazidavati samotne stene. Zmučeni znoj-
ni z mnogimi opeklinami so junaški
martinarji s Petrom Grdinom na čelu
zmagali. Predvideni čas remonta so
skrajšali od 40 ur na 9 ur.
Velik delovni zanos je pognal tudi
zidarsko grupo. Njo vodi odlikovanec
reda dela II. stopnje Lojze Beling iz
Zenice. Tudi zidarji so izvršili svoje
delo štiri dni pred rokom. Do dne, ko
bi po planu morala peč zopet delati so
v pečeh natopili že 312 ton železa.
Kmečki otrcci - delovra sila
ali-kaj bo z njihovim znanjem?
Višji razredi sedemletnih šol, ki imajo
pretežno kmečki okoliš, so slabo za-
sedeni. Tako ima VII. razred na Vran-
skem le 16 dijakov, v Vitanju 19, v Voj-
niku 22 itd. Nasprotno pa vidimo polne
razrede v delavskih centrih kakor v
Laškem, Grižah in Storah. Iz tega sledi,
da kmečki stariši svojih otrok ne poši-
ljajo redno v šolo. Usposabljajo jih za
delo. Izostanki pa so glavni vzrok, da
otroci ne napredujejo. Tudi ne puste
otrokom, da bi po dopolnjeni sedemlet-
ni šolski obveznosti dokončali celotno
sedemletko in si s tem pridobili kvali-
fikacijo nižje srednje šole. V svojem
otroku vidijo nekateri kmečki stariši
le delovno silo, ki jo okušajo čimprej
odtegniti šoli. S to miselnostjo bo tre-
ba odločno prekiniti. S prihodnjim šol-
skim letom bo uvedena osemletna šol-
ska obveznost. Sodeč po predlogih, ki
so bili soglasno iznešeni, bodo otroci za-
čeli hoditi v šolo z dovršenim sedmim
letom in jo obiskovali do dovršenega
15 leta. Pri izvedbi osemletne šolske ob-
veznosti ne bo težkoč, če bodo starši ra-
zumeli, da otrok s 14 letom še ni de-
lovna sila. V tej dobi, ko se telesno in
umsko razvija v mladinca, bo najlaže
dojemal zaključno snov bodoče osem-
letke, ki bo enoten tip naše osnovne
in nižje srednje šole. Nižje gimnazije
bodo v celoti nadomestili višji razredi
Po predlogih naj bi ime nižja gimna-
zija sploh odpadlo. Iz dovršene osem-
letne šole bodo vstopili učenci v V. raz-
red gimnazije.
Glavni vzrok, da naši učenci na se-
demletnih šolah ne napredujejo tako,
kakor bi lahko je to, da starši te otro-
ke ne smatrajo za dijake temveč jih
vse preveč uporabljajo za delo. Starši
naj se zavedajo, da je glavna naloga
šoloobveznih otrok učenje. Slabo skrbe
za bodočnost svojih otrok starši, ki jih
ne pošiljajo v šolo. Ferlič Jakob v Za-
gorju, Gnus Terezija v Lesičnem, Križ-
nik Ema v Drenskem rebru, Zagožen
Miha v Mariji Reki trdovratno odtegu-
jejo svoje otroke od šole.
Nismo proti temu, da bi otroci delali
Otrok se naj navaja k delu, vendar to
delo ne sme ovirati učenja. Privatni
kmetje uporabljajo otroke preveč za de-
lo, pri nekaterih kmetijsko obdeloval-
nih zadrugah pa se kaže drug ekstrem,
da otrok sploh ne pritegujejo k delu.
Otroci so tu preveč prepuščeni samim
sebi. V kolektivu otroci radi delajo in
razna drobna dela igraje izvršujejo.
Ko uvajamo osemletne šole, je potreb-
no, da se zlasti naše kmečko ljudstvo
zaveda pomena teh šol in da redno po-
šilja svoje otroke v šolo. Pustimo otro-
kom, naj uživajo sadove naše petletke,
V Tovarni emajlirane posode so izpolnili
četrtletni plan, kakor so obljubili
Delovni kolektiv Tovarne emajlirane
posode v Celju si je na pred voli vnem
sestanku zadal obvezo, da bo do voli-
tev dosegel četrtletni plan. Čeprav je
bilo treba do tega dne izdelati še 10%
postavljenega pilana, se je kolektiv z vso
silo vrgel v borbo, v kateri je dne 25.
marca tudi častno zmagal.
Posamezni oddelki tovarne so si zada-
li obveze, da bodo presegli postavljeni
plan, katerega so si večinoma še po-
višali. Tako je kleparski oddelek pre-
segel svojo obvezo za izdelavo pocinka-
ne posode za 74%, za kopalne kadi pa
za 54%, izdelovainica jeklenih kotlov
in odpreskov za avtomobile je presegla
plan za 71,1%, vlačilni oddelek je svojo
obvezo za izdelavo odpreskov za elek-
troštevce dosegel že 23. marca, 'topilni-
ca se je obvezala ustanoviti 4 nove
delovne brigade, prikrojevalnica je svo-
jo obvezo za 50 prostovoljnih ur pre-
segla za 20%, PAZ je dovršil tečaj in
zaključne izpite, oblikovalni ca je dva
dni pred rokom presegla svojo obvezo
za izdelavo čutaric za 12,5%, skladišče
gotove posode se je obvezalo, da bo do
26. marca razdelilo vsem članom ko-
lektiva po 4 kg posode in je to ob-
vezo tudi predčasno izpolnilo, pocinko-
valnica je presegla dano obvezo za po-
cinkano posodo za 70%, za pokositrano
pa za 42%, mehanična delavnica pa se
je obvezala, da bo do volitev dovršila
vsa predvidena dela. Tudi posamezniki
so si zadali obveze. Ribič Franjo je 10
ur pred predvidenim rokom dovršil svo-
jo obvezo, Zupane Martin pa kar tri
dni, Kos Jožica se je obvezala, da bo
do volitev delala po 16 ur dnevno, da bo
priipomogla k izpolnitvi plana, drugi zo-
pet so obljubili delati po 10 in 12 ur
dnevno. Vsi so svoje obveze tudi častno
izpolnili, uprava podjetja pa je izvršila
nelahko nalogo preskrbeti potrebni ma-
terial, da ne bi kak oddelek zastal v
svojem zaletu za dosego plana.
Po tej naporni borbi, ki se je mogla
očitno opaziti v vsakem oddelku to-
varne, je bil postavljeni plan en dan
•i volitvami in en dcu pred zadanim
okom izpolnjen s 101,51% po količini
in 101,53% po vrednosti. Tovarniška si-
rena je dne 25. marca ob 10 .uri oznani-
la dosego te zmage ne samo veselemu
delovnemu kolektivu Tovarne emajli-
rane posode, temveč tudi vsem tistim, ki
hočejo zavirati delo naših neustrašenih
borcev za plan.
V Celjski tiskarni so pre-
jeli zasluženo priznanje
Delovni kolektiv »Celjske tiskarne« je
v preteklem letu izpolnil s 104% svoj
letni plan. Ob proslavi dosege letnega
plana je kolektiv sprejel obvezo, da se
bo v četrtem letu petletke še vztraj-
nejše boril za plan in ga predčasno iz-
polnili. V tem letu je kolektiv beležil
že velike uspehe. Četrtletni plan je bil
izpolnjen dva dni pred volitvami v
Ljuidsiko skupščino in šest dnii pred ro-
kom. V mesecu januarju je bil plan do-
sežen s 113%, februarja 116% in marca
101%.
Kolektiv se je s svojimi uspehi uvr-
stil med najboljše kolektive v Sloveniji.
Četrtega aprila mu je bila izročena po-
hvala Glavnega odbora ZSS za uspehe
v preteklem letu.
