NOVO MESTO 25. julij 1986 št. 7
V/
časopis kolektiva industrije motornih vozil
Zakaj na tak način ali o prekinitvi dela
v_______________________________________________)
Izsiljeni sestanki, prekinitev dela ali kakor jim pač kdo reče, ki so bili v naši delovni organizaciji, oziroma v TOZD Tovarna avtomobilov, TOZD Tovarna prikolic in TOZD »Podgorje« Šentjernej, so sprožili cel plaz sestankov, priprav ocen in analiz. Prišli naj bi do dna vzrokom, slabe volje in jih odpravili. Nekako samo po sebi se vsiljuje vprašanje, zakaj »po toči« najdemo čas za sestanke, pojasnjevanja, prej tega časa ni?!
Razširjeni sestanek družbenopolitičnih organizacij je bil sklican tudi 3. 7. 1986, kjer so bili prisotni: predsednik KO OOS tov. Mirko Miščevič, predsednik KM ZSMS tov. Stanislav Bobnar, predsednik AK ZK Vinko Mirtič, predsednik DS DO IMV Alojz Sodja, predsedniki OOS, ZK ZSMS (32 delavcev), člana ZKO Vlado Bahč, Anton Kuhar, direktorji sektorjev Majda Pirc, Marjan Potrč, poslovni sekretar ZKO Simo Gogič, pravnik Simon Drobnič, predsednik med. obč. sindikalnega sveta tov. Jože Mozetič preds. obč. sindikalnega sveta tov. Nace Štamcar, sekretar obč. sindikalnega sveta tov. Janez Sever, izvršni sekretar pred. OK ZK tov. Bojan Bencik.
Dnevni red je bil sledeč:
1.	Končna ocena dogodkov v IMV ob izsiljenih sestankih ter aktivnosti, ki so potekale in njihova realizacija
a)	Analiza zapisnikov v OOZS
b)	Poročilo ZKPO, ki bi vsebovalo kratkoročno in dolgoročno sanacijo razmer v IMV
2.	Zaključki in program aktivnosti
a)	Informiranje
b)	Program aktivnosti pri sprejemanju nove organiziranosti IMV
c)	Koordinacija sodelovanja poslovodnih struktur z DPO, samoupravnimi organi in delegatsko bazo
3.	Predlog komisije za sestavo zapisnika
4.	Razno (seznanitev baze z zaključki o saniranju nastale situacije)
V celoti objavljamo zapisnik in zaključke sestanka, ki ga je pripravila komisija v sestavi: Dušan Rešetič, Vinko Mirtič: Boris Padovan, Mitja Novak in Stanislav Bobnar.
Končna ocena dogodkov v IMV ob izsiljenih sestankih ter aktivnosti, ki so potekale in njihoava realizacija
Končno oceno dogodkov ob izsiljenih sestankih za TOZD
Tovarno avtomobilov je podal predsednik sindikalne konference TOZD TA tov. Vinko ŠKOF, za TOZD prikoliške dejavnosti pa tov. Dušan REŠE-TIC, podpredsednik KO OOZS DO IMV.
Tov. Škof je na seji podal naslednje poročilo (citiramo):
Trije osnovni razlogi ob prekinitvi dela, ki so navedeni v vseh
Pogovoriti se, pojasniti reči, prisluhniti mnenjem na »obeh straneh« to nam ne uspeva najbolje. Informacije v bazo kapljajo počasi, poredkoma, vse preveč pogojene od posluha tistih, ki so to, glede dela in nalog, ki jih opravljajo, dolžni storiti. Je res škoda tistih nekaj minut in besed, da bi delavcem pojasnili morebitne nejasnosti in si s tem vsi skupaj prihranili pljuvanje v lastno skledo.
