Celjski TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA Leto III. — Stev. 14. Celje dne 8. aprila 1950 Cena 2 din mora biti vsaka ped zemlje obdelana* vsak poljski stroj izkoriščen? Pomlad je tu in kmetijska dela so •e spet pričela z vso živahnostjo. Po naših vaseh se je razvila živahna set- vena kampanja. Istočasno ko na KLO jih še pregledujejo razreze setvenih pla- nov in o tem razpravljajo na množič- nih sestankih, kmetovalci tudi že orjejo in sejejo prve rastline. Žito, krompir, industrijske in krmske rastline to so Clavna vprašanja, ki zanimajo in mora- jo zanimati vse organizacije in vsake- ga posameznika. Letošnja pomladanska setev pada v fcas, ko se naša' ljudska oblast s Komu- nistično partijo na čelu na pragu 4. le- ta Titove petletke s povečanimi napori bori za dvig proizvodnje na vseh pod- ročjih našega gospodarstva, tako v in- dustriji kakor v poljedelstvu. V naši deželi se je po osvoboditvi kot rezultat uspešnega izvajanja petlet- nega plana sestav prebivalstva zelo iz- premenil. Vedno je več industrijskega delavstva in prebivalcev, ki niso več raposleni v kmetijstvu. Odstotek kme- tijskega prebivalstva se znižuje, medtem ko narašča industrijsko in mestno pre- bivalstvo, kar pa pomeni, da je vedno več ljudi, ki imajo pravico do zajamče- ne preskrbe. Država mora odkupiti za- dostne količine hrane, kajti milijoni ljudi v tovarnah, rudnikih in uradih so odvisni od tega odkupa. Skuipnost upra- vičeno zahteva od naše vasi, da pre- hrani tisto prebivalstvo, ki sicer vlaga •gromne napore pri izvrševanju petlet- nega plana socializacije naše zemlje, a «e ne ukvarja s poljedelstvom. »...Ve- ste, da imamo 5,400.000 delavcev in drugih delovnih državljanov z drugimi posli, poleg tega pa tudi prebivalstvo v pasivnih krajih, ki nima ničesar. Ta številka predstavlja tretjino našega ce- lokupnega prebivalstva. Zato morajo tisti, ki so ostali v kmetijstvu pridelati več, da bi prehranili sebe in te ljudi. Njihova bremena se morajo razdeliti enakomerno, kolikor mogoče bolj ena- komerno.« (Maršal Tito v Drvarju.) Sedaj ko je spomladanska setev že v teku je še čas, da napravimo vse, da bi dosegli čimbolj ši pridelek v jeseni. To ne zahtevajo samo naše skupne ko- risti, marveč je to tudi v interesu sa- mih kmetovalcev. Napovedana nova uredba o odkupih, s katero bodo kmet- je prejeli bone za nakup industrijskih predmetov brez dosedanjih omejitev, daje našim kmetovalcem vzpodbudo za boljšo obdelavo. Ta novi način odkupa se je deloma že začel izvajati. Ta nova uredba bo prekinila tudi z dosedanjim načinom urejevanja obveznosti kmeto- valca do države. Na osnovi podatkov o Btanju gospodarstva bo v »listu kme- tije« predvideno kaj lahko kmetovalec pridela preko vsega leta in na podlagi tega se bo tudi določil odkup. Prednost tega sistema bo predvsem v tem, da bo lahko kmetovalec imel že v začetku leta jasne račune o svojih obveznostih do skupnosti in bo tako tudii lahko čez le- to vedel, kako naj gospodari. Če bo povečal proizvodnjo, bo imel tudi več presežkov in si bo izboljšal svoj položaj, če pa bo slabše gospodaril in zanemarjal posestvo, pa bo imel ško- do od tega tudi sam. Pri nas ni samo vprašanje obdelave vse orne površine, temveč je tudi važ- no pri tem vprašanje pravočasne ob- delave zemlje. S tem v zvezi je nujno in potrebno, da se v naših vaseh do skrajnosti izkoristijo vsi razpoložljivi stroji. Kmetovalci, ki imajo stroje, naj jih — tudi proti odškodnini — posodijo tistim, ki strojev nimajo. Prepričani smo, da bo to večina naših poštenih kmetovalcev razumela, proti peščici va- ških saboterjev ,pa bo treba uporabiti tudi upravne ukrepe in to pravočasno. Pri pregledu jesenske setve se je ugotovilo, da marsikateri kmet iz višje posestne skupine ni izpolnil plana je- senske setve, kar bo moral sedaj pri spomladanski setvi nadoknaditi. Kra- jevni ljudski odbori tudi marsikje niso imeli točnega pregleda nad stanjem zmogljivosti kmečkih gospodarstev, zato so se dogajale napake, zato tudi težave pri odkupih. Te napake so se marsikje ponovile pri razrezu spomladanske setve, kar se pa še v zadnjem času da popraviti. Pojavlja se vprašanje, kako posejati po planu določene površine, katerih da primanjkuje. Ne zavedajo se marsikateri KLO-j i, organizacije in kmetovalci, da v številnih slučajih gre pomanjkanje teh površin na račun uta- je ali pa zato, ker so posamezni kme- tovalci orne površine spremenili v trav- nike. Tu ne bo druge pomoči, kakor da takoj preorjejo te travnike im jih upo- rabijo za letošnjo setev. Marsikje so se setveni plani poslani od okraja biro- kratsko razdelili za pisalno mizo, ne da bi so o njih pogovorili z množičnimi organizacijami in razpravljali na mno- žičnih sestankih. Zato se je tudi lahko dotrajalo, da so posamezni veliki kmetje slabo izpolnjevali plan in lahko zatajili setvene površine, kajti tak birokratski način je koristil samo takim posamez- nikom pri njih razdiralnem delu. Pri razrezu setvenih planov bi grupe ljud- ske inšpekcije morale opraviti svojo na- iogo in opozoriti na nepravilnosti. Ogromna večina naših kmetov sicer pošteno izpolnjuje svoje obveznosti, to- da manjši špekulantski del skuša na vse načine izigrati uredbe ljudske ob- lasti in se izogniti obveznosti do skup- nosti. Nasproti tem bo ljudska oblast postopala kot s sovražniki države, do ljudi pa, katerim vsa stvar še ni jasna, pa je treba pristopiti s pojasnjevanjem, zakaj gre, da bodo mogli razumeti našo stvarnost in naše težnje, kakor je de- jal maršal Tito. Če nekdo noče pride- lati dovolj pridelkov, katere bi sicer lahko, potem ga ima oblast pravico vprašati, zakaj ni izpolnil svoje obvez- nosti. Če mora vsak drug delovni člo- vek na svojem delovnem mestu izpol- njevati svoje obveznosti in če se bori, da bi čim višje prekoračil delovne nor- me, potem peščici špekulantov na vasi ne bomo dopustili, da bi roke držali v žepu, medtem ko bi njihova zemlja le- žala nezasejana in neobdelana. Ne samo zaradi tega, ker je za mar- sikateri novoizvoljeni krajevni ljudski odbor ta spomladanska setev prva bolj obsežna akcija in preizkušnja, temveč predvsem zaradi tega, ker si brez sode- lovanja množic ne moremo zamisliti pravilne razdelitve setvenega plana in izvedbe spomladanske setve same, je dolžnost naših partijskih, frontnih in ostalih množičnih organizacij, da sode- lujejo pri pravilnem razbitju plana in odkrivanju zatajenih površin, da tolma- čijo na množičnih sestankih kmetom pomen pravočasnega izvrševanja setve; ki je v ozki zvezi z odkupnimi uredba- mi, ki se bodo letos uveljavile in bodo kmetom v veliko korist, katerih izpol- njevanje se pa pravzaprav pričenja z dobro setvijo. Z najširšim sodelovanjem vseh prizadetih je treba odstraniti vsak poizikus špekulantstva in birokracije ter odstraniti kakršne koli ovire, za- radi katerih zadnji košček zemlje ne bi bil obdelan. Najvažnejša pa je tri tem obdelava ogroženih površin. Pomagati je treba tistim, ki ne morejo sami posejati. Pri izvrševanju tako važne naloge, kakor je spomladanska setev pozabljamo in premalo razpravljamo o tem, kaj in kako bo delala splošna kmetijska za- druga, katero bo v marsikaterem kraju treba zbuditi iz spanja. Tam kjer je stvarno potrebna pomoč ogroženim po- vršinam, tam je predvsem poklicana prav splošna kmetijska zadruga v ka- teri so organizirani vsi naši kmetje, da organizira skupno z množičnimi organi- zacijami pravočasno obdelavo. Pri tem pa je seveda treba ločiti, kje je stvarno ogrožena površina zaradi tega, ker je morda bolezen v hiši aLi pa *ni dovolj za delo sposobnih ljudi in tiste po- vršine, ki so ogrožene zaradi špeku- lantskih ciljev posameznikov — in te- mu primerno tudi ravnati. Splošne kme- tijske zadruge bi morale tesno sodelo- vati že pri razrezu setvenih planov. Obdelati in posejati moramo vse nji- ve. Med pomladno setvijo moramo tudi nadoknaditi to, kar' smo zamudili pri jesenski setvi. Od hitre in temeljite iz- vedbe pomladanske setve je več ali manj odvisna naša letošnja žetev, od te je odvisen naš živilski fond. Maršal Tito je jasno povedal na velikem predvoliv- nem zborovanju v Drvarju: »Storiti mo- ramo vse, da bo tudi letos zadosti za prehrano našega prebivalstva. Na drugi strani vam obljubljam, da moramo in bomo pri vprašanju odkupa, vprašanjih cenitve in raznih obremenitev storili vse. kar je potrebno, da se bo s tistimi ■judmi, ki so pravični pravilno ravnalo, kaznovali pa bomo tistega, kdor hote in vedoma hoče storiti krivice ljudstvu, in +istega, ki bo vedoma hotel ali prevaral ljudsko državo.« 5 šoferjev pri gozdarskem auto - podjetju je že izpolnilo petletni plan Važen del odgovornih nalog, katere naše plansko gospodarstvo postavlja pred podjetja gospodarske proizvodnje, odpade na naša gozdna avtopodjetja, na šoferje, ki prevažajo posekan les do lesnoindustrijskih obratov, železnic in do potrošnikov. Glede na važnost pre- vozne službe pri izpolnjevanju plan- skih nalog v gozdarstvu so bila pri gozdnih upravah ustanovljena samo- stojna gozdna avtopodjetja, ki s svojim voznim parkom in strokovno usposob- ljenimi šoferji predstavljajo važen fak- tor v naši gozdarski proizvodnji. Gozdna avtopodjetja so lani takoj po svoji ustanovitvi pričela z medseboj- nim tekmovanjem, v katerem so bili do- seženi pomembni uspehi. Najboljše re- zultate je dosegel kolektiv celjskega GAP, ki je v minule^n gospodarskem letu dvakrat osvojil prehodno zastavo vlade LRS, ter zasedel prvo mesto v novembrskem tekmovanju. Svojo letno plansko obveznost je kolektiv izpolnil s preko 130 odst. in dosegel povprečni tehnični koeficient vozil s 70 odst. Kako je mogel celjski kolektiv do- seči tako pomembne uspehe? Ko je GAP v Celju postalo samostoj- no podjetje, je glede na tipizacijo vozil razpolagalo z najbolj pestrim voznim parkom. Največ je bilo močno izrablje- nih UNRRA avtomobilov ter raznih drugih vozil, ki so bila pretežno ozna- čena kot neuporabna. Maloštevilen ko- lektiv je tedaj vložil vse sile za čim- prejšnjo ureditev mehanične delavnice. Zahvaljujoč požrtvovalnosti mehanikov in samoiniciativi pri nabavljanju nado- mestnih avtomobilskih delov, so bila kmalu poPravljena vsa vozila, ali 50 odst. razpoložljivih avtomobilov. Naj- več zaslug imajo pri tem mojster Ivan Zandar ter mehaniki Pirš, Fijolič, Mu- hič in Šah, ki tudi sedaj ne zapuščajo delavnice po osemumem delavniku, temveč delajo, če treba tudi ponoči, da ne ostane vozilo zaradi popravil dolgo izven prometa. Najodgovornejši del planskih nalog GAP-a pa opravljajo neumorni šoferji, ki prevažajo ves les iz državnih in za- družnih sečišč in krlišč z obsežnega področja od Pohorja do Solčave in Sotle do postaj in industrijskih obratov. Nji- hov delovni dan ni nikoli krajši od 14 ali 12 ur, največkrat je daljši. V minu- lem letu so vsi šoferji celjskega GAP-a prostovoljno vozili od aprila do decem- bra tudi ob nedeljah, da bi tudi pre- bivalstvo preskrbeli z drvmi. S tako požrtvovalnim delom je pet šoferjev že preseglo planske dolžnosti prve petlet- ke. Najboljši med njimi, Ivan Ojstršek, je svoj petletni plan celo presegel za 40 odst. Vendar tov. Ojsteršek ne prednjači samo s prevoženimi 419.904 tonskimi ki- lometri, temveč tudi v čuvanju vozila. Lani je s svojim »Škoda« avtomobilom prevozil 71.000 km brez defekta. S tem