Točno ob dvanajstih tega svečanega
dne se je celotni kolektiv zbral v okra-
šeni sindikalni dvorani. Kot zastopnika
Gla/vnega odbora sta svečanosti priso-
stvovala tov. Zupančič Mirko in Sket
Jože. Svečanost je otvoril predsednik
podružnice tov. Dervarič Štefan, ki je
v kratkem orisal uspehe kolektiva v
preteklem letu. Za njim je prevzel be-
sedo tov. Zupančič, ki je predal pohvalo
Glavnega odlbora našemu kolektivu ter
v kratkih in jedrnatih besedah pozval
kolektiv naj v tem letu doseže še večje
uspehe in ponovno dokaže, da stopa po
pravilni poti v lepše življenje.
Na koncu je kolektiv sklenil, da bo
svoje planske naloge v tem letu pred-
časno izpolnjeval. Knjižnico, katero po-
sedujejo, so po predlogu tov. Škerbeca
sklenili oddati OSS, ki jo bo podaril
kaki zadrugi ali drugemu kolektivu, kjer
bo služila svojemu namenu. Zastopnika
Glavnega odbora sta sklep toplo po-
zdravila z željo, da bi še drugi manjši
kolektivi sledili kolektivu Celjske ti-
skarne in podarili svoje knjižnice.
Po svečanosti se je delo redno na-
daljevalo in je bila dnevna planska na-
loga presežena za 3,3%.
Hrano Mednarodnega
dečjega fonda še vedno
ne delijo povsod prav
Čeprav so vse ustanove za razdeljeva-
nje hrane Mednarodnega dečjega fonda
prejele točna navodila, kako jo je treba
razdeljevati, katerim otrokom pripada
in koliko dnevno, hrane ne razdeljujejo
po navodilih. To včasih sprejemajo otro-
ci, ki so je nepotrebni, a potrebni brane
ne dobijo.
Te napake se dogajajo pri nekaterih
materinskih posvetovalnicah, kjer ob-
stojajo koordinacijski odbori za raz-
deljevanje hrane MDF-a samo na pa-
pirju ali pa kjer so razdeljevanje pre-
pustili le eni osebi, katera potem hrano
razdeljuje brez vsake kontrole koordi-
nacijskega odbora. Tako je bilo pri
materinski posvetovalnici v Sv. Jurju
ob Taboru, kjer je hrano MDF-a razde-
ljevala krajevna babica ne ozirajoč se
na siromašnost in upravičenost otrok.
Da bi nepravilnosti pri razdeljevanju
hrane MDF-a odpravili, je potrebno:
Da pri vsaki materinski posvetovalni-
ci obstoja koordinacijski odbor za raz-
deljevanje hrane MDF-a, katerega pre-
sednik naj bi bil poverjenik za social-
no skrbstvo KLO. V odbor naj bodo
pritegnjeni zastopniki množičnih orga-
nizacij AFZ, OF, ZVVI in ZB. Tako
sestavljen koordinacijski odbor pri ma-
terinski posvetovalnici, kot ustanovi za
razdeljevanje hrane MDF-a določi po-
imensko otroke, doječe in noseče ma-
tere, ki so upravičeni prejemati dodatno
hrano.
V poštev za prejem hrane MDF-a pri-
dejo le siromašnejši otroci in matere,
ki doma nimajo krav in ne koljejo pra-
šičev.
Če se ibo hrana razdeljevala po na-
vodilih, oziroma siromašnim otrokom
in materam po vnaprej pripravljenem
poimenskem seznamu, sestavljenem na
seji koordinacijskega odbora, bodo od-
padle vse morebitne opazke in pritož-
be glede razdeljevanja hrane MDF-a.
Pripravimo se na
»Teden sejanja sončnic"
V mesecu aprilu bo organiziran »Te-
den sejanja sončnic«, v katerem bodo
sodelovale vse množične organizacije.
šoMci in tovarniški kolektivi, kakor tudi
naše gospodinje.
Če bo vsak naš državljan sodeloval
V tej masovni akciji, lahko našo pre-
skrbo z maščobo z malenkostnim tru-
dom mnogo izboljšamo. Sindikalne po-
družnice, šole, frontne organizacije itd.
že ponekod sprejemajo obveznosti in
napovedujejo med seboj tekmovanja.
Kolektivi diržavnih posestev, ekonomije
in zadružniki se obvezujejo, da bodo
poleg planskega sejanja sadili sončnice
na vseh razpoložljivih mestih ob robo-
vih njiv, ob cestah, jarkih, zidovih itd.
Mnogo prilike za sejanje imajo tudi na-
ši železničarsiki kolektivi ob progah, pri
čuvajnicah in na ostalem neizkorišče-
nem železniškem zemljišču.
Vso pridelano količino semena bodo
lahko pridelovalci zamenjali za olje, in
sicer za 100 kg sončničnega semena
10 kg olja ali pa prodali po vezanih
cenah.
Vsa podrobnejša pojasnila so bila
objavljena v Ljudski pravici od 1.4. in
v Kmečkem glasu od 29.3. 1950.
Množične organizacije naj pošiljajo
svoje obveze in poročila o tekmovanju
»Štabu za organizacijo množične sadit-
ve sončnic« na okrajnih kmetijskih po-
verjeništviih, kjer se dobe tudi podrob-
ne informacije in navodila.
Da bo akcija uspešno izvedena, si po-
i&čimo in pripravimo že sedaj primer-
ne prostore, da bomo v »Tednu sejanja
sončnic« lažje in z uspehom izpolnjevali
tekmovalne obveznosti in s tem zasi-
gurali zadostne količine maščob našemu
delavskemu ljudstvu.
V rašovec Jurček
Zapuščena njiva
»Kaj pa dremlješ Micka! Nase potegni
sivca. Hudirjeva mast, saj mi je spet
plug ušel iz brazde,« je kričal StaTC nad
hčerjo, ki mu je vodila voliče pri ora-
nju. Dopoldan je šlo kot po maslu, po-
poldan pa je začelo nagajati. Tudi nje-
ga je ves dan nekaj bodlo v hrbtu. Po
južini ga je pa nekajkrat tako presu-
nilo, da je nemočno izpustil ročaje in
Vselej se je znesel nad Micko, ki se je
na vse kriplje trudila in vlekla za po-
vodec, da so jo roke že močno bolele.
Voliči so se naslanjali eden na druge-
ga, nihali z glavami sem lin tja in s te-
žavo vlekli, kajti zemlja je bila na tej
rebri pomešana z zdrobljenim lapor-
jem, vmes pa je kaka pacasta plast gli-
ne kar zavrla plužni list. Vselej kadar
sta vodiča prišla na konec njive, jih je
Micika obrnila nazaj, Stare pa je pre-
vrgel plug na drugo stran in zarezal
novo brazdo. Takrat je vedno pogledal
ob robu navzgor in zaskrbljeno meril
širino nezorane njive, ki jo je sklenil
še do mraka zorati. Obenem mu je po-
gled splaval tudi nizdol, kjer je sin Jo-
že rahljal preorane* brazde s težko bra-
no. Mastne grude so se mu začele le-
piti pod železnimi klini, kajti sonce ni
več sušilo zemlje, ker se je vse 'bolj na-
gi/balo na zapad.
»Jože! Izprreži in pelji konja domov,
boš pa jutri drobil, ko bo zemlja bolj
voljna,« je zaklical sinu.
Jože je molče ubogal in na ozairah
izpregel žival. Obesil je konju zaprež-
nice čez vrat, ga ošvrknil z bičem in
žival je kar sama zdirjala po kolovozu
navzdol, kjer se je na gričku stiskala
njihova domačija. Sam pa je obrnil bra-
no in čistil kline, med katerimi se je
nabralo prsti in korenin raznih zelišč.
Pravzaprav pa to opravilo ni bilo tako
potrebno. Jože je to delal le zato, da
bi imel izgovor pred očetom, ki je že
prioral na drugo stran.
»Kje imaš konja?« je zateglo vpra-
šal Stare.