zapisnikih s sestankov OOZSS v TOZD TA so:
1.	OD za maj (izplačan v juniju)
2.	OD v DSSD
3.	Način izplačila stimulativnega dela v maju, ki naj bi predstavljal nadomestilo za neizplačan regeres.
V preteklih štirinajstih dneh smo precej sestankovali, na različnih nivojih, bilo je izrečenih precej vsestranskih kritik, bili so tudi poizkusi konfrontacije med posameznimi strukturami. Upam, da ni nihče pozabil, da nas je, pri tem mislim tako DPO kot poslovodno strukturo, izzval kolektiv in kadar se zgodi kaj takega v takšnem obsegu, je to resno opozorilo, da v kolektivu nekaj ni v redu. Pravzaprav ta štrajk, razen, da nihče ne zna reagirati - ker če nekaj v nekem sistemu ni predvideno, potem tudi reakcija ni formulirana — ni bil nič čudnega. Prej bi lahko rekli, da je glede na ostale, industrijsko tradicionalno razvite predele Slovenije, prišel sorazmerno pozno. Vendar, prišel je in če se vprašamo, zakaj ravno sedaj, ko so se po šestletni agoniji pokazali prvi pozitivni premiki, ki so sicer relativni, so pa, se je le treba ozreti malo nazaj in ugotoviti, da ta agonija traja vsaj od časov, ko smo prekinili sodelovanje z BMC in pričeli sodelovati z Renaultom. Takrat se je pričelo megalomansko širjenje in sanjarjenje o velikosti in pomembnosti firme, ki se je na koncu izrazilo samo v dediščini, ki so jo vsi KPO, vključno s sedanjim, podedovali. Nič novega nisem povedal, kot ni novo tudi to, da se je moral delovni človek v IMV nenehno nečemu odpovedovati in da se je enostavno zamislil in vtepel v glavo, da sedaj, ko govorimo, da pač ni več izgube, sedaj se pač mora nekaj izboljšati. Večina ljudi je z velikim strahom spremljala usodo svoje tovarne, dobesedno garala, da bi dala svoj delež pri rešitvi (rekel sem garala, ker se po nekaterih oddelkih dejansko gara, kot se ponekod dela
Nadaljevanje na 2. strani
Nadaljevanje s 1. strani
mogoče manj, kot bi bilo treba in je potem celotna slika res prikaz povprečnih prizadevanj) in je nujno torej, da je prišlo do mogoče nerealnih pričakovanj pa tudi do psihične preutrujenosti.
Kar se tiče pričakovanj, je seveda res, da smo procentualno OD v določenem obdobju popravili toliko in toliko, seveda vemo, koliko ta končna povprečna vsota pomeni, ko se z njo skušaš prebijati iz meseca v mesec. V nemar ne bi smeli pustiti tudi potencialnih zunanjih faktorjev, ker je dosti takih, ki komaj čakajo, da bi ta IM V umrl, ker še niso pozabili, da smo le bili dolgo časa tako imenovani »paradni konj« v pozitivnem smislu in malo dalj časa eksemplarični primer vsega negativnega. Če prvo rodi zavist, rodi drugo privoščljivost, gnev pa oboje in tehnokrati, birokrati in še kdo, tudi niso nikakršna izjema.
Ker ne želim moralizirati, bi rekel še kaj o sindikatu. Bilo bi najlažje in najelegantnejše reči, da je bil in da je vtkan kot organizacija seveda, v kolektiv, času in gospodarskim gibanjem v državi primerno in to naj bi bilo zadosti. Ker pa to očitno ni zadosti, bo treba vsekakor biti bolj agresiven in prodoren, vendar bomo taki lahko le če bomo pred ljudi stopili z argumenti v rokah, z resnico, ne s praznimi obljubami. To bo terjalo svoj čas, pogojeno pa je tudi s programsko in organizacijsko dorečenostjo firme.
Za konec bi rekel še tole: Vse strukture v kolektivu morajo pobrskati pri sebi in določene stvari postaviti tako in tja, kamor sodijo. In da se nam stvari izpred štirinajstih dni ne bi ponovile in ponavljale na mogoče še bolj drastičen način, je treba storiti še nekaj.