je dal zgovoren dokaz svoje visoke de- lovne zavesti in lep primer, kako je tre- ba čuvati zaupano mu narodno imovino. Letos vozi Ojstršek osem tonski »OM« s prikolico in dosega z njim prav tako lepe uspehe. Tudi Rudi Tekavc je vzoren šofer, ki je doslej s svojim »Federalom« pre- vozil največ lesa s krlišč. V čuvanju avtomobila se kosa z Ojstrškom, večji del popravil sam opravlja. Tov. Tekavc je svojo proizvodno nalogo prve petlet- ke izpolnil s 139 odst. Še 'trije so, ki za prvima dvema ne za- ostajajo in tudi prevažajo les že za drugo petletko — Alojz Venko, Franc Praznik in Ivan Šteble. V kratkem pa se bodo tem junakom dela pridružili še novi šoferji celjskega GAP-a. Ko na- števamo uspehe celjskega GAP-a mo- ramo pohvaliti pristno sodelovanje uprave podjetja s sindikalno podruž- nico, ki z vzajemnim delom vodita ko- lektiv k novim zmagam. Celjski GAP ima najlepše izglede, da tudi letos osvoji prehodno zastavo vla- de LRS. V tekmovanju z ostalimi pod- jetji svoje stroke v čast prvemu maju je celjski kolektiv prejel januarsko pre- hodno zastavico svoje Glavne direkcije. V februarju so sicer priznanje izgubili zaradi težav, katere je povzročil sneg in nezakurjene garaže. Vendar je ko- lektiv v marcu visoko presegel svoje planske naloge. Uprava podjetja ima tudi najboljše knjigovodstvo v Sloveniji, ki je popolnoma ažurno. Pri Sv.Jederti \e ogrožena zemlja v obdelovalni zadrugi in na privatnih gospodarstvih Ko je pomladansko oranje po mnogih krajih že v polnem teku, so se pri Sv. Jederti spomnili, da bodo težko verjet- no obdelali vso zemljo v območju Kra- jevnega ljudskega odbora. Dvoje gospo- darstev je v celoti ogroženih. Na kme- tiji umrle Cauner Marije nima kdo pri- jeti za plug in tako grozi nevarnost, da bo ostalo 3,92 ha orne zemlje nezorane in neposejane. Te površine so samo v območju okraja Celje-okolica, posestvo pa se razteza tudi v Trboveljski okraj. Če ne bo posegla vmes energična roka, se bo prav tako zgodilo s posestvom Kandolf Ivana, ki je star že 70 let in je nezmožen dela, mlajše delovne sile pa pri tej hiši ni. Torej ti dve posestvi sta v celoti ogroženi, so pa tudi kme- tije, kjer je delovna sila in vendar je nevarnost, da ne bodo mogli obdelati V9ega, ker jih je premalo. Čakanje, da se bo vse samo od sebe popravilo je postavilo pred merodajne organe v KLO Sv. Jedert trd oreh. Zganili so se šele, ko je setvena akcija že v razmahu, če- prav so vedeli za starost Kandolfa in za smrt Caunerjeve že prej. Reševati te težave sedaj, ko bi zemlja morala biti že preorana je sicer že precej po- zno in tudi težje. Kriv je seveda tudi Okraj, saj je vendar moral vedeti za ta slučaj, ker so o tem govorili aktivisti v Kmečko obdelovalni zadrugi, ko so premlevali možnost, da se ta posestva Vključijo v zadrugo. Na splošno bi mo- rala gospodarska plat tega Krajevnega odbora biti merodajnim ljudem bolj jasna, saj morajo sami vedeti, da so iz tega območja vključili ogromno delovne sile v laški rudnik, da jo je premalo ostalo za obdelavo polj. O teh stvareh je bilo treba premišljevati že pozimi in še prej, saj je setvena akcija iz leta v eto ena najvažnejših. Sedaj pa na vrat in na nos, slučaj je obelodanjen in nekdo bo moral odgovarjati za to. V slučaju, da se bo pa le vse nekako po- tegnilo mimo te akcije, kaj bodo po- tem rekli kmetje, ko bodo morali oddati več poljskih pridelkov, kot bi jih sicer, kajti razrez iz okraja je KLO predpi- sal na osnovi ornih površin in setvene- ga plana. To bo posebno težko, saj tudi pri privatnih kmetih in v Kmečko ob- delovalni zadrugi bo težko vse obdelano. Ogrožena zemljišča so še pri privatni- kih, kot so to Kurnik, Gaušek, Peškur in drugi. Pred njimi je vprašanje. Kaj storiti? Zanašati se na pomoč od drugod bi bilo brezuspešno. Ukreniti bo treba vse kar se da z lastnimi silami. Pritegniti je treba k sodelovanju frontne organiza- cije, mf.adino in žene. V območju Kra- jevnega odbora so rudarske kolonije Rudarske žene so članice AFZ organi- zacije in bi lahko nudile veliko pomoč. Na splošno je treba zajeti vse razpo- ložljive sile in obdelati zemljo, neglede komu bo pridelek pripadal. Povezati bi se bilo dobro s sindikatom Rudnika Laško, ker je veliko število rudarjev nastanjenih v KLO Sv. Jedert. Na vsak način pa je treba odpraviti nevarnost, da bi zemlja ležala neizkoriščena, med- tem ko postavljamo vprašanje obde- lave zemlje na prvo mesto. Z dokazo- vanjem o potrebah naših delavcev in o borbi za našo gospodarsko neodvis- nost bo mogoče strniti vse ljudi k skup- nemu cilju, da si bodo na jasnem, da bo njihov prispevek v korist njih samih, če bodo pomagali dvigati življenjsko ra- ven delovnega ljudstva. V okolici Celja se pridno pripravljajo na majski praznik kmečke mladine Kakor po vseh okrajih tako bo tudi mladina okraja Celje-okolica imela me- seca maja svoj kmečki praznik. Nasto- pile ne bodo samo gledališke družine, pevski zbori, orkestri in folklorne sku- pine, mladina bo pokazala tudi kako razvija fizkulturo, ljudsko tehniko, stel- ski škort, predvojaško vzgojo itd. Prireditve v okviru kmečkega mla- dinskega praznika bodo 21. maja v La- škem. Večina nastopov bo v mestnem parku na prostem. Tu poleg teče tudi Savinja, kjer bodo brodarji imeli tek- movanje in kasneje dali svoje čolne na razpolago ostali mladini. Poleg parka pa je tudi igrišče za odbojko in v bli- žini za nogomet, kjer bodo nastopali fizkultuirniiki. Ko so v mladinskih aktivih zvedeli, da bo praznik že meseca maja, so se za- čeli še vestneje pripravljati. Mladinski aktiv Št. Jurij pri Celju pripravlja igro »Domen«, Rimske toplice folklorne ple- se, Laško pa brodarstvo in streljanje, zadružna mladina pa razstavo svo- jih pridelkov. S pripravami so za vpet i tudi vsi drugi aktivi, ki bodo prikazali tudi ostale strani dela mladinskih or- ganizacij na vasi. Mladinski aktivi se hočejo z zmagami pri delu na polju in pri delu na kulturno prosvetnem in drugih področjih na ta svoj praznik čimusipašnejše pripraviti. B. F. Vesel sem, da morem iz svojih skromnih presežkov nuditi vsaj nekaj naši skupnosti . . . Prišel sem po opravkih na Pilštanj in želel obiskati predsednika krajevne vojno invalidske organizacije Lesično tov. Avgusta Kladošeka. PovedaHi so mi, da stanuje v Osojniku, v naselju, oddaljenem pol ure od Lesične. Napo- til sem se tja in ko sem šel zadnje četrt ure strmo navkreber, sem zagledal pred malo hišo tovariša, ki je okopaval bre- skova drevesa. Na vprašanje če je tu pri Kladoškovih mi je nagovorjeni ve- selo odgovoril, da sem prav pogodil in se je takoj zanimal, kaj me je privedlo na njegov dom. Kmailu sva se pogovorila o invalid- skih zadevah. Zasukal sem pogovor na gospodarska vprašanja, med drugimi tu- di na setveni plan in želel izvedeti, kakšno je njegovo mnenje. Tovariš Kladošek mi je povedal, da ima vse zemeljske površine le 1 ha in 31 arov, zato tudi ne spada pod obvezno oddajo. Vendar je izkoristil vsako ped zemlje in jo skrbno obdelal, čeprav dela v kamnolomu in se je moral obdelovanju svoje zemlje posvetiti le v prostem ča- su. Delal je blizu 40 let v raznih krsf- jih in obratih pa dobro ve česa potrebu- je delavec, da more uspešno vršiti svo- jo nalogo. »Poglejte«, mi je rekel, »tole kopo moje zemlje. Krmo moram kupo- vati ,da redim kravo. Navzlic temu sem oddal državi v letu 1949 317 litrov mle- ka, 1 pujska, 1 kokoš težko 2.10 kg, 39 kg krompirja, 40 kg zelja, 1 kg čebule. Iz tega mojega neznatnega posestva s^m lani oddal državi še 537 kg jabolk, 387 kg sliv, 67 kg breskev, 37 kg hrušk in 57 kg kutin. Drevja ne zanemarjam. V pozni jeseni ga temeljito očistim, škro- pin dvakrat in oskrbim, da se zastarela drevesa nadomestijo z novimi.« Tov. Kladošek mi je še rekel, da ne bi omenjal tega ako ne bi vedel, da se najdejo kmetje, ki imajo neprimerno več zemlje, pa se branijo prispevati k skupnosti. Ko je šlo za oddajo perutni- ne, se je marsikdo izgovarjal na lisice in podobne nezgode, če je pa že oddal perjad, je oddal najslabšo, čimveč pri- delam tembolj sem vesel, da morem iz svojih skromnih presežkov nuditi vsaj nekaj naši skupnosti, ker tudi od nje dobim vse tisto, česar mi domačija ne more dati. O Kladošiku sem že slišafl, da je tudi pri prostovoljnih akcijah med prvimi, pa me je veselilo, da sem se z njim se- znanil. A. Stran 2. »CELJSKI TEDNIK« Leto III. — Štev. 1« Skrb okrajnega ljudskega odbora Celje - okolica za zdravje delov- nih ljudi Žalec je dobil novo zdravstveno ustanovo Vzporedno z razvojem naše indu- strije in dvigam življenjskega standar- da rastejo tudii zdravstvene ustanove Sirom naše domovine. S tem se uresni- čuje socialistično načelo decentralizaci- je zdravstvene službe, kar omogoča, da se zdravstvena služba čimbolj približa delovnemu človeku. Lepe uspehe na zdravstvenem polju je dosegel okraj Celje-okolica, predvsem lansko leto in v teku letošnjega leta. V tako kratkem času doseženi uspehi v okraju na polju socialističnega zdravstva povsod znat- no presegajo zdravstveno stanje v pred- aprilski Jugoslaviji. Tako je na področju okraja v zad- njem času izvedena rajonizacija zdrav- stvene službe. Okraj je razdeljen na 13 zdravniških, enajst zobarskih in 20 ba- biških okolišev. Na tem področju ob- stoja 36 javnih zdravstvenih ustanov: 4 splošne, & obratnih in 6 zobnih am- bulant; nadalje 4 bolniški oddelki z 22 bolniškimi posteljami in 16 materin- skih posvetovalnic. Poleg tega je na področju okraja 8 privatnih zdravniških in 10 zobnih ordinacij, kakor tudi 3 okrajne lekarne. Zasedba v teh zdrav- stvenih ustanovah je bila zelo slaba, zla9ti še sedaj primanjkuje strokovnega kadra. Letos dela na področju okraja 13 zdravnikov, 12 zobarjev, 20 babic in 30 ljudi, ki vrše pomožne in administra- tivne posle v zdravstveni službi. Te šte- vilke so še vedno premajhne, da bi za- dostovale potrebam tako številnih zdravstvenih ustanov, ter je problem novih strokovnih kadrov eden najbolj perečih, s katerim se bavi poverješištvo za zdravstvo na okraju. Posebno v letu 1949 je poverjeništvo za ljudsko zdravje doseglo lepe uspehe pri razširitvi socialističnega zdravstva. V tem letu so bile opremljene, na novo ustanovljene ter začele poslovati dve splošni ambulanti v Kozjem in Planini, 4 obratne ambulante v St. Pavlu, Libo- jah, Hudi jami in Junkloštru, en bolni- ški oddelek v Št. Pavlu, 5 zobnih ambu- lant v Storah, Zabukovci, St. Pavlu, Kozjem in na Planini, in 3 materinske posvetovalnice v Dobrni, Polzeli in S t. Pavlu. Skupaj je lansko leto ustanov- ljeno 16 novih zdravstvenih ustanov. Istotako je na pobudo okraja bila ure- jena ter začela poslovati zobna ambu- lanta v zdravilišču za tuberkulozne bol- nike v Novem Celju. V letošnjem letu pa ima poverjeništvo za zdravstvo v na- črtu otvoritev novih zdravstvenih usta- nov, in sicer v Zallcu, Dobrni, Vojniku, Vitanju ter St. Jurju pri Celju. Po zaslugi in prizadevanju poverje- ništva za ljudsko zdravstvo in ob pod- pori okrajnega izvršilnega odbora, je bila že 1. aprila otvorjena v Žalcu sek- torska ambulanta. S tem je Žalec dobli zdravstveno ustanovo, ki je najlepša v okraju. Am- bulanta se nahaja sredi trga v eni naj- lepših hiš ter se tudi po bogati in vse- stranski notranji ureditvi razlikuje od že obstoječih. Njena okusna in higijen- ska ureditev odgovarja vsem predpisom