»Doma.«
»No, pa ti ne boš šel?«
»Saj nimam kaj delati doma. Kaj
če bi jaz malo oral, oče?« je skoraj bo-
ječe vprašal.
Stare ga je pogledal po strani Dobro
se mu je zdelo, da se sin ponuja, saj ga
je hifoet že kar pošteno (bolel, vendar
se ni hotel izdati, da mu sinova ponud-
ba dobro dene:
»Seveda. Ti boš oral. Poglej jih
brazde. Še moje so zvite kot kače. Saj
se mi bodo sosedje še smejali, ko bodo
zjutraj šli mimo njive po opravkih. Be-
ži, beži. Domov pojdi pa bo. Tej njivi
še jaz nisem kos.«
»Kaj mislite, da sem tako zanič,« se
je vjezil Jože in z eno samo roko obrnil
plug.
»Res, moči imaš več kot jaz. Toda
kaj ti pomaga. Znaš pa le ne,« se je
upiral Stare.
»Saj vedno tako pravite. Potemta-
kem ne bom nikoli znal. Eno brazdo
naj odrežem, pa boste videli.«
»No, pa daj,« je pristal oče in sedel
na brano. Jože je prijel za ročaje, se
uprl s celim telesom na plug in pognal
voliče. Izpod rezila se je prevrnila ši-
roka brazda dišeče zemlje. Micka je ve-
selo poganjala voliče in očitno kazala
zadovoljstvo, da je za plugom brat, ker
se je očetovega sitnarenja že kar na-
vejioala. Stare je kimal za sinovim
hrbtom. Oči so se mu kar svetile, ko
je opazoval njegovo mladostno moč.
»Bo^ dobro oče?« je zgretih lic vpra-
šal Jože, ko je prioral nazaj do očeta.
»Če vam je prav, bom kar jaz do konca
zoral?«
»No pa daj. Samo ne zaganjaj se
preveč, drugače jutri ne boš mogel iti
na vožnjo.«
»Kam pa oče?« je začudeno vprašal
Jože.
»Hlode boš moral peljati za cesto.«
»Zakaj pa ravno jutri. Kaj ne mo-
rejo počakati.«
»Ne da se pomagati. Odločbo sem
dobil od krajevnega odbora.«
»To pa ne bo držalo, da bi pomla-
dansko setev opustili zaradi tistih hlo-
dov. Bom jaz šel na Krajevni odbor in
jim povedal, naj počakajo.«
»Če boš kaj opravil. Sicer boš pa
itak še pred večerom zoral.«
»Toda oče. Jutri bi lahko preorali
puščo.«
»Beži, beži. Saj se ne izplača. 2e štiri
leta ni bila preorana,« se je branil
Stare. Kar peklo ga je pri srcu, ko mu
je sin spomnil opuščeno njivo v Mač-
kovcu. Opustili so jo že me dvojno, ko
niso imeli vprežne živine. Vsako leto je
hotel preorati, pa je vedno prišel s ča-
som navzkriž. Lani je bil zaprosil so-
seda, ki ima dva para konj, naj mu en
par posodi za kak dan, da bi preoral
njivo, pa mu je ta svetoval, naj njivo
pusti, češ da na drugih njivah itak do-
volj pridela zase. Čim več boš preoral,
več boš moral oddati,« mu je govoril.
Poslušal je njegov nasvet, pa se je po-
šteno opekel. Na Krajevnem odboru so
mu predpisali oddajo tudi za to njivo,
kjer že leta raste sama trava pome-
šana z divjo deteljo. Sicer se je upiral,
pa mu ni nič pomagalo. »Tako je v ka-
tastru zapisano,« so rekli. Vložil je pri-
tožbo na odbor, v kateri zahteva, naj
mu tisto njivo odpišejo kot orno po-
vršino. Morda mu bodo ugodno rešili,
mogoče pa tudi ne. Počasi je obrnil
pogled v dolino, na Mačkovce, kjer se
je med jelšami vil žuboreč potok, ob
potoku pa se je še sedaj poznalo, da so
tam, kjer sedaj cvetejo tTobentice, ne-
koč pred leti orali. Stare se je zamislil.
»Morda bi pa le prav bilo, če bi pre-
oral to njivo. Nekaj bi že zraslo na njej.
Lažje bi oddal, kar bi mu predpisali,
če mu prošnje ne bi ugodili. Poleg tega
bi ljudje manj glave skupaj stikali, go-
voreč, da je Stare slab gospodar, ker
njive opušča.
»No, oče,« ga je vzdramil Jože, videč
da mu ne odgovori. »Gnoja imamo za-
dosti, da lahko kar na debelo pogno-
jimo.«
»Le kaj tako siliš. Saj še tole nisi
zoral. Ti bom že povedal, če bo treba.
Tedaj pa ne boš tako na pretege silil
za plugom. Celina je nekaj drugega, kot
je tule tale njiva,« pri teh besedah se
je Obrnil in s počasnimi koraki odsto-
pical domov. Jože je pognal voliče, ki
so se menda tudi nalezli njegovih ki-
pečih moči in Vlekli, kot da bi jih šele
vpregel v plug. Zemlja se je valila iz-
pod rezi! Med brazdami so se zvijali
črvi, in se kar sami ponujali ptičem in
kokošim, ki so na varni razdalji za plu-
gom stopale po brazdi. Jože si je ne-
kajkrat obrisal rosno čelo in zadovoljen
ugotavljal, da se nezoran kos njive ved-
no bolj zožuje. Sonce se je dotaknilo
zapadmh hribov in vidno lezlo za ob-
zorje. Še kako uro sta Joee in Micka
orala.
Ko sta načela zadnjo brazdo, je Jože
prešerno zavriskal. Priorala sta še oza-
re in končala.
»Bom kar domov vlekla plug?« je
vprašala Micka.
»Veš kaj. Kar po bregu navzdol ga
vleči in pri grmovju ob potoku ga pu-
sti. Vole pa domov priženi.«
»Zakaj?«
»Ti bom že gredoč povedal. Pojdiva.«
Jože je prijel za povodec, Micka pa
je stopala ob njem. Ves čas sta se ne-
kaj živahno pogovarjala. Od vzhoda je
lezel mrak po griču navkreber. Jože je
mimogrede napojil voliča v koritu in
jih pognal v hlev. V jasli je nametal
dišeče detelje, Micka pa je skrivaj pri-
nesla škaf narezane surove repe ite
svinjaka.
Po večerji je Jože vstal in povedal,
da gre do predsednika Krajevnega od-
bora, potem pa na mladinski sestanek.
Stare ni nič rekel, čeprav se mu je
čudno zdelo, zakaj ne gre Micka z njim,
saj je bila za sestanke bolj pridna kot
pa Jože. Molče se je podal v kamro in
se truden zleknil na sveže postlano po-
steljo.
Jože se je kmalu vrnil nazaj. Za-
voljo sestanka se je nalagal. Na nebu je
svetila luna. Bilo je svetlo skoraj kot
po dnevi. Fant je zavil naravnost pod
kozolec in samotiš zvlekel voz do gno-
jišča. Ko je naložil skoraj pol voza
gnoja, je prišla tudi Micka in mu po-
magala. Kolikor tiho se je dalo je Jože
napregel konja in odpeljal gnoj v Mač-
kovec, medtem pa je Micka naložila
drugega. Jože je kar z voza razmetal
gnoj po zapuščeni njivi. Bilo je menda
okoli polnoči, ko je raztrosil peti voz
gnoja. Zadovoljna sta šla spat. Šele ko
sta legla ,sta čutila utrujenost. Spanec
jima je hitro zaprl veke, kajti ura, ]
sta jo določila za vstati, je bila rana.
*
Stare je že od nekdaj vstajal prvi.
Najsitbo poleti ali pozimi, vedno je do-
čakal petelinovo petje že na nogah.