Prenehati cepiti svoje moči, ko prvi ne upošteva drugega in obratno, ko pa se kaj slabo konča, je treba takoj poiskati »krivca«, ker si zadeve drugače sploh ne zna razložiti. Skrajno težko se bo tudi bojevati z, če tako rečem, zunanjim sovražnikom, če se bomo stalno ogrožali med seboj z izbruhi takšne ali drugačne histerije, pa naj to velja za DPO, DO, TOZD, oddelke ali posameznike.
To pravim zato, da naša sedanjost ne bi bila čas, v katerem načrtujemo, kako bomo v prihodnosti obvladali preteklost.
Zaradi različnih izjav, glede prekinitve dela v TOZD Tovarna prikolic je podal naslednje poročilo o dogodku namestnik predsednika KO OOZS DO IM V tov. Dušan
Rpčpfir*
V TOZD TP 13. 6. 1986 ob 14.00 uri delo ni steklo kot bi
moralo, po malici (19.00 uri) so sklicali zbor delavcev, kjer so delavcem pojasnjevali njihove zahteve. Tudi v ponedeljek,
16.	6. 1986 je bil ob 6.00 uri sklican zbor delavcev; nato so delavci normalno delali, vendar so bili dnevni plani za 15—20 % nižje realizirani. Ob 14. uri je bil za 2. izmeno sklican zbor delavcev, kjer so delavci postavljali vprašanja:
1.	Točno informacijo o regresu ali enkratni fiksni stimulaciji
2.	Zahteve o prevrednotenju posameznih del in nalog, saj veliko delokrogov ne doseže niti višine zajamčenega OD
3.	Nejasnost ocenitve delokrogov v DSSD, kjer je potrebno zadeve ponovno pre-
veriti
4. Premajhno informiranje delavcev
V TOZD Tovarna prikolic so v zadnjih 6 mesecih na novo sprejeli 200 delavcev, kateri pogosto menjajo DO in imajo bolj razvit čut za svoje pravice, kot za svoje dolžnosti. Ti so tudi postavljali največ vprašanj. V bodoče bodo DPO morale s temi delavci več delati ter dogodke in nesoglasja čimpreje sanirati.
Glede na majhno udeležbo na sestanku kljub veliko vabljenim, je prisoten občutek, da so posamezniki jemali sklic razširjene seje DPO za manj pomembno. Take seje se je potrebno udeležiti.
Tov. Vlado Bahč, član ZKO DO IMV:
O dogodkih v IMV so bile informacije različno prikazane. V TA v petek 13. 5. 1986 (ob izplačilu OD) smo pričakovali, da bo potrebno delavcem podati dodatne informacije, ker izplačani OD ni bil takšen, kot smo ga pričakovali.
Zakaj je do tega prišlo?
Po predhodnem izračunu OD (s tem, da odmislimo 10.000,-din fiksne stimulacije) naj ne bi bil v maju nižji kot OD v aprilu. Letošnje leto smo le poskušali vsak mesec dvigovati OD v skladu z rezultati dela, vendar je kljub temu aprilski OD malo izšel iz tega (stimulacija je bila nekoliko višja od tiste realne, k temu je bil dodan še znesek 10.000,- din), zato je prišlo do takšne razlike.
Med vzroki za dogodke je prav gotovo razlika med aprilskim in majskim OD.
Drugi vzrok je bilo preslabo informiranje delavcev. Ce bi bili delavci pravočasno informirani (o obračunu OD - stimulaciji), bi delavci to tudi drugače sprejeli. Ker niso bili seznanjeni in je bilo to odraženo šele v sami kuverti, je bil revolt toliko večji.