moderne medicine. Skoraj vsa oprema in ves inventarij je proizvod naše do- mače industrije. Poleg oddelka za zdravstvene preglede, obstoja še zob- ni oddelek, posvetovalnica za matere in otroke, moški in ženski bolniški odde- lek s 4 posteljami ter soba za Rentgen. Razen tega so v ambulanti potrebni prostori za administracijo in hiigijensko urejena kopalnica. Da je ambulanta urejena v tako kratkem času, ima največ zaslug pover- jenik za zdravstvo pri OLO Celje-oko- lica tov. Helena Borovšak, ki je s svo- jim zalaganjem in samoiniciativnostjo pokazala, da ima mnogo smisla in ra- zumevanja do ustanavljanja zdravstve- nih ustanov. V tem pogledu lahko služi \ia vzgled mnogim dlrugim okrajnim zdravstvenim organom. Zanimive so tudi ugotovitve zdrav- niških pregledov v letu 1949 v našem okraju. Kliniških pregledov je bilo 120.441, rentgenskih 260, fizioterapij 4.752, laboratorjiskih pregledov 3.029, ter malih operacij 2777. Pri socialno šibkih je bilo izvršeno 3.396 pregledov ali 2,7 %. V bolnico je bilo poslanih 4.252 od pregledanih bolnikov. Hranarino zaradi delane- zmožnosti je prejelo 14.701 socialno za- varovanih. Iz pregledov bolezni v lanskem letu je razvidno, da je največ zdravstvenih storitev bilo potrebno zaradi poškodb ter od tega skoraj polovica poškodb iz- ven zaposlitve. Vestnost in objektivnost naših zdravnikov nam pa potrjuje dej- stvo, da je prišlo 3,5 ~ zdravih na zdravniški pregled, ki so hoteli izsiliti od zdravnikov delanezmožnost in tako skupnost izkoriščati, kar jim seveda ni uspelo. Tabelarni pregled uspehov pri dvigu socialističnega zdravstva v okraju, ka- terega smo videli na zdravstveni raz- stavi ob priliki otvoritve sektorske am- bulante v Žalcu, nam zgovorno pri- kazuje, kako visoko se je dvignila zdravstvena služba po osvoboditvi v primerjavi s stanjem v kapitalistični Jugoslaviji, kar je dokaz nenehne in velike skrbi, ki jo posveča naša ljudska oblast delovnemu človeku tudi na zdravstvenem polju. Revolucionarne tradicije in sedaj nedelavnost društva „lvo Ključar - Kožuh" V dvorani sindikalnega kulturno- umetniškega društva »Ivo Ključar« v Gaberju je bila pred mesecem skupšči- na tega društva. Dvorana je bila okra- šena s slikami sekcij, grafikoni delova- nja sekcij in tudi prehodne zastavice, ki si jo je priborila folklorna skupina na okrajnem tekmovanju, ni manjkalo. Temelje tega izrazito delavskega društva, saj je od celotnega števila članstva, več kot 75% članov iz delav- skih vrst dobimo že v stari Jugoslaviji. Ustanovljeno je bilo v času najhujše Aleksander-Zivkovičeve diktature z imenom »Svoboda«. Med ustanovitelji društva so imena takratnih organizator- jev odpora proti izkoriščanju delav- skega razreda in poznejših organizator- jev in prvoborcev NOB, Franca Lesko- ška, Petra Stanteta-Skale, Slavka Šlan- dra, Mice Šlander, ter od mlajše gene- racije Danice Svetek, Ede Komauli in drugih. Napredno marksistično-pro- svetno društvo »Svoboda« je svojo vzgojno nalogo med delavci in kmeti na vasi, katero mu je zaupala Partija, častno izpolnilo. Stalno pojasnjevanje linije Partije in razkrinkavanje podle politike takratnih oblastnikov, vse v okviru prosvetno-političnega dela v ko- lektivih in vasi, je bila stalna metoda, funkcionarjev in članov društva. V sa- mem društvu so se vršile tudi razne rganizacijske priprave za stavke v celj- skih in okoliških kolektivih, Partija je pripravljala tudi v okviru društva tla za organizacijo oborožene borbe v Ce- lju s sistematično politično-ideološko prevzgojo članstva. Skoraj vsi vodilni funkcionarja so se odzvali klicu Partije, ko je le ta pozivala na oboroženo bor- bo, nekaj pa jih je dalo svoja življenja v koncentracijskih taboriščih in faštistič- nih zaporih. Vse štrajkarske in demon- stracijske pa tudi ilegalne konference v okoliici Celja, je vedno spremljala borbena pesem gabrskih »Svobodašev«. Ves bes policije se je zato znašal ob vsaki priliki na društvo, posebno pa na vodilne funkcionarje, ki so za svoje vneto delovanje za zboljšanje življa de- lavskega razreda, prejeli kot plačilo žandarsko kopito ali policijsko gumijev- ko. Največji razmah je društvo doseglo v letu 1935, ko je postalo njegovo de- lovanje v tovarnah in na vasi »nevar- no za obstoječo oblast«, zato so oblast- niki društvo razpustili, imovino zaple- nili, nekaj funkcionarjev pa zaprli ali poslali na najtežja dela. Odslej so de- lovale manjše pevske in druge skupi- ne, ki so začeto revolucionarno delo nadaljevale. Po osvoboditvi je bilo društvo po- novno organizirano pod istim imenom, pozneje pa se je preimenovalo v SKUD »Ivo Ključar-Kožuh«. v času preimeno- vanja je delovalo v društvu več sekcij, najbolj agilne pa so bile pevska in dra- matska. V letih od 1946 do vključno 1948 zasledimo pri društvu skupno 361 samostojnih nastopov. V letu 1949, kot je razvidno iz poro- čila tajnika društva tov. Kač Rezike, pa ne opazimo več tolikšnega poleta in delavnosti sekcij. Kje je iskati vzrok, da se je š+evilo podpornega članstva znižalo od 829 na 342, število aktivnega članstva pa povečalo od 161 le na 168 Godba na pihala, katere vodja je bil tov. Pojavnik, se je po okrajnem tekmo- vanju skoraj razšla, saj je od 26 ostalo le nekaj zvestih in požrtvovalnih god- benikov, ki bodo v letu 1950 (ena iz- med obveznosti za leto 1950) ponovno rganizirali godbo predvsem iz vrst mla- dincev. Svoje lanske obveznosti so le delno izvršili, od planiranih 10 prome- nadnih koncertov, so dali samo 5. Ome- niti pa moramo, da so sodelovali na vseh večjih proslavah v tovarni in tudi v mestu. Pevdki zbori (ženski, moški in me- šani) pod vodstvom požrtvovalnega pe- vovodje tov. Tržana so izpolnili svoje obveznosti 100%. Poleg obnovljenih sta- rih pesmi so se naučili še 18 novih, ter ■jmeli 3 uspele samostojne koncerte v Celju in okolici, sodelovali pa so tudi na proslavah (8 krat v tovarni emajli- rane posode). Na novo je bil ustanov- ljen tudi mladinski pevski zbor, ki marljivo vadi pod vodstvom pevovodje tov. 'Vreze Jožeta. Folklorna skupina je naštudirala več plesov s katerimi je nastopila na okraj- nem tekmovanju in si priborila prvo mesto. Na oblastnem tekmovanju si je delila tretje mesto s folklorno skupino »Slovenija ceste«. Skupina je sicer do- bra, morala pa bo še precej študirati, da bo dosegla raven, ki je danes zah- tevana od plesnih skupin. Ce analiziramo delovanje vseh sekcij društva, vidimo, da v letu 1949 ni bilo temeljitega vzpona navzgor. Sekcije so v delavnosti in dvigu kvalitete na istem nivoju, kar pomeni toliko kot nazado- vanje. Sekcije so delovale več ali manj spontano brez načrtnosti, povezanosti in Pomoči upravnega odbora društva, ka- kor tudi nadrejenih prosvetnih foru- mov. Upravni odbor se je sestal v vsem letu le 6 krat, in še takrat niso bili ni- koli sklepčni. Točno število članstva je upravni odbor, ali bolje rečeno član odbora ugotovil šele proti koncu leta. Na sejah so diskutirali in ugotavljali napake, vendar pa jih niso na podlagi analiz odpravljali. Boleča rana dru- štva pa je bila ideološka politična vzgo- ja v sekcijah. Kakšna razlika med de- lom funkcionarjev bivše »Svobode«, a pod najslabšimi pogoji in delom uprav- nega odbora društva v letu 1949? V letu 1949 niso imeli niti enega sestanka, ki bi imel vzgojno politični pomen. Bivši podpredsednik društva sploh ni prihajal na seje, nadzorni odbor pa ni našel niti toliko časa, da bi vsaj pred občnim zborom pregledal poslovanje društva. Povezava dveh delujočih čla- nov uprave (ki pa sama poleg zaposle- nosti v podjetju, drugače poslovati ni- sta mogla) je slonela na »formalni ad- ministrativni povezavi navzgor in na- vzdol, ki ni imela nobenega konstruk- tivnega značaja.« S temi besedami je analizirala tajnica delovanje društva »Ivo Ključar-Kožuh«. S takim odborom seveda društvo ni moglo v industrij- skem centru, kakršen je Gaber je, z ve- liko kulturno-politično in revolucio- narno tradicijo, skoncentrirati kulturno umetniško dejavnost in jo dvigniti na nivo, ki bi ustrezal hitremu razvoju in borbi delavcev za plan. Tudi sindikalne organizacije, ki spa- dajo v območje tega društva, so se prav malo ali pa sploh nič zanimale za dru- štvo, med te je šteti predvsem podruž- nico Celjske opekarne, Metalno, Cinkar- no, Lesno industrijo itd. Žalostno je dejstvo, da se je ta nezainteresiranost prosvetnih referentov teh podružnic' vedno slabšala. Zato je bilo čutiti, da je »Ivo Ključar« zadeva samo Tovarne emajlirane posode, ne pa vseh podjetij tega največjega industrijskega centra. Ugotovljene slabosti, ki so ovirale zdrav razvoj društva, so se najbolj iz- ražale v »spanju« uprave društva, ne- povezanosti s sekcijami in višjimi pro- svetnimi forumi in v nez&do3im pomo- či teh forumov društvu. Vse to je du- šilo delovanje in iniciativo sekcij po eni in delovanje celotnega društva po drugi strani. »V bodoče moramo posvečati življe- nju v društvih največjo pozornost in to redno, ne samo pred raznimi prazni- ki in tekmovanji. Zato je treba zagoto- viti društvom vse možnosti, da razvijajo lastno iniciativo v vseh smereh kultur- no umetniškega in splošno izobraževal- nega udejstvovanja. Dokler ne bomo sprostili sil v samih društvih, dokler bo upravni odbor društva samo boljši ali slabši izvrševalec direktiv, ki jih dobiva od kompetentnih in nekompe- tentnih usmerjevalcev prosvetnega živ- ljenja, toliko časa ne bomo mogli go- voriti o dobrih osnovah, za še hitrejši razmah naše ljudske prosvete.« (Fran Kimovec, II. kongres LPS.) Toliko v za- govor nedelavnega upravnega odbora v lanskem letu. Na skupščini je bil izvoljen nov u- pravni odbor s tov. Cernigojem kot predsednikom. Na dveh sejah, ki jih je imel upravni odbor takoj po skupščini, so sprejeli letni plan in ga razbili na tromesečje. Osnova celotnemu društve- nemu delovanju v letu 1950 bo na- črtnost v ideološko političnem delu in strokovnem delu. Posvetili bodo vso po- zornost zadrugam na vasi, ter se v ta namen še povezali z obdelovalno za- drugo v Dobrni, posebej pa bodo sku- pine gostovale v domu Bosančkov v Dobrni. Posečali bodo tudi opero v Ljubljani, z ideološkimi predavanji lo- čeno po sekcijah, pa bodo pričeli še ta mesec. Predavatelje v ta namen bo dala Ljudska univerza. Na novo bodo orga- nizirali literarni krožek, godbo na pi- hala in recitatorski krožek. V vse sek- cije bodo pritegnili predvsem mladino. Veliko delo in odgovornost si je za- dal novi upravni odbor društva, zave- dajoč se pri tem »da živimo v času, ko naši delovni ljudje v izredno težkih po- gojih z nezlomljivo vero v srečo bo- dočih dni ustvarjalo čudeže, kot jih do- slej še ni bilo. Našo graditev socializ- ma preveva globoka doslednost in mo- ralno politična odgovornost pred de- lavskim razredom, kar se vsak dan bolj odraža na vseh področjih našega živ- ljenja, torej tudi v .Ljudski prosveti'« (II. kongres LPS). te besede naj bodo napotilo za delo društva, ki ima sedež v središču herojske borbe za plan. Po- slanstvo društva »Ivo Ključar« v Ga- berju je: Odgovdrno usmerjati in dvi- gati miselnost delavcev, zbližati delav- ca-kmeta in delavca industrije ter ne- nehno skrbeti za dvig kulturnega ni- voja prebivalcev tega industrijskega središča. Ce bo društvo v svojem delu upoštevalo vse te smeri delovanja, bo v enem letu nedvomno najboljše v