Proti jutru je njegovo spanje bilo po-
sebno rahlo. To jutro je slišal, da so
hlevska vrata zacvilila. Ozrl se je v
okno v bojazni, da je zaspal svitanje.
Toda bila je še tema. Strašno radoveden
je bil, kdo tako zgodaj hodi v hlev.
Oblekel se je in šel pogledat.
V hlevu je bila Micka. Pravkar je
položila voličema sena. Mislil je, da
pripravlja živino za vožnio lesa, pa je
stopil pogledat, če je voz pripravljen.
Zvečer je pozabil naročiti naj z velikega
voza sname jo lojternice in privežejo
verige.
Tedaj se je na vzhodu začelo počasi
svitati in ko je Stare stopil do kozolca,
je začuden zastal. Na zapuščeni njivi v
Mačkovcu je videl raztrošen gnoj. Ta-
koj mu je bilo jasno, da sta Micka in
Jože nekaj na svojo roko ukrenila. Vrnil
se je v hlev. Micke ni bilo več tam. Za-
lotil jo je, ko je pravkar lezla po lestvi
na skedenj, kjer je spal Jože.
»Kam pa greš, Micka?« jo je pre-
stregel.
»Jožeta bom zaklicala,« je presene-
čeno zajecljala Micka, ki se tedaj ni
nadejala očeta.
»Kdo pa je navozil gnoj na puščo?«
»Jože sinoči,« je priznalo zardevajo-
če dekle, ki je uvidelo, da se ji izvijanje
ne bo posrečilo, ker oče vse ve.
»Kje pa je plug?«
»V Mačkovcu.«
»Potem pa hitro zapreži voliče, Jo-
žeta pa pusti naj spi.« Stare se je na-
muznil, da je dekle takoj pogruntalo
kaj skriva za bregom. Skočila je z le-
stve in napregla voliče.
*
Jože se je zbudil, ko so se na bezgu
pod skednjem prerekali kričavi vrabci.
Spomnil se je sinočkajšnjega sklepa.
Planil je kvišku in na tihem zaklel. Na
Micko je kuhal hudo jezo, ker ga ni
zbudila. V hlevu je našel volovsko le-
žišče prazno. Pred kuhinjo ga je pre-
stregla mati:
»Na Jože. Nesi tale zajtrk v Mačko-
ve conim dvema.«
»Kaj pa delata?«
»Orjeta,«
Jože je pograbil posodo in kruh in
odvihral v Mačkovec. Ob potoku so se
že svetlikale dolge brazde sveže pre-
orane njive. Micka se je nagajivo hihe-
tala Jožetu, ko je prišel na njivo. Zaj-
trkovali so. Po brazdah je za črvi sti-
kal škrjanec in cvrčal:
»No,pa poizkusi Jože, tale je bolj
trda kot včerajšnja,« se je namuznil
oče in mu ponudil ročaje pluga. Micka
je pognala. Plug se je zaril v trdo
zemljo.
Po cesti se je pripeljal s kolesom
predsednik Krajevnega odbora in vo-
ščil dobro srečo:
»No, Stare. Kaj naj storim s tisto
prošnjo?«
»V peč jo vrzi,« mu je odvrnil kmet
in se sklonil k tlom, da bi otipal zem-
ljo, premišljujoč, kaj naj zaseje med
grude, od katerih se je prijetno kadilo.
Stran 4.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto III. — S ter 14
Življenje in delo nemških
strokovnih delavcev v Celju
Med nekdanjimi vojnimi ujetniki, je
bilo mnogo takih, ki so po odpustitvi
vojnih ujetnikov ostali v naši državi s
ciljem, da pomagajo našim narodom
graditi našo socialistično državo. Kul-
turno prosvetni referent Kluba nem-
ških strokovnih delavcev Riedel, je
vzrok zakaj je ostal pri nas takole ob-
razložil:
»Mi vemo, da je nemška vojaška sila
pod pritiskom svojega vodstva, ki je
bilo sovražno vsemu svetu, storila Ju-
goslaviji ogromno škodo. Mi naravno
ne moremo vrniti tisočev človeških živ-
ljenj, ki jih je terjala vojna, lahko pa
s svojim delom pomagamo jugoslovan-
skim narodom zgraditi novo državo in
se bomo "tako vsaj osebno oddolžili na-
trpinčeni Jugoslaviji.«
Na nekdanjo izjavo predsednika nem-
£ke vlade v zapadni zoni Adenauerja,
češ da so v Jugoslavij.i z ujetniki slabo
ravnali, so povedali nemški delavci:
»Če bi z nami slabo ravnali, kdo bi
nas lahko nagovoril, da bi ostali tu?«
V odgovor na te klevete pa so poslali
uredništvu sledeč dopis v katerem opi-
sujejo svoje delo in življenje med nami:
»Avgusta 1948 so osnovali Klub nem-
ških strokovnih delavcev. Klub je od
6amega začetka pripadal Enotnim sin-
dikatom Jugoslavije, in je po svoji no-
tranji organizacijski obliki uravnan kot
jugoslovanski sindikati in nudi svojim
članom iste pravice in dolžnosti. V za-
četku so zelo pogrešali klubski prostor,
Jci jim je bil šele s pomočjo Okrajnega
sindikalnega sveta dodeljen. Klubski
prostor so si uredili v nedograjeni stav-
bi zdravstvenega doma. Notranja opre-
ma je zelo ukusna in domača, da se
člani Kluba po svojem delu zelo radi
shajajo v tem prostoru. Dobili so pre-
cej bogato knjižnico in radio aparat.
Marsikak večer prebijejo ob muziki s
knjigo v rokah, ali pa si ob šahovnicah
najdejo potrebno zabavo. Mnogi tova-
riši se radi udejstvujejo v športu. Okto-
bra 1949 so šli nekateri na športno tek-
movanje vseh nemških dclavcev v Ju-
goslaviji, ki je bilo pripravljeno v Ljub-
ljani. Takrat so se tovariši iz Celja zelo
dobro pokazali. Odnesli so vse nagrade
s seboj v Celje.
Poleg tega dobijo nemški strokovni
delavoi vse priznanje za njihovo po-
žrtvovalno delo. Na mnogih delovnih
mestih so želi lepe uspehe. Nekateri so
se še prav posebno. izkazali. Prejeli so
nagrade, udarniške in novatorske na-
slove. 19 delavcev je bilo nagrajeno z
nagradami v skupnem znesku 86.400 din.
Med njimi so 4 udarniki, 3 novatorji in
1 racionalizator. Navajamo sledeče u-
darnike: Enkratni udarnik Koecher Pe-
ter v podjetju »Beton«, Ebsen Peter iz
MLO Prevozništva, Stoer Walter dva-
kratni udarnik iz tovarne Tehtnic in
Rasch Eberhard štirikratni udarnik iz
Kemične tovarne. V Tovarni emajlirane
posode dela novator ing. Galow Kurt,
v Invalidskem podjetu pa novator
Strittmatter Konrad, ki je prejel nagra-
do v znesku 20.000 din. V tovarni sad-
nih sokov se je odlikoval racionalizator
Lenz Villi.
Ta priznanja, ki jih daje ljudska ob-
last nemškim delavcem, so zelo raz-
veselila nagrajene in jim vlila zaslužen
oonos. Še z večjim elanom bodo v bo-
doče pomagali graditi socialistično Ju-
goslavijo in še bolj vneto sodelovali pri
izvršitvi petletnega plana.