Delavce je nekaj časa motilo, da so se v DSSD OD povečali, ne upoštevajoč to, da so se OD spreminjali tudi v TOZD-ih, ter da so se v celem IMV že usklajevali. Ob povečanju OD v DSSD tega niso več sprejeli, smatrajoč, da je njihovo delo manj pomembno, kot njihovo na traku. Eden od vzrokov je prav gotovo stihija, da ne uporabim izraza agonija IMV, ki ima velike vzročne posledice v kolektivu, da prihaja do nestrpnosti, kdaj se le bo ta stvar premaknila.
OD, predvsem v neposredni proizvodnji so dejansko nizki, delavci upravičeno sprašujejo, kako s tem OD živeti. Ker v nekaterih drugih kolektivih s prekinitvijo dela le izsilijo neke spremembe v OD, je prav gotovo, to bil povod več, da tako razmišljajo tudi v IMV.
Še nekaj stvari je, ki bi jih lahko priključili med te vzroke,
sam povod za to pa je lahko tudi čisto banalna zadeva. Ugotavljamo več stvari: so določeni delavci, ki se sprehajajo iz podjetja v podjetje in veliko bolj poznajo svoje pravice kot pa svoje dolžnosti.
Starejši delavci IMV, ki so že nekaj svojega prispevali za IMV, kateri upravičeno pričakujejo rezultate svojega minulega dela, so bili zaprepaščeni in nekoliko potegnjeni zraven v to prekinitev dela. Med nami so tudi takšni, ki so prekinitev dela hoteli izrabiti za osebno afirmacijo in tako na nepravi način izražali svoje nezadovoljstvo.
Enotni smo si bili v oceni, da tak način ni sprejemljiv za kakršnokoli razreševanje.
Pričakoval je težave, da bodo potrebne dodatne obrazlage delavcem, vendar tako kot vsi ostali ni pričakoval takšnega izpada. Zaradi naše nepripravljenosti, reorganiziranosti za take primere je rezultat takšen, kot je bil. Na osnovi vsega tega smo delavcem poskušali obrazložiti vzroke in da bomo poskušali stvari tudi sanirati. To zopet izzveni kot neka obljuba, ki bo ali ne bo uresničena.
Zaradi tega smo skupaj z DPO pripravili zaključke, kjer je kot prvi zaključek bil, da se ustanovi 10-članska komisija, ki bo uskladila neskladja med delokrogi. Vsak TOZD je že preje imel predlog teh sprememb odnosno neko usklajevanje. Imenovana komisija je pripravila predlog, ki je bil 1. 7. 1986 obravnavan na samoupravnih organih in bil tudi sprejet. S tem predlogom ne bomo mogli v celoti mogli popraviti neskladja, zato je potrebno delavce seznaniti, da ne bi morda kdo te zadeve ponovno spraševal preko širše sredine.
Žal se takole zberemo, brez tega, da se nam	temah in stvareh, ki le-tega ustvarjajo so znatno
mudi na avtobus in po raznih opravkih, le tedaj,	manj zanimive in dialogov, mnenj, predlogov ni
ko je govora o osebnih dohodkih. Razprave o slišati.
V	zadnjem času je bilo na podlagi OD storjenega veliko, kar je potrebno delavcem povedati in pokazati in eventuelna neskladja takoj popraviti.
Delitev OD:
Posamezni stimulativni del — stimulacijo na doseganje plana smo v proizvodnem delu razširili tudi na doseganje kakovosti. Ta faktor je prinesel še določena neskladja.
Ni bilo dovolj definirano, katera organizacijska skupina dobi na kakovost, ali pa ne. Pripravljen je bil nov predlog in posredovan samoupravnim organom, ki bo skušal v tem prehodnem obdobju te zadeve urediti, tako da ne bi te faktorje več množili med seboj, vendar seštevali.
Kako izpad 16. 6. 1986 nadoknaditi?