Celju. Pred koncertom godalnega orkestra SKUD „Ivan Cankar" Skromno so pozdravili Celjani, ali vsaj tisti, ki se zanimajo za razvoj glas- be v Celju, uspehe godalnega orkestra SKUD »Ivan Cankar«, ki jih je dose- gel na okrajnem, oblastnem, republi- škem in končno na zveznem tekmova- nju KUD v Beogradu. Po vrsti so pre- jemali »Cankarjevci« za svoje umetni- ško izvajanje prehodne z/astavice, poleg tega pa še denarne nagrade. Dirigent in duša orkestra tov. Dušan Sancin, je prejel za svoje nesebično in požrtvoval- no delo dvoje denarnih nagrad. Uspehi niso prekinili niti za trenutek intenziv- nega dela ansambla, katerega nastanek sega še v 45. leto, nekateri člani pa so v šoli tov. Sancina še od sredine pred- aprilske Jugoslavije. Zdaj ko se ansam- bel pripravlja, da se predstavi Celju z samostojnim koncertom, je prav, da se nekoliko dotaknemo njegove poti nav- zgor do najvišjega priznanja, naslova »prvaka godalnih orkestrov FLRJ«. Mnogo je bilo govora med poklica- nimi in nepoklicanimi »ljubitelji« glas- be v Slovenskem merilu, kateri pred- stavnik te vrste umetnosti bo zastopal našo republiko na Zveznem tekmovanju v Beogradu. V Mariboru so v ta na- men napravili kar preko noči »amater- ski« orkester in to s pomočjo finančnih sredstev in tudi v Ljubljani je orkester SKUD »Tine Rožanc« našel za drage denarje pomoč pri posameznih članih ^orkestra iz opere. Tako sestavljanje »amaterskih« ansamblov na hitro roko, je seveda skrajno škodljivo za razvoj teh sekcij in ne prinese nikoli zaželje- nega uspeha. To smo opazili na tekmovanju v Lju- ljani in pozneje v raznih kritikah, kjer so glasbeni strokovnjaki tak način se- stavljanja ansamblov ostro obsodili. Kljub pomoči profesionalnih moči, so se le-te sekcije slabo odrezale. »Ljud- ska pravica« je nekaj dni po tekmova- nju priobčila, da je »simfonijski orke- ster SKUD Tine Rožanc« v umetni- škem pogledu daleč zaostajal za orke- strom SKUD »Ivan Cankar« iz Celja, s čimer je potrdila, da ne gre sestavljati ansamblov na hitro roko pred tekmo- vanjem, ampak, da je treba za nastope in tekmovanja, kjer se naj pokaže kva- liteta izvajanja, dolgotrajno delo in te- meljit študij. V slehernem amaterskem (in tudi drugih) umetniškem ansamblu, ki si želi vzpona navzgor, je potrebna homogenost, požrtvovalnost in volja do nesebičnega dela ansambla kot celote, dalje skupno premagovanje in nepresta- no odpravljanje napak za čim boljšo dosego kvalitetnega nivoja, umetniške sekcije kot celote. Te lastnosti in še mnogo drugih si je v svojem dolgotraj- nem študiju SKUD »Ivan Cankar« tudi osvojil, zato uspehi niso izostali. Od treh orkestrov, ki so se borili v Beogradu za naslov državnega prvaka, je bil edino celjski resnično amaterski. Ostali so imeli »izposojene amaterje«. Največ plačane pomoči je imel simfonij- ski orkester »Povao Markovac« iz Za- grdba in to člane Zagrebškega drž. sim- fonij skega orkestra. Glavna slabost teh orkestrov se je izražala v nehomogeno- sti ansambla, nedovoljenem znanju in tehniki dirigentov, nedovoljenem peda- goškem delu z orkestrom kot celoto itd. (SKUD Abraševič Beograd«.) Simfonijski orkester SKUD »Svetozar Markovič« iz Novega Sada pa je s svo- jim neenotnim, začetniškim in v nekoli- ko izvajanjih, popolnoma pogrešnim muziciranjem in za svojo zmogljivost nepravilno izbranem programu, zapustil ob koncu izvajanja celo mučen vtis na zbrano občinstvo. Simfonijski orkester SKUD »Pavao Markovac« je bili mnogo boljši od osta- lih dveh. Pešal pa je v pogledu tehnič- ne in intonacijske plati pri posamez- nikih. List »Prva savezna smotra« — Beo- grad z dne 4. februarja 1950 je priob- čil pohvalno kritiko o našem prvaku, katero citiramo v celoti. »Godalni orkester kulturno-umetni- škega društva »Ivan Cankar« iz Celja pod vodstvom dirigenta Dušana San- cina, predstavlja največje presenečenje od vseh orkesterskih ansamblov na tek- movanju. Vivaldijevo »Concerto grosso« je naj- boljše izvedeno delo kar smo jih slišali na tekmovanju. Tu ni več sledov dile- tantizma ali nedoraslosti kakršne koli vrste. S sijajnim tonom obeh koncert- nih violin a posebno prve, ki jo je igral Gorše, v sodelovanju z virjolinče- listom nekoliko slabšega tona, je to delo predvedeno sijajno in se lahko primer- ja samo s komorno glasbo, interpreta- cijo kot najvišjo točko v reproduktivni umetnosti. »Divertimento« Slovenskega sklada- telja Mateja Bravničarja, vešče napi- sano za godalni orkester v lahkem pre- cej prijetnem stilu z akcenti v izkori- ščanju, brez ritmov, predstavlja znaten prispevek Jugoslovanski orkestralni komorni literaturi. Dirigentu Sancinu z mladim sodelavcem, mojstrom violine Goršetom je uspelo vzgojiti majhen ansamibl a velik po solidnih delih in mu omogočil resnično kvaliteto, visoko nad amatersko diletanskimi karakteristikami ostalih orkestrov na tekmovanju.« S samostojnim koncertom, ki ga Ce- ljani željno pričakujemo, bo godalni orkester SKUD »Ivan Cankar« ponovno dokazal, da nosi upravičeno naslov dr- žavnega prvaka orkestralne glasbe FLR Jugoslavije. G. B. Nušičev "Navaden človek" v uprizoritvi SKUD-a „France Prešeren" Preteklo soboto se nam je z Nušiče- vo šaloigro »Navaden človek« predsta- vila z odra v bivšem Narodnem domu igralska družina sindikalne podružnice Ljudskega magazina. Formalno je to nova t. j. druga igralska skupina SKUD »France Prešeren«. Ker je znano, da goje pri »Prešernovcih« gledališko u- metnost med drugimi tudi v stremljenju, da med seboj vzgoje kadre, ki naj prej ko slej pomnože vrste Ljudskega gle- dališča, ki dejansko že šteje nekaj vid- nih članov iz vrst »Prešernovih« igral- cev, je treba omenjeni nastop nove vr- ste igralcev tebolj in toplo pozdraviti. Trodejanka »Navaden človek« spada v seznam tistih trideset različnih iger, ki ju zaradi tega odlikuje srd zoper ski komediograf — napisal do svoje petdesetletnice, a po svojih komedijah »Narodni poslanec« in »Sumljiva ose- ba«. Zakaj ta pripomiba? Zato, ker sta se »Narodni poslanec« in »Sumljiva ose- ba« rodila v začetku Nušičevega knji- ževnega dela, namreč v času mračne in reakcionarne obrenovičevske Srbije in ki ju je zaradi tega odlikuje srd zoper laž, skubljenje ljudstva, korupcijo in žandarski birokratizem. Ker pa sta mu ob povodu, ki ga je dala »protidržavna« pesem »Dva raba«, obe komediji s svo- jo ostro satiro zoper vladajoči krog po- vzročili leto dni političnega glavobola, ki ga je prestaijal v požarevačkih za- porih, se je Nušič odločil za kompro- misno politično stališče in se zato v svojih kasnejših delih, med katera spa- da tudi »Navaden človek« zadovoljil le s tem, da svoj meščanski razred »po- redno, a neboleče požgečka, ne pa tudi sune v njegova najbolj občutljiva me- sta.« Z drugimi besedami — »Navaden človek« ne spada med najvrednejša de- la v katerih je Nušič, zasmehujoč na- pake, enostranost in konservativnost svojega družbenega razreda, prispeval h kritiki družbe in utiral pot novim naprednim idejam; to pa ne pomeni, da delo ni vredno uprizoritve, saj je polno družbenega humorja v zadoščenje tako gledalca, kakor igralca, ki je našel po svoji polni poklicni zaposlitvi še čas. da je stopil na oder. Režija je bila v rokah Vernika Cvet- ka, ki je igral tudi vlogo Vincentija Petroviča, s katerim se je avtor najbolj pošalil. Bolj kot režlia katere zasluga je bil pravilen tempo in še dokaj dobra iziraba prostora, je Verniku uspela nje- gova igra, ki ga je predstavila kot zelo uporabnega komika, ki sicer rad zaide v patos, pozna pa koncentracijo pri igri ter tudi dobro igro z rekviziti. Od osta- lih igralcev se je po igralskih sposob- nostih najbolj izkazala Vebrova v vlo- gi Zorke, ki jo v igri podpira tudi sim- patičen organ. Nedvomno bi igralka brez nepotrebne lasulje zapustila še simpatičnejši vtis, ker je treba vedeti, da gledališke umetnosti ne ustvarjajo take zunanje reči kakor so lasulje in obleka, marveč edino le igralec. Domu se ni poznalo le, da je bil prvič na odru, marveč — v hoji — tudi da je športnik. Zaito njegov Žarko ni bil naj- bolj veren lik pesnika v katerem je Nušič obudil svoj spomin, ko ga je za- radi njegovih satiričnih stihov zasledo- val zakon, kar pa mu mi povzročilo to- likšnih skrbi, da se ne bi utegnil do ušes zaljubiti v oboževalko njegovih pesmi. Večja sproščenost in večje vži- vetje v igro, bi ga gotovo napravilo za boljšega igralca. To velja tudi za osta- le igralce Kosa, Fermetovo, Lavrenči- ča, Pirčevo, KlenovškdT Hvalovo in Do- linarja, od katerih je Kos kot Arsa vsaj kot figura še najbolj odgovarjal. Ne smemo namreč pozabiti, da se dejanje vrši v srbskem vinogradu in da gre za srbsko malomeščansko obiteljstvo iz prejšnjih časov, ko je spoštovanje in uvaževanje človeka slonelo bolj na uglednih in ugodnih rodbinskih vezeh, kakor pa na delu. Kar se tiče smiselne interpretacije teksta in oravilnega jezika (tudi pri se- stavi plakatov!), bi bilo prav, da bi se igralci še v večji meri obračali po na- svete k v teh 6tvareh bolj domačim ljudem. Razpoloženje v dvorani je razen lahko razumljive šaloigre dvignil tudi »Prešernov« tamburaški zbor, ki je pod vodstvom svojega dirigenta Karlovšca izpolnil odmore z lepo izvajanimi tam- buraškimi skladbami. G. Grobelnik Leto III. — Štev. 14 »CELJSKI TEDNIK« Stran t Namesto v 40, so popravili mar- v tinarji v Storah peč v 9 urah Zelezarji v Storah so 4. aprila izboje- vali prvo veliko delovno zmago v borbi za dosego drugega tromesečnega plana. Junaški martinarji so na dan volitev — že zgodaj zjutraj stopili poslednjo tono železa za prvo četrtletje. Peči so morali ohladiti in jih pripraviti za nove napore v drugem četrtletju. Prišel je čas 12dnevnega popravila. 26. marca zvečer so ustavili delo pri Simens-Martinovih pečeh. Istega dne so sklicali v sidikalnem pododboru pro- izvodni sestanek. Mojster Mirko Kerštajn je predlagal: »Cim bolj je treba zmanjšati čas, ki je predviden po načrtu za popravilo peči.« Mladinec Peter Grdina nikoli ne hrani svojih moči in kakor sam pravi prav rad zapira usta klevetnikom s svojo žuljavo pestjo. Požrtvovalni mla- dinec je sklenil, da bo še isti večer sple- zal v peč in jo pričel čistiti. V prvem trenutku so tovariši mislili, da se nor- čuje, kajti vse doslej so čakali vsaj tri dni, da se peči ohlade. Peter pa je vztrajal, povedal je vsem kako misli. »Razdelili se bomo na petorke, zmočili bomo obleko in zamotali glavo v mokre cunje.