Kongres slovenskih zgodovinarjev
V nedeljo se je pričel v Celju šesti
kongres slovenskih zgodovinarjev, čla-
nov Zgodovinskega društva za Sloveni-
jo, ki se je po osvoboditvi preosnovalo
iz nekdanjega Muzejskega društva, ko
se je emancipiralo od pretežno muze-
ološkega poudarka ter prevzelo nalogo,
da razširi svoje delo na vse historične
probleme ,da slovenske zgodovinarje po-
veže v trden kolektiv in da skrbi za
popularizacijo zgodovinske vede. Po
osvoboditvi je imelo društvo svoje tret-
je zborovanje v Ljubljani, četrto leto
1947 v Mariboru, naslednje leto pa v
Novi Gorici. Jugoslovansko akademijo
znanosti in umetnosti v Zagrebu je za-
stopal dr. Janko Rittig .Slovensko aka-
demijo znanosti in umetnosti univ. prof.
dr. Milko Kos, ministrstvo za znanost
in kuilturo LRS pa Jože Košak. Zgodo-
vinski društvi Hrvatske in Srbije sta
poslali kongresu slovenskih zgodovi-
narjev pozdravni brzojavki.
Predsednik osrednjega odbora Zgodo-
vinskega društva za Slovenijo dr. Franc
Zvvitter je podal pregled društvenega
dela, dr. Jože Kastelic je obravnaval
arheologijo pri Slovencih od osvobodit-
ve dalje ,prof. Janko Orožen zgodovino
Celja, prof. Ivan Mlakar pa zgodovino
Zidanega mosta. V ponedeljek se je zbo-
rovanje nadaljevalo v Laškem in so po-
ročali prof. dr. Bogo Grafenauer o
zgodovini slovenskega kmetijstva, prof.
Janko Jarc o zbiranju gradiva iz osvo-
bodilne borbe, Franjo Baš in Pavle
Blaznik pa o vojni škodi na kulturnih
in zgodovinskih spomenikih v severni
Sloveniji med drugo svetovno vojno.
Zgodovinsko društvo za Slovenijo ima
zdaj že nad 570 članov iz vrst profesor-
jev, arheologov, arhivarjev in drugih,
pred dvema letoma pa jih je imelo
okoli 390. Leta 1948 je izšel prvi letnik
»Zgodovinskega časopisa«, ki je znanst-
veno strokovne vsebine, v načrtu pa ima
društvo še poljudno znanstveno revijo,
ki bi povezala delo regionalnih zgodo-
vinarjev .Glavna naloga društva je pro-
učavanje gospodarske in socialne zgo-
NOVICICE Z JOZEFOVEGA HRIBA
Kdo je »kompptcnten«? Ob hiši Pohorska
cesta št. 13. se je zamašil odtočni kanal in
vsa kanalska nesnaga je udarjala na cesto.
Na intervencijo terenskega sekretariata je te-
renski cestar očistil kanal. Dela pa ni mo-
gel izvršiti, ker mu je zmanjkalo cevi za pet
metrov. Krajevni poverjenik za komunalne
zadeve je interveniral pri Upravi cest in pri
Upravi stanovanjskih zgradb, pri slednji kot
upravnemu organu hiše, iz katere je speljan
navedeni kanal, ker je ta hiša državna last.
Ne prva niti druga uprava ne prevzame od-
govornosti za izvršitev predmetnega dela.
Tov. Ručigaj pri Upravi stanovanjskih zgradb
jo izjavil, mi zato nismo »kompetentni«. Kdo
vraga pa je potem za odpravo nedostatka
»kompetenten«, če ne tisti, ki hasnuje od
zgradbe, pri kateri se je nedostatek pojavil?
— O —
»Ni delovne sile!« Terenski sekretariati so
dobili poziv, da se mora poškropiti sadno
drevje. Sekretariat Jožefov hrib se je obrnil
glede škropljenja na Upravo stanovanjskih
zgradb, ki ima na Jožefovem hribu večje
število vrtov pri državnih hišah s prošnjo, da
bi ob priliki, ko se bo škropilo sadno drevje
na teh vrtovih, poškropili — seveda proti
povrnitvi vseh stroškov — še drevje na pri-
vatnih vrtovih. To je sekretariat zanros'1 \7
razloga, ker ni na terenu na razpolago škro-
pilnice in ker se je tako skupno škropljenje
z dobrim usnehom izvršilo pred dvemi leti.
Vse delo bi bilo na nekaj privatnih vrtovih
izgotovljeno v nekaj urah. Prišel pa je biro-
kratski odgovor, da je to neizvedljivo, ker
ni »na razpolago delovne sile«, podpisan od
tov. Ručigaja. Ugotavljamo: ako bi Uprava
stanovanjskih zgradb ne rešila dopisa biro-
kratsko, temveč bi se bila povezala s terenom
Jožefov hrib, kar je zelo lahko dosegljivo, bi
se našlo toliko delovne sile, da bi bila tista
delovna sila pomagala tudi pri delu v držav-
nih vrtovih. Posledica takega birokratizma je,
da so ostali privatni sadni vrtovi nepoškrop-
Ijeni.
— O —
Menda ni ▼ redu, da neki šofer od SAP-a
skoraj vsak večer privozi z velikim tovornim
avtomobilom na .To~efov hrib in postavi avto-
mobil, pred Ročnikovo hišo na cesti tako,
^a se mora tega vozila vsak izogibati, če bi
pa kdo privozil ponoči z drugim vozilom, bi
sploh ne mogel mimo. Menda tudi ni v redu,
da avtomobil, ki je državna lastnina, stoii
vso noč na cesti brez nadzorstva. Lahko bi
se zgodilo, da bi kak nepridiprav razrezal
gume, ali vozilo kako drugače poškodoval.
S A H
Turnir II. kategornikov
Šahovska zveza Slovenije je v dneh od 22.
marca do 2. aprila priredila turnir II. kate-
gornikov v Celju. Turnir se je vršil v vrtni
dvorani hotela Evrope. Udeležilo se ga je
"5 ljubljanskih, 4 celiski II. kategorniki in
prof. Grašer iz Rogaške Slatine. Turnir je
bil zelo borben, kar dokazujejo maloštevilni
remiji. Dva igralca, in to Smoljanovič Du-
jan in inž. Volk Slavko sta dosegla predpi-
sanih 75 odstotkov za I. kategorijo, 6 igral-
cev je z doseženimi 4 odstotki potrdilo II.
kategorijo, ostali trije kategoriio niso potr-
dili. Končni rezultat je bil naslednji: 1.—2.
mesto Smoljanovič Dujan in in*. Volk Slav-
ko, 3. Gabrovšek Zdravko, 4. Modic Kazimir,
5. Vrhovec Slavko, 6.—7. Fajs Mirko in Sivec
Janez, 8. Lorbek Ferdo, 9. prof. Grašer Jože,
10. Virk Beno in 11. šnajder Jože.
Tudi šahovska sekcija v Družmirju je tek-
movala v čast volitev. Odigrala je medseboj-
ni turnir na 7 deskah. Posamezni člani so
dosegli naslednje rezultate: Gril Ivan, 1. me-
sto z 6 točk, Konda Alojz in Dobnik Ivan 2.
mesto z 4 točkami, Srebotnik Emil, 3. me-
sto s 3 točkami, Miklavžina Martin in Le-
skovšek Marjan 4. mesto z 1 in pol točke,
Sovič Jože 5. mesto z 1. točko.
Pomembni ukrepi za po-
speševanje hmeljarstva
Med vojno so se v Sloveniji hmeljski
nasadi (hmelj niki) zelo skrčili, kolikor
pa jih je ostalo, jih je treba več ali
manj obnoviti. Znani so veliki dosedanji
napori, da bi obnovili hmeljnike v Sa-
vinjski dolini. To je zelo težavna naloga
ne ie zaradi velikih investicij, temveč
i.udi, ker se je spremenila struktura
kmetijske zemlje. Na zemljiščih, kjer so
bili pred vojno hmelj niki, so kmetje po
osvoboditvi pridelovali žito ali okopa-
vine. Zato so se nekateri branila obnav-
ljati hmeljnike, ker so pridelovali polj-
ske pridelke za obvezno oddajo. Zdaj pa
»odo podobne ovire pri pospeševanju
hmeljarstva ter razširjevanju hmeljni-
kov odpadle. Vlada LR Slovenije je
izdala uredbo o pooblastitvi za izdaja-
nje predpisov zaradi obnovitve hmelj-
nikov.