V	proizvodnji smo poskušali organizirati nadurno delo ob dveh prostih sobotah v juniju, vendar smo bili v TOZD Tovarna avtomobilov neuspešni. Kljub temu, da smo se na samoupravnih organih dogovorili za akcijo, jo nismo mogli 100% realizirati, ker na montaži R-4 ni bilo dovolj delavcev. Zaradi tega zaostankov nismo mogli nadoknaditi. Kljub temu bomo to morali nadoknaditi in ustvariti dohodek, da bomo lahko namenili sredstva za OD.
OD za junij 1986:
Poskušali smo zadeve urediti tako, da rezultati dela prvih 6. mesecev niso zanemarljivi in da ne dosegamo plana. Povedati pa moram, da v proizvodnem smislu nimamo toliko delavcev, kot je za takšno količino potrebno. Ce primerjamo rezultate leta 85/ 86 so proizvodni rezultati v Tovarni avtomobilov za 7 % večji, v Tovarni prikolic pa so še boljši. Iz tega naslova lahko pričakujemo tudi boljši OD v juniju. Delavcem je potrebno jasno povedati, da je le to rezultat, ne pa rezultat prekinitve dela. Tudi v bodoče bomo lahko razdelili le tisto, kar bbmo ustvarili.
OD za junij bo z 10% višjo vrednostjo točke, določena korektura bo z usklajevanjem delokrogov. Stimulacija pa je samo za produktivne delovne ure.
Sedaj se je potrebno dokončno dogovoriti in sprejeti rebalans plana za II. polletje. Iz tega rebalansa bo potrebno opraviti določene spremembe v sami prerazporeditvi delavcev, tako v sami neposredni proizvodnji kot tudi v režijskih službah. To bo diferenciacija delavcev, ki bodo uspešno potegnili voz, ki je pred nami. V naslednjih dneh se mora veliko narediti na definiranju dolgoročnega Programa; veliko stvari je pri-
pravljenih, da sedaj sledijo prvi temeljitejši dogovori in razgovori, tako z RNUR kot tudi z ostalimi partnerji in tako bomo delavce v bližnji prihodnosti podrobneje seznanili, kakšna je možnost za naprej. V kolikor bo to uspešno, bo imelo velik odmev pri sanaciji teh razmer.
Majda Pirc, vodja računovodstva je k temu poročilu dodala le še to, da je bilo v juniju po delovnem koledarju majhno število delovnih ur (samo 176). Informacija o izplačilu OD za mesec junij 1986 bo delavcem podana 7. ali 8. 7. 1986. Izplačilo OD bo v torek,
15.	julija 1986.
Zaključki in program aktivnosti
Tov. Simo Gogič, poslovni sekretar ZKO je spregovoril o informiranju v DO IMV. Nimamo zgrajenega sistema komuniciranja med viri in uporabniki informacij. Brez dobrega informiranja ni pravilnega samoupravljanja. V IMV so le redke službe (računov, prav. sl.), ki v celoti oblikujejo ustrezno informacijo. Ostale informacije so preveč strokovne in zato delavcem nerazumljive. Poslovodni delavci se ne zavedajo, da so osebno najpomembnejši vir informacij in da z zakrivanjem za množino ostalega dela, ne morejo zanikati lastne najodgovornejše funkcije za informiranje.
Vodstva DPO in samoupravni organi se skorajda ne potrudijo, da bi ustrezno informirali delavce. Sredstva informiranja v IMV so Kurir in Kurir-Informa-tor in občasne okrožnice na oglasnih deskah, ki so vsebinsko neustrezne. Razlogi so subjektivni in objektivni, zaradi pomanjkanja strokovnosti in slabega komuniciranja od najvišjih struktur do delavcev. Zaradi tega je prikrajšana tudi informativna služba.