« Delavec Anton Mišic se je takoj oprijel tega drznega načrta, toda tudi starejši Martinarji niso hoteli stati ob strani. Še istega večera so se lotili težav- nega dela. Po pet delavcev je šlo v Mar- tinovo peč iz katere se je še kadilo od vročine. Po nekaj minutah so že lezli ven saj so se jim obleke začele smoditi. Namesto njih je šla druga petorka, po- tem tretja. Tako so delali vso noč. Zjutraj je bil obok porušen, komo- re in cevi za žlindro so bile očiščene, tako, da so zidarji takoj lahko začeli zazidavati samotne stene. Zmučeni znoj- ni z mnogimi opeklinami so junaški martinarji s Petrom Grdinom na čelu zmagali. Predvideni čas remonta so skrajšali od 40 ur na 9 ur. Velik delovni zanos je pognal tudi zidarsko grupo. Njo vodi odlikovanec reda dela II. stopnje Lojze Beling iz Zenice. Tudi zidarji so izvršili svoje delo štiri dni pred rokom. Do dne, ko bi po planu morala peč zopet delati so v pečeh natopili že 312 ton železa. Kmečki otrcci - delovra sila ali-kaj bo z njihovim znanjem? Višji razredi sedemletnih šol, ki imajo pretežno kmečki okoliš, so slabo za- sedeni. Tako ima VII. razred na Vran- skem le 16 dijakov, v Vitanju 19, v Voj- niku 22 itd. Nasprotno pa vidimo polne razrede v delavskih centrih kakor v Laškem, Grižah in Storah. Iz tega sledi, da kmečki stariši svojih otrok ne poši- ljajo redno v šolo. Usposabljajo jih za delo. Izostanki pa so glavni vzrok, da otroci ne napredujejo. Tudi ne puste otrokom, da bi po dopolnjeni sedemlet- ni šolski obveznosti dokončali celotno sedemletko in si s tem pridobili kvali- fikacijo nižje srednje šole. V svojem otroku vidijo nekateri kmečki stariši le delovno silo, ki jo okušajo čimprej odtegniti šoli. S to miselnostjo bo tre- ba odločno prekiniti. S prihodnjim šol- skim letom bo uvedena osemletna šol- ska obveznost. Sodeč po predlogih, ki so bili soglasno iznešeni, bodo otroci za- čeli hoditi v šolo z dovršenim sedmim letom in jo obiskovali do dovršenega 15 leta. Pri izvedbi osemletne šolske ob- veznosti ne bo težkoč, če bodo starši ra- zumeli, da otrok s 14 letom še ni de- lovna sila. V tej dobi, ko se telesno in umsko razvija v mladinca, bo najlaže dojemal zaključno snov bodoče osem- letke, ki bo enoten tip naše osnovne in nižje srednje šole. Nižje gimnazije bodo v celoti nadomestili višji razredi Po predlogih naj bi ime nižja gimna- zija sploh odpadlo. Iz dovršene osem- letne šole bodo vstopili učenci v V. raz- red gimnazije. Glavni vzrok, da naši učenci na se- demletnih šolah ne napredujejo tako, kakor bi lahko je to, da starši te otro- ke ne smatrajo za dijake temveč jih vse preveč uporabljajo za delo. Starši naj se zavedajo, da je glavna naloga šoloobveznih otrok učenje. Slabo skrbe za bodočnost svojih otrok starši, ki jih ne pošiljajo v šolo. Ferlič Jakob v Za- gorju, Gnus Terezija v Lesičnem, Križ- nik Ema v Drenskem rebru, Zagožen Miha v Mariji Reki trdovratno odtegu- jejo svoje otroke od šole. Nismo proti temu, da bi otroci delali Otrok se naj navaja k delu, vendar to delo ne sme ovirati učenja. Privatni kmetje uporabljajo otroke preveč za de- lo, pri nekaterih kmetijsko obdeloval- nih zadrugah pa se kaže drug ekstrem, da otrok sploh ne pritegujejo k delu. Otroci so tu preveč prepuščeni samim sebi. V kolektivu otroci radi delajo in razna drobna dela igraje izvršujejo. Ko uvajamo osemletne šole, je potreb- no, da se zlasti naše kmečko ljudstvo zaveda pomena teh šol in da redno po- šilja svoje otroke v šolo. Pustimo otro- kom, naj uživajo sadove naše petletke, V Tovarni emajlirane posode so izpolnili četrtletni plan, kakor so obljubili Delovni kolektiv Tovarne emajlirane posode v Celju si je na pred voli vnem sestanku zadal obvezo, da bo do voli- tev dosegel četrtletni plan. Čeprav je bilo treba do tega dne izdelati še 10% postavljenega pilana, se je kolektiv z vso silo vrgel v borbo, v kateri je dne 25. marca tudi častno zmagal. Posamezni oddelki tovarne so si zada- li obveze, da bodo presegli postavljeni plan, katerega so si večinoma še po- višali. Tako je kleparski oddelek pre- segel svojo obvezo za izdelavo pocinka- ne posode za 74%, za kopalne kadi pa za 54%, izdelovainica jeklenih kotlov in odpreskov za avtomobile je presegla plan za 71,1%, vlačilni oddelek je svojo obvezo za izdelavo odpreskov za elek- troštevce dosegel že 23. marca, 'topilni- ca se je obvezala ustanoviti 4 nove delovne brigade, prikrojevalnica je svo- jo obvezo za 50 prostovoljnih ur pre- segla za 20%, PAZ je dovršil tečaj in zaključne izpite, oblikovalni ca je dva dni pred rokom presegla svojo obvezo za izdelavo čutaric za 12,5%, skladišče gotove posode se je obvezalo, da bo do 26. marca razdelilo vsem članom ko- lektiva po 4 kg posode in je to ob- vezo tudi predčasno izpolnilo, pocinko- valnica je presegla dano obvezo za po- cinkano posodo za 70%, za pokositrano pa za 42%, mehanična delavnica pa se je obvezala, da bo do volitev dovršila vsa predvidena dela. Tudi posamezniki so si zadali obveze. Ribič Franjo je 10 ur pred predvidenim rokom dovršil svo- jo obvezo, Zupane Martin pa kar tri dni, Kos Jožica se je obvezala, da bo do volitev delala po 16 ur dnevno, da bo priipomogla k izpolnitvi plana, drugi zo- pet so obljubili delati po 10 in 12 ur dnevno. Vsi so svoje obveze tudi častno izpolnili, uprava podjetja pa je izvršila nelahko nalogo preskrbeti potrebni ma- terial, da ne bi kak oddelek zastal v svojem zaletu za dosego plana. Po tej naporni borbi, ki se je mogla očitno opaziti v vsakem oddelku to- varne, je bil postavljeni plan en dan •i volitvami in en dcu pred zadanim okom izpolnjen s 101,51% po količini in 101,53% po vrednosti. Tovarniška si- rena je dne 25. marca ob 10 .uri oznani- la dosego te zmage ne samo veselemu delovnemu kolektivu Tovarne emajli- rane posode, temveč tudi vsem tistim, ki hočejo zavirati delo naših neustrašenih borcev za plan. V Celjski tiskarni so pre- jeli zasluženo priznanje Delovni kolektiv »Celjske tiskarne« je v preteklem letu izpolnil s 104% svoj letni plan. Ob proslavi dosege letnega plana je kolektiv sprejel obvezo, da se bo v četrtem letu petletke še vztraj- nejše boril za plan in ga predčasno iz- polnili. V tem letu je kolektiv beležil že velike uspehe. Četrtletni plan je bil izpolnjen dva dni pred volitvami v Ljuidsiko skupščino in šest dnii pred ro- kom. V mesecu januarju je bil plan do- sežen s 113%, februarja 116% in marca 101%. Kolektiv se je s svojimi uspehi uvr- stil med najboljše kolektive v Sloveniji. Četrtega aprila mu je bila izročena po- hvala Glavnega odbora ZSS za uspehe v preteklem letu. Točno ob dvanajstih tega svečanega dne se je celotni kolektiv zbral v okra- šeni sindikalni dvorani. Kot zastopnika Gla/vnega odbora sta svečanosti priso- stvovala tov. Zupančič Mirko in Sket Jože. Svečanost je otvoril predsednik podružnice tov. Dervarič Štefan, ki je v kratkem orisal uspehe kolektiva v preteklem letu. Za njim je prevzel be- sedo tov. Zupančič, ki je predal pohvalo Glavnega odlbora našemu kolektivu ter v kratkih in jedrnatih besedah pozval kolektiv naj v tem letu doseže še večje uspehe in ponovno dokaže, da stopa po pravilni poti v lepše življenje. Na koncu je kolektiv sklenil, da bo svoje planske naloge v tem letu pred- časno izpolnjeval. Knjižnico, katero po- sedujejo, so po predlogu tov. Škerbeca sklenili oddati OSS, ki jo bo podaril kaki zadrugi ali drugemu kolektivu, kjer bo služila svojemu namenu. Zastopnika Glavnega odbora sta sklep toplo po- zdravila z željo, da bi še drugi manjši kolektivi sledili kolektivu Celjske ti- skarne in podarili svoje knjižnice. Po svečanosti se je delo redno na- daljevalo in je bila dnevna planska na- loga presežena za 3,3%. Hrano Mednarodnega dečjega fonda še vedno ne delijo povsod prav Čeprav so vse ustanove za razdeljeva- nje hrane Mednarodnega dečjega fonda prejele točna navodila, kako jo je treba razdeljevati, katerim otrokom pripada in koliko dnevno, hrane ne razdeljujejo po navodilih. To včasih sprejemajo otro- ci, ki so je nepotrebni, a potrebni brane ne dobijo. Te napake se dogajajo pri nekaterih materinskih posvetovalnicah, kjer ob- stojajo koordinacijski odbori za raz- deljevanje hrane MDF-a samo na pa- pirju ali pa kjer so razdeljevanje pre- pustili le eni osebi, katera potem hrano razdeljuje brez vsake kontrole koordi- nacijskega odbora. Tako je bilo pri materinski posvetovalnici v Sv. Jurju ob Taboru, kjer je hrano MDF-a razde- ljevala krajevna babica ne ozirajoč se na siromašnost in upravičenost otrok. Da bi nepravilnosti pri razdeljevanju hrane MDF-a odpravili, je potrebno: Da pri vsaki materinski posvetovalni- ci obstoja koordinacijski odbor za raz- deljevanje hrane MDF-a, katerega pre- sednik naj bi bil poverjenik za social- no skrbstvo KLO. V odbor naj bodo pritegnjeni zastopniki množičnih orga- nizacij AFZ, OF, ZVVI in ZB. Tako sestavljen koordinacijski odbor pri ma- terinski posvetovalnici, kot ustanovi za razdeljevanje hrane MDF-a določi po- imensko otroke, doječe in noseče ma- tere, ki so upravičeni prejemati dodatno hrano. V poštev za prejem hrane MDF-a pri- dejo le siromašnejši otroci in matere, ki doma nimajo krav in ne koljejo pra- šičev. Če se ibo hrana razdeljevala po na- vodilih, oziroma siromašnim otrokom in materam po vnaprej pripravljenem poimenskem seznamu, sestavljenem na seji koordinacijskega odbora, bodo od- padle vse morebitne opazke in pritož- be glede razdeljevanja hrane MDF-a. Pripravimo se na »Teden sejanja sončnic" V mesecu aprilu bo organiziran »Te- den sejanja sončnic«, v katerem bodo sodelovale vse množične organizacije. šoMci in tovarniški kolektivi, kakor tudi naše gospodinje. Če bo vsak naš državljan sodeloval V tej masovni akciji, lahko našo pre- skrbo z maščobo z malenkostnim tru- dom mnogo izboljšamo. Sindikalne po- družnice, šole, frontne organizacije itd. že ponekod sprejemajo obveznosti in napovedujejo med seboj tekmovanja. Kolektivi diržavnih posestev, ekonomije in zadružniki se obvezujejo, da bodo poleg planskega sejanja sadili sončnice na vseh razpoložljivih mestih ob robo- vih njiv, ob cestah, jarkih, zidovih itd. Mnogo prilike za sejanje imajo tudi na- ši železničarsiki kolektivi ob progah, pri čuvajnicah in na ostalem neizkorišče- nem železniškem zemljišču. Vso pridelano količino semena bodo lahko pridelovalci zamenjali za olje, in sicer za 100 kg sončničnega semena 10 kg olja ali pa prodali po vezanih cenah. Vsa podrobnejša pojasnila so bila objavljena v Ljudski pravici od 1.4. in v Kmečkem glasu od 29.3. 1950. Množične organizacije naj pošiljajo svoje obveze in poročila o tekmovanju »Štabu za organizacijo množične sadit- ve sončnic« na okrajnih kmetijskih po- verjeništviih, kjer se dobe tudi podrob- ne informacije in navodila. Da bo akcija uspešno izvedena, si po- i&čimo in pripravimo že sedaj primer- ne prostore, da bomo v »Tednu sejanja sončnic« lažje in z uspehom izpolnjevali tekmovalne obveznosti in s tem zasi- gurali zadostne količine maščob našemu delavskemu ljudstvu. V rašovec Jurček Zapuščena njiva »Kaj pa dremlješ Micka! Nase potegni sivca. Hudirjeva mast, saj mi je spet plug ušel iz brazde,« je kričal StaTC nad hčerjo, ki mu je vodila voliče pri ora- nju. Dopoldan je šlo kot po maslu, po- poldan pa je začelo nagajati. Tudi nje- ga je ves dan nekaj bodlo v hrbtu. Po južini ga je pa nekajkrat tako presu- nilo, da je nemočno izpustil ročaje in Vselej se je znesel nad Micko, ki se je na vse kriplje trudila in vlekla za po- vodec, da so jo roke že močno bolele. Voliči so se naslanjali eden na druge- ga, nihali z glavami sem lin tja in s te- žavo vlekli, kajti zemlja je bila na tej rebri pomešana z zdrobljenim lapor- jem, vmes pa je kaka pacasta plast gli- ne kar zavrla plužni list. Vselej kadar sta vodiča prišla na konec njive, jih je Micika obrnila nazaj, Stare pa je pre- vrgel plug na drugo stran in zarezal novo brazdo. Takrat je vedno pogledal ob robu navzgor in zaskrbljeno meril širino nezorane njive, ki jo je sklenil še do mraka zorati. Obenem mu je po- gled splaval tudi nizdol, kjer je sin Jo- že rahljal preorane* brazde s težko bra- no. Mastne grude so se mu začele le- piti pod železnimi klini, kajti sonce ni več sušilo zemlje, ker se je vse 'bolj na- gi/balo na zapad. »Jože! Izprreži in pelji konja domov, boš pa jutri drobil, ko bo zemlja bolj voljna,« je zaklical sinu. Jože je molče ubogal in na ozairah izpregel žival. Obesil je konju zaprež- nice čez vrat, ga ošvrknil z bičem in žival je kar sama zdirjala po kolovozu navzdol, kjer se je na gričku stiskala njihova domačija. Sam pa je obrnil bra- no in čistil kline, med katerimi se je nabralo prsti in korenin raznih zelišč. Pravzaprav pa to opravilo ni bilo tako potrebno. Jože je to delal le zato, da bi imel izgovor pred očetom, ki je že prioral na drugo stran. »Kje imaš konja?