Minister za državne nabave je z ured-
bo dobil pooblastilo ,da v skladu z
zveznimi predpisi in v sporazumu z
ministrom za kmetijstvo izda potrebne
predpise o znižanju obvezne oddaje polj-
skih pridelkov pridelovalcem hmelja,
ki na večini orne zemlje pridelujejo
hmelj. Nadalje ima minister za trgovino
in preskrbo pooblastilo, da v sporazu-
mu z ministrom za kmetijstvo in mini-
strom za državne nabave v skladu z
zveznimi predpisi izda predpise o pre-
skrbi z žitom in krmo tistih pridelo-
valcev hmelja, ki žita in krme ne mo-
rejo dovolj pridelati za lastne potrebe.
Minister za kmetijstvo pa ima poobla-
stilo, da v zvezi z obnovo hmelj nikov
izida predpise o obvezni prodaj i hmelj-
skih sadik in o preskrbi pridelovalcev
hmelja s hmelj evkami.
Uredba bo nedvomno zelo ugodno
vplivala na nadaljnji razvoj hmeljar-
stva pri nas, tako da bomo tudi na
tem področju uspešno izpolnila petletni
plan.
Izobraževalni tečaj v Mediogu
ss je pretekli teden zaključil
Tečajniki so poživeli zaključni večer
s preprostim kulturnim programom.
Voditeljica tečaja, tov. Cepinova, je po-
dala pregled dela, se zahvalila preda-
vateljem in udeležencem tečaja, ki so
redno prihajali po napornem dnevnem
delu o»b vsakem vremenu. Na tečaj so
se zbirali redno dvakrat tedensko. 18
tečajnikov, večinoma mladincev, je do-
bilo izkaz o rednem obiskovanju, dočim
jih nekaj ni vztrajalo do konca. Uspeh
tečaja je biil vsekakor lep, v bodoče pa
bo treba gledati, da se bo tečajev ude-
ležilo še več ljudi, predvsem iz vrst za-
družnikov ter ostalega kmečkega pre-
bivalstva.
FIZKULTURA
V tretjem kolu prvenstva slovenske lige
KLADIV AR : SOBOTA (Mur. Sobota)
2:1 (1:1)
sta se srečni srečali preteklo nedeljo v Mur-
ski Soboti enajstorici Kladivarja ter domače
Sobote. Domače moštvo je vzelo tekmo več
nego resno, kajti Sobota je doslej izgubila
v obeh kolih vse točke in bilo je nujno po-
trebno, da doseže končno uspeh. To pot naj
bi Kladivar moral kloniti razpoloženi enaj-
storici iz Murske Sobote.
Že sam potek tekme je pokazal, da igrajo
domačini za vsako ceno in le odlični obrambi
z razpoloženim čaterjem na čelu je uspelo,
da svoje premoči Sobota ni mogla izraziti v
večjem številu golov. Res je, da so domačini
uspeli iz kazenskega strela doseči vodilni
gol, ki je bil neubranljiv, toda pri tem
je tudi ostalo. Celjska vrata so ostala do kon-
ca nedotaknjena, čeprav je pripadla prva po-
lovica igre borbelnim fantom Sobote. Toda v
drugem polčasu se je slika bistveno izpre-
menila. že, ko je v prvem polčasu iz stre-
ljanega kornerja po Belcerju dosegel čoh
z glavo lep gol in izenačil, se je igra izrav-
nala in bila enakopravna. Toda v drugem
delu igre je prevzel iniciativo Kladivar, jo
tudi obdržal do konca in po Firmu z lepim
strelom prišel v vodstvo. Nekoliko pred za-
ključkom tekme je uspelo Belcerju povišati
na 3:1, toda sodnik je nepravilno dosodil of-
said, ker je prezrl branilca, ki je stal po-
leg vratarja. Toda zmaga Kladivarja je bila
zaslužena, saj je vzdržal močan pritisk na-
sprotnika v prvem polčasu ter s svojo kondi-
cijo ter lepo tehnično igro uspel poraziU So-
boto na njenem lastnem terenu.
Sodil je Jančič iz Maribora zelo dobro.
MLADINSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
KLADIVAR : KOROTAN (Kranj)
3:2 (0:2)
Mladini lahko čestitamo, saj je z okr-
njeno postavo dosegla uspeh, katerega od nje
nismo pričakovali, niti po vodstvu Korotana
T prvem polčasu, ko je bila njihova zmaga
že zagotovljena. Fantje so v prvem delu
igre res predvedli precej slabo Igro in dopu-
stili, da so bili igralci Kranja večji del pred
našim golom, ali krasen gol Marinčeka v
drugem delu igre je mladince preporodih
Nihče izmed gledalcev ni pričakoval, še manj
pa nervozni vodja pota Višner, da bodo celj-
ski mladinci zmagali Toda napravili so pre-
senečenje! Marinček je izenačil in nekaj mi-
nut pred koncem je Kladivar po Janežiču do-
segel zmagonosni gol ter s tem dve točki. S
to zmago si je mladina priborila drugo mesto
na tabeli prvenstva mladinske slovenske lige,
takoj za Železničarjem, ki ima isto število
točk, toda boljšo razliko v golih.
Božo Videnšek
NAMIZNI TENIS —KLADIVAR ČLAN
ZVEZNE LIGE
V SOBOTO ALI NEDELJO V CELJU
KLADIVAR : MLADOST
Vse dnevno časopisje je že svoječasno ob-
javilo vest, da si je moška namizno-teniška
ekipa Kladivarja priborila vstop v zvezno
ligo. Po visokih zmagah nad železničarjem
iz Kranja s 5:0, ter Gregorčičem z Jesenic
s 6:1 ni namreč nihče dvomil, da si bo na
zadnjem kvalifikacijskem turnirju moštvo
Kladivarja dokončno priborilo pravico nasto-
pov v zvezni ligi.
Samo oni, ki so prisostvovali sobotnim
in nedeljskim igram moštev J A iz Novega
Sada, Lokomotive iz Zagreba, železničarja iz
Beograda, Rabotničkega iz Skoplja, ter do-
mačega moštva, lahko povedo, da je bila
borba za vstop v zvezno ligo trda in ostra.
Res da Rabotnički iz Skoplja ni bil nevaren
nasprotnik in, da so bila na ta način ostala
štiri moštva že vnaprej člani lige, vendar se
je med njimi samimi razvilo veliko tekmova-
nje za kar najvišje mesto v kvalifikacijskem
turnirju. To je stopnjevala še zavest, da vsa-
ka izgubljena igra z nasprotnikom oslabi
položaj vsakega tekmovalca, ki ga zavzema
na ranglisti najboljših posameznikov v dr-
žavi.
Moštvo Kladivarja je zasedlo tretje mesto.
Ali je to uspeh ali ne? Lahko poudarimo
samo to, da je to lep uspeh igralcev Med-
veščka, Bradeška in čoha. Toda, če bi Bra-
deško zaigral proti igralcem JA tako kakor
proti Lokomotivi, ker je premagal prvoraz-
rednega igralca Ratkoviča in čukliča, ter
Medvešček obratno, proti Lokomotivi tako
kakor je proti JA, kjer sta bila premagana
odlični Horvat in Krasič I., bi verjetno Kla-
divar slavil svoj največji uspeh — dosegel bi
prvo mesto, čoh je igral slabše kot običajno,
ter ni pokazal vsega kar sicer zna.
9. april je dan odigravanja prvega kola
zvezne lige, ki šteje 10 članov. Kladivar
sestane že v prvem kolu z najmočnejšim
moštvom — državnim prvakom Mladostjo, ▼
čigar moštvu igra tudi najboljši igralec v
državi žarko Dolinar. žarko Dolinar, ki prav
v zadnjem času kaže svojo najboljio formo,
j« pred nedavnim v igri parov na velikem
mednarodnem turnirju s 300 udeleženci ▼
Londonu skupno s Harangozom osvojil prvo
mesto. Ta uspeh sta ponovila nekaj dni kas-
neje tudi na tekmovanju v Irski. Prav tako
so Uzorinac in Kosi odnosno Soljačič prvo-
razredni igralci, ki bodo nudili našim gle-
dalcem namizni tenis najvišje kvalitete.
Moštvo Kladivarja bo moralo vložiti vse
sile, da bo v borbi z renomiranim nasprot-
nikom doseglo časten rezultat, ter na ta na-
čin potrdilo upravičenost tekmovanja z naj-
boljšimi moštvi v državi. Dvoboj v okviru
prvega kola zvezne namiznoteniške lige bo
v soboto 8. ali nedeljo 9. aprila v Celju.
Točen čas in kraj bosta objavljena preko
zvočnika in lepakih.
Vabimo vse ljubitelje bele žogice, da ne
zamude izredne prilike videti najboljše igral-
ce namiznega tenisa v državi v borbi z doma-
čimi igralci.	Stane
ZAČETEK PRVENSTVA LJUBLJANSKE
OBLASTNE NOGOMETNE LIGE
Kovinar (Štore) : Slavija (Domžale) 4:3 (2:3)
V nedeljo je štorovski »Kovinar« prvič po-
meril svoje moči v oblastni ligi in to na vro-
čih Domžalskih tleh proti tamkajšnjemu NSK
»Slaviji«. Po zelo napeti in razburljivi igri
;e Kovinar zasluženo zmagal in si priboril
dve dragoceni točki. Igralci Kovinarja so
tokrat zaigrali borbeno z voljo, da zmagajo
in to jim je tudi prineslo prvi uspeh, že sam
rezultat pove, da je bila igra tipično prven-
stvena. Najboljši mož na polju je bil srednji
napadalec Kovinarja Verdev. Tekmo je pred
800 gledalci prav dobro sodil tov. Kločnik iz
Ljubljane.
SKUD »Oton Zupančič« Sv. Peter v Sav. dol.
V	ponedeljek 10. aprila ob 20.
Dickens: CVRČEK ZA PEČJO
gostovanje v Mozirju.
V	nedeljo 16, aprila ob 15.30.
Dickens: CVRčEK ZA PEČJO
gostovanje na Polzeli.
OBJAVE
OBJAVA
V	smislu določil odloka MLO Celje z dne
5. 2. 1949 štev. 315-1 so dolžni lastniki oziroma
upravitelji hiš obesiti v pritličju hiše v veži
na vidnem mestu seznam stanovalcev, in sicer
na uradno določenem obrazcu, ki se ga dobi
v Mohorjevi knjigarni v Celiu.
V	seznam se morajo vpisati vsi stanovalci
hiše z vsemi podatki kot to zahtevajo po se-
znamu. če ena tiskovina ne zadostuje za vpis
vseh oseb, je treba vzeti še eno ali več, kar
bo prišlo v poštev pri večjih zgradbah z več-
jim številom stanovalcev. Za manjše zgradbe
z manjšim številom stanovalcev je vzeti obra-
zec na pol poli.
Pri vselitvah oziroma preselitvah stano-
valcev so hišni lastniki oziroma upravitelji
dolžni vnesti v seznam sleherno spremembo.
Najemniki so dolžni preselitev prijaviti
lastniku oziroma upravitelju hiše v roku 48
ur od dneva preselitve.
Lastniki oziroma upravitelji hiš so dolžni
obesiti sezname stanovalcev takoj, a najkas-
neje v roku 8 dni. Po preteku tega roka
bodo lastniki oziroma upravitelji hiš kazno-
vani, če seznamov stanovalcev ne bodo obe-
sili.
IO MLO Celje
RAZGLAS
Lovska družina Celje ponovno resno opo-
zarja vse lastnike psov, da ne jemljejo svojih
nsov na polje ali v gozd, ker imajo vsi lovski
čuvaji in člani družine nalog, da take pse na
licu mesta uničijo. Psi čuvaji spadajo k hiši.
da čuvajo dom, ne pa na polje, še manj pa
v gozd. Lovski zakon daje lovcu pravico, pa
tudi dolžnost, da pse, ki jih zaloti 300 m od
hiše, brezpogoino uniči.
Lastniki psov, upoštevajte ta naš zadnji
in resni opomin, če vam je vaš pes ljub in
Irag.
Obenem se opozarja prebivalstvo, da je
pobiranje mlade srnjadi strogo pod kaznijo
prepovedano.
OBVESTILO STARŠEM!
Vse zaposlene matere obveščamo, da se j«1
ustanovila na II. osnovni šoli (bivša mestnM
šolska kuhinja, ki nudi otrokom vseh celjskih
'•snovnih šol dnevno kosilo proti plačilu 8 dii
Ker je še nekaj mest prostih, nai se r^flek-
tanti javijo čimprej pri upravi Mladinskega
loma Tončke čečeve. šolski kuhinji sta pri-
ključeni 2 dnevni sobi, kjer se bodo otroci
'i*ili pod nadzorstvom vzgojiteljic do 17. ure
nopoldne. Ostala navodila dobijo starši pri
prej omenjeni upravi.
Poverjeništvo za prosveto
pri MLO Celje
Nedeljska zdravniška služba.
9. aprila 1950 tov. dr. Bitenc Maks, Ljub-
ljanska c. 8. Nedeljska zdravniška dežurna
služba traja od sobote opoldne do ponedeljka
do 8. ure zjutraj.
Društvo upokojencev podružnica v Celju
vabi vse svoie člane na redni letni občni zbor,
'd bo v nedeljo 16. aprila 1950 v mali dvo-
rani doma OF. — Dnevni red običajen.
OPOZORTLO
Izvršilni odbor MLO Celje je ugotovil, da
v zadnjem času tekajo psi prosto po mestu
in brez nagobčnikov ter delajo po javnih na-
sadih škodo. Psi so brez vsakega nadzorstva
no lastnikih. Lastnike psov opozariamo na
zakonite predpise, po katerih morajo biti psi
čuvaji priklenjeni, luksuzni psi pa morajo
;meti nagobčnike, kadar se nahajajo izven
doma, ali pa se jih mora voditi na vrvici.
Pes z nagobčnikom mora biti vedno pod kon-
trolo lastnika, tako da ne more delati škode
po javnih nasadih. Lastnike psov, ki se ne
bodo ravnali po teh predpisih, bo Izvršilni
odbor MLO Celje kaznoval, pse pa bo dal
pokončati.
IO MLO Celje
Prostovoljno delo na pokopališču!
Uprava pokopališča prosi vse lastnike ka-
pel na mestnem in okoliškem pokopališču, da
jih čimprej popravijo, ker so nekatere
skrajno zanemarjene in tako kvarijo izgled
pokopališča. V kolikor so prizadeti v stiski
glede potrebnega materiala, naj se zglasijo
v pisarni Pogrebnega zavoda Celje, Ipavče-
va ulica 3, ki bo zainteresiranim pomagal
labaviti material.
Ker je potrebno urediti mestno in okoli-
ško pokopališče, se bo pričelo s prostovolj-
nim delom na obeh pokopališčih od 1. aprila
!o 30. aprila vsak dan od 14. ure naprej. V
zvezi s potežkočami za delovno silo, vljudno
prosimo, da bi nam stopili s prostovoljnim
'elom na pomoč, posebno tisti, katerih svoj-
ci leže na mestnem ali okoliškem pokopališču,
da tako s skupnimi močmi uredimo in damo
car najlepši izgled pokopališčem mesta Celja.
VABILO
k tečaju za mednarodni jezik Esperanto!
Prijava v ponedeljek 10. aprila od 17. do
18. uro v Obrtnem domu v prvem nadstropju,
Vodnikova ulica. Začetek tečaja 11. aprila ob
17. uri v Obrtnem domu.