« je zateglo vpra- šal Stare. »Doma.« »No, pa ti ne boš šel?« »Saj nimam kaj delati doma. Kaj če bi jaz malo oral, oče?« je skoraj bo- ječe vprašal. Stare ga je pogledal po strani Dobro se mu je zdelo, da se sin ponuja, saj ga je hifoet že kar pošteno (bolel, vendar se ni hotel izdati, da mu sinova ponud- ba dobro dene: »Seveda. Ti boš oral. Poglej jih brazde. Še moje so zvite kot kače. Saj se mi bodo sosedje še smejali, ko bodo zjutraj šli mimo njive po opravkih. Be- ži, beži. Domov pojdi pa bo. Tej njivi še jaz nisem kos.« »Kaj mislite, da sem tako zanič,« se je vjezil Jože in z eno samo roko obrnil plug. »Res, moči imaš več kot jaz. Toda kaj ti pomaga. Znaš pa le ne,« se je upiral Stare. »Saj vedno tako pravite. Potemta- kem ne bom nikoli znal. Eno brazdo naj odrežem, pa boste videli.« »No, pa daj,« je pristal oče in sedel na brano. Jože je prijel za ročaje, se uprl s celim telesom na plug in pognal voliče. Izpod rezila se je prevrnila ši- roka brazda dišeče zemlje. Micka je ve- selo poganjala voliče in očitno kazala zadovoljstvo, da je za plugom brat, ker se je očetovega sitnarenja že kar na- vejioala. Stare je kimal za sinovim hrbtom. Oči so se mu kar svetile, ko je opazoval njegovo mladostno moč. »Bo^ dobro oče?« je zgretih lic vpra- šal Jože, ko je prioral nazaj do očeta. »Če vam je prav, bom kar jaz do konca zoral?« »No pa daj. Samo ne zaganjaj se preveč, drugače jutri ne boš mogel iti na vožnjo.« »Kam pa oče?« je začudeno vprašal Jože. »Hlode boš moral peljati za cesto.« »Zakaj pa ravno jutri. Kaj ne mo- rejo počakati.« »Ne da se pomagati. Odločbo sem dobil od krajevnega odbora.« »To pa ne bo držalo, da bi pomla- dansko setev opustili zaradi tistih hlo- dov. Bom jaz šel na Krajevni odbor in jim povedal, naj počakajo.« »Če boš kaj opravil. Sicer boš pa itak še pred večerom zoral.« »Toda oče. Jutri bi lahko preorali puščo.« »Beži, beži. Saj se ne izplača. 2e štiri leta ni bila preorana,« se je branil Stare. Kar peklo ga je pri srcu, ko mu je sin spomnil opuščeno njivo v Mač- kovcu. Opustili so jo že me dvojno, ko niso imeli vprežne živine. Vsako leto je hotel preorati, pa je vedno prišel s ča- som navzkriž. Lani je bil zaprosil so- seda, ki ima dva para konj, naj mu en par posodi za kak dan, da bi preoral njivo, pa mu je ta svetoval, naj njivo pusti, češ da na drugih njivah itak do- volj pridela zase. Čim več boš preoral, več boš moral oddati,« mu je govoril. Poslušal je njegov nasvet, pa se je po- šteno opekel. Na Krajevnem odboru so mu predpisali oddajo tudi za to njivo, kjer že leta raste sama trava pome- šana z divjo deteljo. Sicer se je upiral, pa mu ni nič pomagalo. »Tako je v ka- tastru zapisano,« so rekli. Vložil je pri- tožbo na odbor, v kateri zahteva, naj mu tisto njivo odpišejo kot orno po- vršino. Morda mu bodo ugodno rešili, mogoče pa tudi ne. Počasi je obrnil pogled v dolino, na Mačkovce, kjer se je med jelšami vil žuboreč potok, ob potoku pa se je še sedaj poznalo, da so tam, kjer sedaj cvetejo tTobentice, ne- koč pred leti orali. Stare se je zamislil. »Morda bi pa le prav bilo, če bi pre- oral to njivo. Nekaj bi že zraslo na njej. Lažje bi oddal, kar bi mu predpisali, če mu prošnje ne bi ugodili. Poleg tega bi ljudje manj glave skupaj stikali, go- voreč, da je Stare slab gospodar, ker njive opušča. »No, oče,« ga je vzdramil Jože, videč da mu ne odgovori. »Gnoja imamo za- dosti, da lahko kar na debelo pogno- jimo.« »Le kaj tako siliš. Saj še tole nisi zoral. Ti bom že povedal, če bo treba. Tedaj pa ne boš tako na pretege silil za plugom. Celina je nekaj drugega, kot je tule tale njiva,« pri teh besedah se je Obrnil in s počasnimi koraki odsto- pical domov. Jože je pognal voliče, ki so se menda tudi nalezli njegovih ki- pečih moči in Vlekli, kot da bi jih šele vpregel v plug. Zemlja se je valila iz- pod rezi! Med brazdami so se zvijali črvi, in se kar sami ponujali ptičem in kokošim, ki so na varni razdalji za plu- gom stopale po brazdi. Jože si je ne- kajkrat obrisal rosno čelo in zadovoljen ugotavljal, da se nezoran kos njive ved- no bolj zožuje. Sonce se je dotaknilo zapadmh hribov in vidno lezlo za ob- zorje. Še kako uro sta Joee in Micka orala. Ko sta načela zadnjo brazdo, je Jože prešerno zavriskal. Priorala sta še oza- re in končala. »Bom kar domov vlekla plug?« je vprašala Micka. »Veš kaj. Kar po bregu navzdol ga vleči in pri grmovju ob potoku ga pu- sti. Vole pa domov priženi.« »Zakaj?« »Ti bom že gredoč povedal. Pojdiva.« Jože je prijel za povodec, Micka pa je stopala ob njem. Ves čas sta se ne- kaj živahno pogovarjala. Od vzhoda je lezel mrak po griču navkreber. Jože je mimogrede napojil voliča v koritu in jih pognal v hlev. V jasli je nametal dišeče detelje, Micka pa je skrivaj pri- nesla škaf narezane surove repe ite svinjaka. Po večerji je Jože vstal in povedal, da gre do predsednika Krajevnega od- bora, potem pa na mladinski sestanek. Stare ni nič rekel, čeprav se mu je čudno zdelo, zakaj ne gre Micka z njim, saj je bila za sestanke bolj pridna kot pa Jože. Molče se je podal v kamro in se truden zleknil na sveže postlano po- steljo. Jože se je kmalu vrnil nazaj. Za- voljo sestanka se je nalagal. Na nebu je svetila luna. Bilo je svetlo skoraj kot po dnevi. Fant je zavil naravnost pod kozolec in samotiš zvlekel voz do gno- jišča. Ko je naložil skoraj pol voza gnoja, je prišla tudi Micka in mu po- magala. Kolikor tiho se je dalo je Jože napregel konja in odpeljal gnoj v Mač- kovec, medtem pa je Micka naložila drugega. Jože je kar z voza razmetal gnoj po zapuščeni njivi. Bilo je menda okoli polnoči, ko je raztrosil peti voz gnoja. Zadovoljna sta šla spat. Šele ko sta legla ,sta čutila utrujenost. Spanec jima je hitro zaprl veke, kajti ura, ] sta jo določila za vstati, je bila rana. * Stare je že od nekdaj vstajal prvi. Najsitbo poleti ali pozimi, vedno je do- čakal petelinovo petje že na nogah. Proti jutru je njegovo spanje bilo po- sebno rahlo. To jutro je slišal, da so hlevska vrata zacvilila. Ozrl se je v okno v bojazni, da je zaspal svitanje. Toda bila je še tema. Strašno radoveden je bil, kdo tako zgodaj hodi v hlev. Oblekel se je in šel pogledat. V hlevu je bila Micka. Pravkar je položila voličema sena. Mislil je, da pripravlja živino za vožnio lesa, pa je stopil pogledat, če je voz pripravljen. Zvečer je pozabil naročiti naj z velikega voza sname jo lojternice in privežejo verige. Tedaj se je na vzhodu začelo počasi svitati in ko je Stare stopil do kozolca, je začuden zastal. Na zapuščeni njivi v Mačkovcu je videl raztrošen gnoj. Ta- koj mu je bilo jasno, da sta Micka in Jože nekaj na svojo roko ukrenila. Vrnil se je v hlev. Micke ni bilo več tam. Za- lotil jo je, ko je pravkar lezla po lestvi na skedenj, kjer je spal Jože. »Kam pa greš, Micka?« jo je pre- stregel. »Jožeta bom zaklicala,« je presene- čeno zajecljala Micka, ki se tedaj ni nadejala očeta. »Kdo pa je navozil gnoj na puščo?« »Jože sinoči,« je priznalo zardevajo- če dekle, ki je uvidelo, da se ji izvijanje ne bo posrečilo, ker oče vse ve. »Kje pa je plug?« »V Mačkovcu.« »Potem pa hitro zapreži voliče, Jo- žeta pa pusti naj spi.« Stare se je na- muznil, da je dekle takoj pogruntalo kaj skriva za bregom. Skočila je z le- stve in napregla voliče. * Jože se je zbudil, ko so se na bezgu pod skednjem prerekali kričavi vrabci. Spomnil se je sinočkajšnjega sklepa. Planil je kvišku in na tihem zaklel. Na Micko je kuhal hudo jezo, ker ga ni zbudila. V hlevu je našel volovsko le- žišče prazno. Pred kuhinjo ga je pre- stregla mati: »Na Jože. Nesi tale zajtrk v Mačko- ve conim dvema.« »Kaj pa delata?« »Orjeta,« Jože je pograbil posodo in kruh in odvihral v Mačkovec. Ob potoku so se že svetlikale dolge brazde sveže pre- orane njive. Micka se je nagajivo hihe- tala Jožetu, ko je prišel na njivo. Zaj- trkovali so. Po brazdah je za črvi sti- kal škrjanec in cvrčal: »No,pa poizkusi Jože, tale je bolj trda kot včerajšnja,« se je namuznil oče in mu ponudil ročaje pluga. Micka je pognala. Plug se je zaril v trdo zemljo. Po cesti se je pripeljal s kolesom predsednik Krajevnega odbora in vo- ščil dobro srečo: »No, Stare. Kaj naj storim s tisto prošnjo?« »V peč jo vrzi,« mu je odvrnil kmet in se sklonil k tlom, da bi otipal zem- ljo, premišljujoč, kaj naj zaseje med grude, od katerih se je prijetno kadilo. Stran 4. »CELJSKI TEDNIK« Leto III. — S ter 14 Življenje in delo nemških strokovnih delavcev v Celju Med nekdanjimi vojnimi ujetniki, je bilo mnogo takih, ki so po odpustitvi vojnih ujetnikov ostali v naši državi s ciljem, da pomagajo našim narodom graditi našo socialistično državo. Kul- turno prosvetni referent Kluba nem- ških strokovnih delavcev Riedel, je vzrok zakaj je ostal pri nas takole ob- razložil: »Mi vemo, da je nemška vojaška sila pod pritiskom svojega vodstva, ki je bilo sovražno vsemu svetu, storila Ju- goslaviji ogromno škodo. Mi naravno ne moremo vrniti tisočev človeških živ- ljenj, ki jih je terjala vojna, lahko pa s svojim delom pomagamo jugoslovan- skim narodom zgraditi novo državo in se bomo "tako vsaj osebno oddolžili na- trpinčeni Jugoslaviji.« Na nekdanjo izjavo predsednika nem- £ke vlade v zapadni zoni Adenauerja, češ da so v Jugoslavij.i z ujetniki slabo ravnali, so povedali nemški delavci: »Če bi z nami slabo ravnali, kdo bi nas lahko nagovoril, da bi ostali tu?« V odgovor na te klevete pa so poslali uredništvu sledeč dopis v katerem opi- sujejo svoje delo in življenje med nami: »Avgusta 1948 so osnovali Klub nem- ških strokovnih delavcev. Klub je od 6amega začetka pripadal Enotnim sin- dikatom Jugoslavije, in je po svoji no- tranji organizacijski obliki uravnan kot jugoslovanski sindikati in nudi svojim članom iste pravice in dolžnosti. V za- četku so zelo pogrešali klubski prostor, Jci jim je bil šele s pomočjo Okrajnega sindikalnega sveta dodeljen. Klubski prostor so si uredili v nedograjeni stav- bi zdravstvenega doma. Notranja opre- ma je zelo ukusna in domača, da se člani Kluba po svojem delu zelo radi shajajo v tem prostoru. Dobili so pre- cej bogato knjižnico in radio aparat. Marsikak večer prebijejo ob muziki s knjigo v rokah, ali pa si ob šahovnicah najdejo potrebno zabavo. Mnogi tova- riši se radi udejstvujejo v športu. Okto- bra 1949 so šli nekateri na športno tek- movanje vseh nemških dclavcev v Ju- goslaviji, ki je bilo pripravljeno v Ljub- ljani. Takrat so se tovariši iz Celja zelo dobro pokazali. Odnesli so vse nagrade s seboj v Celje. Poleg tega dobijo nemški strokovni delavoi vse priznanje za njihovo po- žrtvovalno delo. Na mnogih delovnih mestih so želi lepe uspehe. Nekateri so se še prav posebno. izkazali. Prejeli so nagrade, udarniške in novatorske na- slove. 19 delavcev je bilo nagrajeno z nagradami v skupnem znesku 86.400 din. Med njimi so 4 udarniki, 3 novatorji in 1 racionalizator. Navajamo sledeče u- darnike: Enkratni udarnik Koecher Pe- ter v podjetju »Beton«, Ebsen Peter iz MLO Prevozništva, Stoer Walter dva- kratni udarnik iz tovarne Tehtnic in Rasch Eberhard štirikratni udarnik iz Kemične tovarne. V Tovarni emajlirane posode dela novator ing. Galow Kurt, v Invalidskem podjetu pa novator Strittmatter Konrad, ki je prejel nagra- do v znesku 20.000 din. V tovarni sad- nih sokov se je odlikoval racionalizator Lenz Villi. Ta priznanja, ki jih daje ljudska ob- last nemškim delavcem, so zelo raz- veselila nagrajene in jim vlila zaslužen oonos. Še z večjim elanom bodo v bo- doče pomagali graditi socialistično Ju- goslavijo in še bolj vneto sodelovali pri izvršitvi petletnega plana. Kongres slovenskih zgodovinarjev V nedeljo se je pričel v Celju šesti kongres slovenskih zgodovinarjev, čla- nov Zgodovinskega društva za Sloveni- jo, ki se je po osvoboditvi preosnovalo iz nekdanjega Muzejskega društva, ko se je emancipiralo od pretežno muze- ološkega poudarka ter prevzelo nalogo, da razširi svoje delo na vse historične probleme ,da slovenske zgodovinarje po- veže v trden kolektiv in da skrbi za popularizacijo zgodovinske vede. Po osvoboditvi je imelo društvo svoje tret- je zborovanje v Ljubljani, četrto leto 1947 v Mariboru, naslednje leto pa v Novi Gorici. Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti v Zagrebu je za- stopal dr. Janko Rittig .Slovensko aka- demijo znanosti in umetnosti univ. prof. dr. Milko Kos, ministrstvo za znanost in kuilturo LRS pa Jože Košak. Zgodo- vinski društvi Hrvatske in Srbije sta poslali kongresu slovenskih zgodovi- narjev pozdravni brzojavki. Predsednik osrednjega odbora Zgodo- vinskega društva za Slovenijo dr. Franc Zvvitter je podal pregled društvenega dela, dr. Jože Kastelic je obravnaval arheologijo pri Slovencih od osvobodit- ve dalje ,prof. Janko Orožen zgodovino Celja, prof. Ivan Mlakar pa zgodovino Zidanega mosta. V ponedeljek se je zbo- rovanje nadaljevalo v Laškem in so po- ročali prof. dr. Bogo Grafenauer o zgodovini slovenskega kmetijstva, prof. Janko Jarc o zbiranju gradiva iz osvo- bodilne borbe, Franjo Baš in Pavle Blaznik pa o vojni škodi na kulturnih in zgodovinskih spomenikih v severni Sloveniji med drugo svetovno vojno. Zgodovinsko društvo za Slovenijo ima zdaj že nad 570 članov iz vrst profesor- jev, arheologov, arhivarjev in drugih, pred dvema letoma pa jih je imelo okoli 390. Leta 1948 je izšel prvi letnik »Zgodovinskega časopisa«, ki je znanst- veno strokovne vsebine, v načrtu pa ima društvo še poljudno znanstveno revijo, ki bi povezala delo regionalnih zgodo- vinarjev .Glavna naloga društva je pro- učavanje gospodarske in socialne zgo- NOVICICE Z JOZEFOVEGA HRIBA Kdo je »kompptcnten«? Ob hiši Pohorska cesta št. 13. se je zamašil odtočni kanal in vsa kanalska nesnaga je udarjala na cesto. Na intervencijo terenskega sekretariata je te- renski cestar očistil kanal. Dela pa ni mo- gel izvršiti, ker mu je zmanjkalo cevi za pet metrov. Krajevni poverjenik za komunalne zadeve je interveniral pri Upravi cest in pri Upravi stanovanjskih zgradb, pri slednji kot upravnemu organu hiše, iz katere je speljan navedeni kanal, ker je ta hiša državna last. Ne prva niti druga uprava ne prevzame od- govornosti za izvršitev predmetnega dela. Tov. Ručigaj pri Upravi stanovanjskih zgradb jo izjavil, mi zato nismo »kompetentni«. Kdo vraga pa je potem za odpravo nedostatka »kompetenten«, če ne tisti, ki hasnuje od zgradbe, pri kateri se je nedostatek pojavil? — O — »Ni delovne sile!« Terenski sekretariati so dobili poziv, da se mora poškropiti sadno drevje. Sekretariat Jožefov hrib se je obrnil glede škropljenja na Upravo stanovanjskih zgradb, ki ima na Jožefovem hribu večje število vrtov pri državnih hišah s prošnjo, da bi ob priliki, ko se bo škropilo sadno drevje na teh vrtovih, poškropili — seveda proti povrnitvi vseh stroškov — še drevje na pri- vatnih vrtovih. To je sekretariat zanros'1 \7 razloga, ker ni na terenu na razpolago škro- pilnice in ker se je tako skupno škropljenje z dobrim usnehom izvršilo pred dvemi leti. Vse delo bi bilo na nekaj privatnih vrtovih izgotovljeno v nekaj urah. Prišel pa je biro- kratski odgovor, da je to neizvedljivo, ker ni »na razpolago delovne sile«, podpisan od tov. Ručigaja. Ugotavljamo: ako bi Uprava stanovanjskih zgradb ne rešila dopisa biro- kratsko, temveč bi se bila povezala s terenom Jožefov hrib, kar je zelo lahko dosegljivo, bi se našlo toliko delovne sile, da bi bila tista delovna sila pomagala tudi pri delu v držav- nih vrtovih. Posledica takega birokratizma je, da so ostali privatni sadni vrtovi nepoškrop- Ijeni. — O — Menda ni ▼ redu, da neki šofer od SAP-a skoraj vsak večer privozi z velikim tovornim avtomobilom na .To~efov hrib in postavi avto- mobil, pred Ročnikovo hišo na cesti tako, ^a se mora tega vozila vsak izogibati, če bi pa kdo privozil ponoči z drugim vozilom, bi sploh ne mogel mimo. Menda tudi ni v redu, da avtomobil, ki je državna lastnina, stoii vso noč na cesti brez nadzorstva. Lahko bi se zgodilo, da bi kak nepridiprav razrezal gume, ali vozilo kako drugače poškodoval. S A H Turnir II. kategornikov Šahovska zveza Slovenije je v dneh od 22. marca do 2. aprila priredila turnir II. kate- gornikov v Celju. Turnir se je vršil v vrtni dvorani hotela Evrope. Udeležilo se ga je "5 ljubljanskih, 4 celiski II. kategorniki in prof. Grašer iz Rogaške Slatine. Turnir je bil zelo borben, kar dokazujejo maloštevilni remiji. Dva igralca, in to Smoljanovič Du- jan in inž. Volk Slavko sta dosegla predpi- sanih 75 odstotkov za I. kategorijo, 6 igral- cev je z doseženimi 4 odstotki potrdilo II. kategorijo, ostali trije kategoriio niso potr- dili. Končni rezultat je bil naslednji: 1.—2. mesto Smoljanovič Dujan in in*. Volk Slav- ko, 3. Gabrovšek Zdravko, 4. Modic Kazimir, 5. Vrhovec Slavko, 6.—7. Fajs Mirko in Sivec Janez, 8. Lorbek Ferdo, 9. prof. Grašer Jože, 10. Virk Beno in 11. šnajder Jože. Tudi šahovska sekcija v Družmirju je tek- movala v čast volitev. Odigrala je medseboj- ni turnir na 7 deskah. Posamezni člani so dosegli naslednje rezultate: Gril Ivan, 1. me- sto z 6 točk, Konda Alojz in Dobnik Ivan 2. mesto z 4 točkami, Srebotnik Emil, 3. me- sto s 3 točkami, Miklavžina Martin in Le- skovšek Marjan 4. mesto z 1 in pol točke, Sovič Jože 5. mesto z 1. točko. Pomembni ukrepi za po- speševanje hmeljarstva Med vojno so se v Sloveniji hmeljski nasadi (hmelj niki) zelo skrčili, kolikor pa jih je ostalo, jih je treba več ali manj obnoviti. Znani so veliki dosedanji napori, da bi obnovili hmeljnike v Sa- vinjski dolini. To je zelo težavna naloga ne ie zaradi velikih investicij, temveč i.udi, ker se je spremenila struktura kmetijske zemlje. Na zemljiščih, kjer so bili pred vojno hmelj niki, so kmetje po osvoboditvi pridelovali žito ali okopa- vine. Zato so se nekateri branila obnav- ljati hmeljnike, ker so pridelovali polj- ske pridelke za obvezno oddajo. Zdaj pa »odo podobne ovire pri pospeševanju hmeljarstva ter razširjevanju hmeljni- kov odpadle. Vlada LR Slovenije je izdala uredbo o pooblastitvi za izdaja- nje predpisov zaradi obnovitve hmelj- nikov. Minister za državne nabave je z ured- bo dobil pooblastilo ,da v skladu z zveznimi predpisi in v sporazumu z ministrom za kmetijstvo izda potrebne predpise o znižanju obvezne oddaje polj- skih pridelkov pridelovalcem hmelja, ki na večini orne zemlje pridelujejo hmelj. Nadalje ima minister za trgovino in preskrbo pooblastilo, da v sporazu- mu z ministrom za kmetijstvo in mini- strom za državne nabave v skladu z zveznimi predpisi izda predpise o pre- skrbi z žitom in krmo tistih pridelo- valcev hmelja, ki žita in krme ne mo- rejo dovolj pridelati za lastne potrebe. Minister za kmetijstvo pa ima poobla- stilo, da v zvezi z obnovo hmelj nikov izida predpise o obvezni prodaj i hmelj- skih sadik in o preskrbi pridelovalcev hmelja s hmelj evkami. Uredba bo nedvomno zelo ugodno vplivala na nadaljnji razvoj hmeljar- stva pri nas, tako da bomo tudi na tem področju uspešno izpolnila petletni plan. Izobraževalni tečaj v Mediogu ss je pretekli teden zaključil Tečajniki so poživeli zaključni večer s preprostim kulturnim programom. Voditeljica tečaja, tov. Cepinova, je po- dala pregled dela, se zahvalila preda- vateljem in udeležencem tečaja, ki so redno prihajali po napornem dnevnem delu o»b vsakem vremenu. Na tečaj so se zbirali redno dvakrat tedensko. 18 tečajnikov, večinoma mladincev, je do- bilo izkaz o rednem obiskovanju, dočim jih nekaj ni vztrajalo do konca. Uspeh tečaja je biil vsekakor lep, v bodoče pa bo treba gledati, da se bo tečajev ude- ležilo še več ljudi, predvsem iz vrst za- družnikov ter ostalega kmečkega pre- bivalstva. FIZKULTURA V tretjem kolu prvenstva slovenske lige KLADIV AR : SOBOTA (Mur. Sobota) 2:1 (1:1) sta se srečni srečali preteklo nedeljo v Mur- ski Soboti enajstorici Kladivarja ter domače Sobote. Domače moštvo je vzelo tekmo več nego resno, kajti Sobota je doslej izgubila v obeh kolih vse točke in bilo je nujno po- trebno, da doseže končno uspeh. To pot naj bi Kladivar moral kloniti razpoloženi enaj- storici iz Murske Sobote. Že sam potek tekme je pokazal, da igrajo domačini za vsako ceno in le odlični obrambi z razpoloženim čaterjem na čelu je uspelo, da svoje premoči Sobota ni mogla izraziti v večjem številu golov. Res je, da so domačini uspeli iz kazenskega strela doseči vodilni gol, ki je bil neubranljiv, toda pri tem je tudi ostalo. Celjska vrata so ostala do kon- ca nedotaknjena, čeprav je pripadla prva po- lovica igre borbelnim fantom Sobote. Toda v drugem polčasu se je slika bistveno izpre- menila. že, ko je v prvem polčasu iz stre- ljanega kornerja po Belcerju dosegel čoh z glavo lep gol in izenačil, se je igra izrav- nala in bila enakopravna. Toda v drugem delu igre je prevzel iniciativo Kladivar, jo tudi obdržal do konca in po Firmu z lepim strelom prišel v vodstvo. Nekoliko pred za- ključkom tekme je uspelo Belcerju povišati na 3:1, toda sodnik je nepravilno dosodil of- said, ker je prezrl branilca, ki je stal po- leg vratarja. Toda zmaga Kladivarja je bila zaslužena, saj je vzdržal močan pritisk na- sprotnika v prvem polčasu ter s svojo kondi- cijo ter lepo tehnično igro uspel poraziU So- boto na njenem lastnem terenu. Sodil je Jančič iz Maribora zelo dobro. MLADINSKO NOGOMETNO PRVENSTVO KLADIVAR : KOROTAN (Kranj) 3:2 (0:2) Mladini lahko čestitamo, saj je z okr- njeno postavo dosegla uspeh, katerega od nje nismo pričakovali, niti po vodstvu Korotana T prvem polčasu, ko je bila njihova zmaga že zagotovljena. Fantje so v prvem delu igre res predvedli precej slabo Igro in dopu- stili, da so bili igralci Kranja večji del pred našim golom, ali krasen gol Marinčeka v drugem delu igre je mladince preporodih Nihče izmed gledalcev ni pričakoval, še manj pa nervozni vodja pota Višner, da bodo celj- ski mladinci zmagali Toda napravili so pre- senečenje! Marinček je izenačil in nekaj mi- nut pred koncem je Kladivar po Janežiču do- segel zmagonosni gol ter s tem dve točki. S to zmago si je mladina priborila drugo mesto na tabeli