Dne 31. 3. sem izgubila denarnico z 52 toč-
kami. Najditelja prosim, da jo odda proti
nagradi v Uredništvu Celjskega tednika.
Dne 20. 3. sem izgubila plašč v Košnici.
Prosim poštenega najditelja, ki je pobral
plašč, naj ga odda proti nagradi v uredni-
ku Celjskega tednika.
Zamenjam globok, popolnoma nov otroški
voziček za špotrtnega. Naslov v upravi.
Prodam domač mlin za mletje iita na
električni pogon. Naslov v upravi.
Iščem gospodinjo staro 40—50 let, zmožno
samostojnega gospodinjstva in dela na vrtu.
Nastop takoj. Prednost imajo upokojenke
brez otrok. Vprašati Celje, Sp. Hudinja 81
ali v trafiki v Sp. Hudinji.
POROČILI SO SE V CELJU
Marok Bojan iz Kastel Stari in Kostanjšek
2vonimira iz Ljubljane, Laščak Silvester in
Mermolja Ivanka iz Celja, Podlinšek Viktor
in Pavčnik Terezija iz Celja, Polšak Ivan in
Terjan Ana iz Celja.
April - mesec urejanja
in čiščenja mesta
V vseh okrajih ljubljanske oblasti so
sklenili ,da bo mesec april — mesec
urejevanja in čiščenja mest, trgov, vasi
in naselij. V tem mesecu naj nihče ne
izostane, ne da bi prispeval tudi svoj
delež k olepševanju našega mesta. Ta
akcija naj bi zajela predvsem dela, ki
spadajo v okvir komunalne dejavnosti,
beljenje hiš, urejanje parkov, zelenih
ploskev .drevoredov, otroških igrišč, o-
brezovanje živih mej, sajenje lepotič-
nega drevja in grmičevja, sajenje cve-
tic, povečanje cvetja na stanovanjskih
oknih in balkonih, snaženje ulic in
pločnikov, fizkulturnih igrišč, čiščenje
jarkov .kolodvorov, postaj in avtobus-
nih čakalnic .urejanje izložb, dekoracij-
skih desk, urejanje pokopališč, odprava
po vojni nastalih ruševin, čiščenje dvo-
rišč, zbiranje odpadkov in drugo.
Vsa ta dela ne more izvrševati sama
oblast in podjetja. Potrebno je udej-
stvovanje masovni organizacij z razni-
mi prostovoljnimi akcijami. Tudi po-
samezniki lahko veliko pripomorejo.
Hišni lastniki naj očistijo fasade, ali pa
vsaj zakrpajo odpadli omet na fasadah
kar se da lepo izvesti z malimi stroški.
Dnevno naj počistijo pločnike in dvo-
rišča. Po dvoriščih leži precej odpad-
nega materiala, kakor staro železo, ste-
klo in podobno. Odpadki so zelo važen
surovinski vir za našo industrijo.
Predvsem pa bo potrebno, da sleherni
prebivalec našega mesta več pazi na
čistočo in red na cesti. Tako se že dalj
časa opaža, da čistoča našega mesta
vidno pada. Predvsem na najprometnej-
ših ulicah, trgih in javnih napravah.
Hodniki pred mnogimi poslopji so zelo
nečisti. Z dvorišč in vrtnih gred me-
čejo kamenje in druge odpadke na ce-
sto. Vozniki raztresajo gradbeni mate-
rial po mestu in krmijo živino na ne-
dovoljenih mestih. Skozi okna stano-
vanj vetrijo cunje nad hodniki v času.
ko je na ulici največ ljudi. So slučaji,
ko mečejo žareče cigaretne ogorke skozi
okno na cesto. Poškodbe javnih naprav:
napisov, nasadov so na dnevnem redu.
Najbolj sramotni so slučaji, da nekateri
ljudje uporabljajo razne kote cib cestah
za stranišče. Nečedno sliko kaže okoliš
kavarn in gostiln ob jutranjih urah.
Cas je. da bi bil vsak meščan in kul-
turen človek seznanjen s predpisi o
vzdrževani u reda in čistoče na javnih
cestah, ulicah. trgih in nasadih. Vse-
kakor se liudska oblast trudi za obdr-
žanje čistoče in reda, vendar bi bil
usroeh več^i. če bi vsak prebivaj pri-
<rr»eval svoj de'ež na ta ali oni način.
Zaveda-ti se moramo, da je naše mesto
turistično da sko^.i posebno v pole+nem
času prehaia na tisoče turistov, ki ši-
n'io rv^drvb^eni v+is o našem mes*u po
"sei domovini. Sna^a pa je tudi osnovni
činrtelj pri pobijanju nalezljivih bo-
'emi.
Svojevoljnemu poslovanju poslovodje
Kmetijske zadruge na GomiUkem je treba
napraviti konec
Upravni odbor Kmetijske zadruge je
razdelil prejeto blago enakomerno med
svoje člane. Ko pa je razdelilnik pred-
ložil poslovodji, je ta izjavil, da bo bla-
go delil kot je njemu volja. Slično se
je godilo tudi pri razdeljevanju sukan-
ca. So bile osebe, ki so ga prejele po 7
komadov, drugi pa nič. V prodajo je
prejel 90 komadov sukanca, v trgovini
ga je potrošnikom razdelil le 28 koma-
dov, komu pa je dal ostalih 62 koma-
dov ni vedel ali pa ni hotel povedati.
Tak malomaren odnos bi morali od-
praviti s pomočjo grupe ljudske inšpek-
cije.	V.
UMRLI V CELJU
Stenovec Andrej iz Žalca, Arženšek Iva i k
Šoštanja, Pavlič Marija iz Celja, Reberšak
Jožef iz Podčetrtka, Haner Anton iz Hrastni-
ka, Ugovšek Peter iz Celja, Pole Kari iz
Celja, Bračko Evald iz Celja, Kožar Benja-
min iz Hrastnika, Roje Marija iz Celja.
KUD »Ivan Cankar« Žalec
Ljudsko gledališče
V ponedeljek 10. aprila ob 17. uri bo v
Domu ljudske prosvete v Žalcu ponovitev
Mollierjevega »Tartuffa«-svetohlinca, kome-
dije v petih dejanjih, po režiji Rudija Hor-
vata. — Predprodaja vstopnic je od srede
do nedelje v knjigarni DZS v Žalcu ter dve
ure pred predstavo v blagajni kina Žalec.
KONCERTI
Spored koncerta profesorjev in učiteljev
Glasbene šole, ki bo v sredo 12. aprila v Do-
mu ljudske prosvete je sledeč:
1.	Haydn: Godalni kvartet v d-molu
Goršo B., Videnšek M., Sancin D., Korent K.
2.	Beethoven: Sonata v F duru za violino
in klavir. Izvaja Božidar Gorše.
3.	Kovačič Justina (sopran) zapoje 3 pe-
smi: Čajkovski »V pomladi rosni je bilo«,
Thomas »Romanca iz opere Mignon«, Dvorak
»Žanjica«.
4.	Sancin Marenka zaigra tri klavirske
skladbe: Debussy: Reflets dans 1" eau (Od-
sevi v vodi), škerjanc: Nokturno, Paganini-
Liszt: Koncertna etuda v E-duru.
Klavirsko spremljavo in razlago izvajanih
del bo podal ravnatelj Glasbene šole Kunej
Egon.
KINO METROPOL CELJE
od 8. do 30. aprila ameriški film
»TARZAN ZMAGUJE«
KINO DOM
od 4. do 18. aprila avstrijski film
»AFERA BLUM«
KINO ŽALEC
8. in 9. aprila italijanski film
»TATOVI KOLES«
od 13. do 17. aprila ameriški film
»ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV«
KINO UDARNIK VELENJE
8. in 9. aprila francoski film
»POTUHA V NEBESIH«
12. in 13. aprila jugoslovanski umet. film
»BARBA ZVANE«