prvenstva mladinske slovenske lige, takoj za Železničarjem, ki ima isto število točk, toda boljšo razliko v golih. Božo Videnšek NAMIZNI TENIS —KLADIVAR ČLAN ZVEZNE LIGE V SOBOTO ALI NEDELJO V CELJU KLADIVAR : MLADOST Vse dnevno časopisje je že svoječasno ob- javilo vest, da si je moška namizno-teniška ekipa Kladivarja priborila vstop v zvezno ligo. Po visokih zmagah nad železničarjem iz Kranja s 5:0, ter Gregorčičem z Jesenic s 6:1 ni namreč nihče dvomil, da si bo na zadnjem kvalifikacijskem turnirju moštvo Kladivarja dokončno priborilo pravico nasto- pov v zvezni ligi. Samo oni, ki so prisostvovali sobotnim in nedeljskim igram moštev J A iz Novega Sada, Lokomotive iz Zagreba, železničarja iz Beograda, Rabotničkega iz Skoplja, ter do- mačega moštva, lahko povedo, da je bila borba za vstop v zvezno ligo trda in ostra. Res da Rabotnički iz Skoplja ni bil nevaren nasprotnik in, da so bila na ta način ostala štiri moštva že vnaprej člani lige, vendar se je med njimi samimi razvilo veliko tekmova- nje za kar najvišje mesto v kvalifikacijskem turnirju. To je stopnjevala še zavest, da vsa- ka izgubljena igra z nasprotnikom oslabi položaj vsakega tekmovalca, ki ga zavzema na ranglisti najboljših posameznikov v dr- žavi. Moštvo Kladivarja je zasedlo tretje mesto. Ali je to uspeh ali ne? Lahko poudarimo samo to, da je to lep uspeh igralcev Med- veščka, Bradeška in čoha. Toda, če bi Bra- deško zaigral proti igralcem JA tako kakor proti Lokomotivi, ker je premagal prvoraz- rednega igralca Ratkoviča in čukliča, ter Medvešček obratno, proti Lokomotivi tako kakor je proti JA, kjer sta bila premagana odlični Horvat in Krasič I., bi verjetno Kla- divar slavil svoj največji uspeh — dosegel bi prvo mesto, čoh je igral slabše kot običajno, ter ni pokazal vsega kar sicer zna. 9. april je dan odigravanja prvega kola zvezne lige, ki šteje 10 članov. Kladivar sestane že v prvem kolu z najmočnejšim moštvom — državnim prvakom Mladostjo, ▼ čigar moštvu igra tudi najboljši igralec v državi žarko Dolinar. žarko Dolinar, ki prav v zadnjem času kaže svojo najboljio formo, j« pred nedavnim v igri parov na velikem mednarodnem turnirju s 300 udeleženci ▼ Londonu skupno s Harangozom osvojil prvo mesto. Ta uspeh sta ponovila nekaj dni kas- neje tudi na tekmovanju v Irski. Prav tako so Uzorinac in Kosi odnosno Soljačič prvo- razredni igralci, ki bodo nudili našim gle- dalcem namizni tenis najvišje kvalitete. Moštvo Kladivarja bo moralo vložiti vse sile, da bo v borbi z renomiranim nasprot- nikom doseglo časten rezultat, ter na ta na- čin potrdilo upravičenost tekmovanja z naj- boljšimi moštvi v državi. Dvoboj v okviru prvega kola zvezne namiznoteniške lige bo v soboto 8. ali nedeljo 9. aprila v Celju. Točen čas in kraj bosta objavljena preko zvočnika in lepakih. Vabimo vse ljubitelje bele žogice, da ne zamude izredne prilike videti najboljše igral- ce namiznega tenisa v državi v borbi z doma- čimi igralci. Stane ZAČETEK PRVENSTVA LJUBLJANSKE OBLASTNE NOGOMETNE LIGE Kovinar (Štore) : Slavija (Domžale) 4:3 (2:3) V nedeljo je štorovski »Kovinar« prvič po- meril svoje moči v oblastni ligi in to na vro- čih Domžalskih tleh proti tamkajšnjemu NSK »Slaviji«. Po zelo napeti in razburljivi igri ;e Kovinar zasluženo zmagal in si priboril dve dragoceni točki. Igralci Kovinarja so tokrat zaigrali borbeno z voljo, da zmagajo in to jim je tudi prineslo prvi uspeh, že sam rezultat pove, da je bila igra tipično prven- stvena. Najboljši mož na polju je bil srednji napadalec Kovinarja Verdev. Tekmo je pred 800 gledalci prav dobro sodil tov. Kločnik iz Ljubljane. SKUD »Oton Zupančič« Sv. Peter v Sav. dol. V ponedeljek 10. aprila ob 20. Dickens: CVRČEK ZA PEČJO gostovanje v Mozirju. V nedeljo 16, aprila ob 15.30. Dickens: CVRčEK ZA PEČJO gostovanje na Polzeli. OBJAVE OBJAVA V smislu določil odloka MLO Celje z dne 5. 2. 1949 štev. 315-1 so dolžni lastniki oziroma upravitelji hiš obesiti v pritličju hiše v veži na vidnem mestu seznam stanovalcev, in sicer na uradno določenem obrazcu, ki se ga dobi v Mohorjevi knjigarni v Celiu. V seznam se morajo vpisati vsi stanovalci hiše z vsemi podatki kot to zahtevajo po se- znamu. če ena tiskovina ne zadostuje za vpis vseh oseb, je treba vzeti še eno ali več, kar bo prišlo v poštev pri večjih zgradbah z več- jim številom stanovalcev. Za manjše zgradbe z manjšim številom stanovalcev je vzeti obra- zec na pol poli. Pri vselitvah oziroma preselitvah stano- valcev so hišni lastniki oziroma upravitelji dolžni vnesti v seznam sleherno spremembo. Najemniki so dolžni preselitev prijaviti lastniku oziroma upravitelju hiše v roku 48 ur od dneva preselitve. Lastniki oziroma upravitelji hiš so dolžni obesiti sezname stanovalcev takoj, a najkas- neje v roku 8 dni. Po preteku tega roka bodo lastniki oziroma upravitelji hiš kazno- vani, če seznamov stanovalcev ne bodo obe- sili. IO MLO Celje RAZGLAS Lovska družina Celje ponovno resno opo- zarja vse lastnike psov, da ne jemljejo svojih nsov na polje ali v gozd, ker imajo vsi lovski čuvaji in člani družine nalog, da take pse na licu mesta uničijo. Psi čuvaji spadajo k hiši. da čuvajo dom, ne pa na polje, še manj pa v gozd. Lovski zakon daje lovcu pravico, pa tudi dolžnost, da pse, ki jih zaloti 300 m od hiše, brezpogoino uniči. Lastniki psov, upoštevajte ta naš zadnji in resni opomin, če vam je vaš pes ljub in Irag. Obenem se opozarja prebivalstvo, da je pobiranje mlade srnjadi strogo pod kaznijo prepovedano. OBVESTILO STARŠEM! Vse zaposlene matere obveščamo, da se j«1 ustanovila na II. osnovni šoli (bivša mestnM šolska kuhinja, ki nudi otrokom vseh celjskih '•snovnih šol dnevno kosilo proti plačilu 8 dii Ker je še nekaj mest prostih, nai se r^flek- tanti javijo čimprej pri upravi Mladinskega loma Tončke čečeve. šolski kuhinji sta pri- ključeni 2 dnevni sobi, kjer se bodo otroci 'i*ili pod nadzorstvom vzgojiteljic do 17. ure nopoldne. Ostala navodila dobijo starši pri prej omenjeni upravi. Poverjeništvo za prosveto pri MLO Celje Nedeljska zdravniška služba. 9. aprila 1950 tov. dr. Bitenc Maks, Ljub- ljanska c. 8. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. Društvo upokojencev podružnica v Celju vabi vse svoie člane na redni letni občni zbor, 'd bo v nedeljo 16. aprila 1950 v mali dvo- rani doma OF. — Dnevni red običajen. OPOZORTLO Izvršilni odbor MLO Celje je ugotovil, da v zadnjem času tekajo psi prosto po mestu in brez nagobčnikov ter delajo po javnih na- sadih škodo. Psi so brez vsakega nadzorstva no lastnikih. Lastnike psov opozariamo na zakonite predpise, po katerih morajo biti psi čuvaji priklenjeni, luksuzni psi pa morajo ;meti nagobčnike, kadar se nahajajo izven doma, ali pa se jih mora voditi na vrvici. Pes z nagobčnikom mora biti vedno pod kon- trolo lastnika, tako da ne more delati škode po javnih nasadih. Lastnike psov, ki se ne bodo ravnali po teh predpisih, bo Izvršilni odbor MLO Celje kaznoval, pse pa bo dal pokončati. IO MLO Celje Prostovoljno delo na pokopališču! Uprava pokopališča prosi vse lastnike ka- pel na mestnem in okoliškem pokopališču, da jih čimprej popravijo, ker so nekatere skrajno zanemarjene in tako kvarijo izgled pokopališča. V kolikor so prizadeti v stiski glede potrebnega materiala, naj se zglasijo v pisarni Pogrebnega zavoda Celje, Ipavče- va ulica 3, ki bo zainteresiranim pomagal labaviti material. Ker je potrebno urediti mestno in okoli- ško pokopališče, se bo pričelo s prostovolj- nim delom na obeh pokopališčih od 1. aprila !o 30. aprila vsak dan od 14. ure naprej. V zvezi s potežkočami za delovno silo, vljudno prosimo, da bi nam stopili s prostovoljnim 'elom na pomoč, posebno tisti, katerih svoj- ci leže na mestnem ali okoliškem pokopališču, da tako s skupnimi močmi uredimo in damo car najlepši izgled pokopališčem mesta Celja. VABILO k tečaju za mednarodni jezik Esperanto! Prijava v ponedeljek 10. aprila od 17. do 18. uro v Obrtnem domu v prvem nadstropju, Vodnikova ulica. Začetek tečaja 11. aprila ob 17. uri v Obrtnem domu. Dne 31. 3. sem izgubila denarnico z 52 toč- kami. Najditelja prosim, da jo odda proti nagradi v Uredništvu Celjskega tednika. Dne 20. 3. sem izgubila plašč v Košnici. Prosim poštenega najditelja, ki je pobral plašč, naj ga odda proti nagradi v uredni- ku Celjskega tednika. Zamenjam globok, popolnoma nov otroški voziček za špotrtnega. Naslov v upravi. Prodam domač mlin za mletje iita na električni pogon. Naslov v upravi. Iščem gospodinjo staro 40—50 let, zmožno samostojnega gospodinjstva in dela na vrtu. Nastop takoj. Prednost imajo upokojenke brez otrok. Vprašati Celje, Sp. Hudinja 81 ali v trafiki v Sp. Hudinji. POROČILI SO SE V CELJU Marok Bojan iz Kastel Stari in Kostanjšek 2vonimira iz Ljubljane, Laščak Silvester in Mermolja Ivanka iz Celja, Podlinšek Viktor in Pavčnik Terezija iz Celja, Polšak Ivan in Terjan Ana iz Celja. April - mesec urejanja in čiščenja mesta V vseh okrajih ljubljanske oblasti so sklenili ,da bo mesec april — mesec urejevanja in čiščenja mest, trgov, vasi in naselij. V tem mesecu naj nihče ne izostane, ne da bi prispeval tudi svoj delež k olepševanju našega mesta. Ta akcija naj bi zajela predvsem dela, ki spadajo v okvir komunalne dejavnosti, beljenje hiš, urejanje parkov, zelenih ploskev .drevoredov, otroških igrišč, o- brezovanje živih mej, sajenje lepotič- nega drevja in grmičevja, sajenje cve- tic, povečanje cvetja na stanovanjskih oknih in balkonih, snaženje ulic in pločnikov, fizkulturnih igrišč, čiščenje jarkov .kolodvorov, postaj in avtobus- nih čakalnic .urejanje izložb, dekoracij- skih desk, urejanje pokopališč, odprava po vojni nastalih ruševin, čiščenje dvo- rišč, zbiranje odpadkov in drugo. Vsa ta dela ne more izvrševati sama oblast in podjetja. Potrebno je udej- stvovanje masovni organizacij z razni- mi prostovoljnimi akcijami. Tudi po- samezniki lahko veliko pripomorejo. Hišni lastniki naj očistijo fasade, ali pa vsaj zakrpajo odpadli omet na fasadah kar se da lepo izvesti z malimi stroški. Dnevno naj počistijo pločnike in dvo- rišča. Po dvoriščih leži precej odpad- nega materiala, kakor staro železo, ste- klo in podobno. Odpadki so zelo važen surovinski vir za našo industrijo. Predvsem pa bo potrebno, da sleherni prebivalec našega mesta več pazi na čistočo in red na cesti. Tako se že dalj časa opaža, da čistoča našega mesta vidno pada. Predvsem na najprometnej- ših ulicah, trgih in javnih napravah. Hodniki pred mnogimi poslopji so zelo nečisti. Z dvorišč in vrtnih gred me- čejo kamenje in druge odpadke na ce- sto. Vozniki raztresajo gradbeni mate- rial po mestu in krmijo živino na ne- dovoljenih mestih. Skozi okna stano- vanj vetrijo cunje nad hodniki v času. ko je na ulici največ ljudi. So slučaji, ko mečejo žareče cigaretne ogorke skozi okno na cesto. Poškodbe javnih naprav: napisov, nasadov so na dnevnem redu. Najbolj sramotni so slučaji, da nekateri ljudje uporabljajo razne kote cib cestah za stranišče. Nečedno sliko kaže okoliš kavarn in gostiln ob jutranjih urah. Cas je. da bi bil vsak meščan in kul- turen človek seznanjen s predpisi o vzdrževani u reda in čistoče na javnih cestah, ulicah. trgih in nasadih. Vse- kakor se liudska oblast trudi za obdr- žanje čistoče in reda, vendar bi bil usroeh več^i. če bi vsak prebivaj pri-