Slaba informiranost je prav gotovo vzrok za veliko problemov in za dogodke ob prekinitvi dela. Predlagal je zaključke: kontinuirana dejavnost (14-dnev.) informiranja ZKO vseh DPO in samoupravnih organov; na seji ZKO je potrebno določiti teme za objavo v glasilih in pogostejše sestanke ZKO z vodstvom DPO in samoupravnih organov na ravni DO; poslovodni organi naj samoiniciativno predlagajo teme za objavo v sredstvih informiranja v IMV. Na delavskem svetu DO IMV je potrebno 2x letno poročati o problematiki informiranja. Do konca leta je potrebno pripraviti predlog novih sredstev informiranja v DO (interna razglasna postaja). Dogajanja in vrsta nerešenih zadev v IMV so pripeljale delavce do nezaupanja pri sprejemu informacij.
Tov. Kuhar, član ZKO DO IMV:
Informiranje je izredno pomembno področje, zlasti v samoupravnem sistemu odločanja. Informacijskega sistema v obeh smereh v IMV nimamo zgrajenega, zato so tudi pogoste dezinformacije informacij. Strinjal se je z globalnimi predlogi tov. Gogiča, razen s pripombo, (da nam nekdo ne zaupa). Če ne bi zaupali pripravljenosti in volji delavcev v IMV, tudi ZKO ne bi imel volje do tolikšnih naporov, rizikov, stisk pri reševanju in saniranju IMV za dobrobit vseh nas. ZKO temu kolektivu zaupa. Ena prekinitev dela še ne prekinja zaupanja. Informiranje s strani ZKO obstaja, vendar se ustavlja in ne pride do delavcev. Delegati delavskega sveta so poslušali informacije o delu ZKO, vendar jih niso prenesli naprej v bazo. Informacije bi morale potekati v obeh smereh.
Organiziranost IMV:
Današnja organiziranost IMV bodisi v proizvodnji ali režiji je najslabša. Onemogoča izpeljavo vseh ciljev in pravilno nagrajevanje vseh delavcev. Brez dobre makro, mezo in mikroorganizi-ranosti tudi členitev OD ni možna. Sistem iz leta 1983 ni bil dober, skušali smo ga korigirati.
Začeli smo z akcijo za usklajevanja neskladij, da nekako začasno saniramo nastalo situacijo.
Nova temeljito zastavljena organiziranost je garancija in pogoj za realno nagrajevanje delavcev po delu.
Z reorganizacijo IMV smo pričeli septembra 1985. Vse je bilo pripravljeno (ob velikem angažiranju pravne službe) za referendum v mesecu februarju 86 v dveh DO.
Na problemski konferenci decembra 1985 je bilo sklenjeno, da bomo imeli dve DO le, ko bodo imeli delavci v avtomobilski dejavnosti zagotovljen dolgoročni program (proizvodnjo in s tem usodo). Odločitev, da ne gremo na referendum 27. 2. 1986 je bila sprejeta v zadnjem trenutku, pogojena tudi z razgovori s tujimi partnerji. Vsa načrtovanja ZKO, da bi tuji partner pospešil dinamiko dolgoročnega programa z IMV so bila večkrat prestavljena z obljubljenimi roki, ki so se podaljševali. V naslednjih mesecih se pospešujejo resnejši dogovori z vsemi potencialnimi partnerji. Kolektiv bo ZKO pravočasno informiral o vseh končnih zaključkih.
Sredstva internega obveščanja ne pridejo pravočasno do delavcev, posamezniki, ki razpošiljajo ta sredstva jih ne dostavljajo pravočasno delavcem. Ideja o uvedbi radijske postaje je dobra, vendar le za bogate sisteme, tudi v RNUR jo nimajo.
Kljub temu bodo vseeno tudi žive informacije.
ZKO skupaj z Zavodom za organizacijo poslovanja iz Ljubljane pripravlja predloge nove organiziranosti DO IMV (2 dejavnosti znotraj ene DO), ki bodo zaključeni do 15. 7. 1986. Takrat bo znana mikroorganizi-ranost za vse TOZD in DSSD. Predvideni termini za javno razpravo o predlogih samoupravnih splošnih aktov bodo nekoliko podaljšani, ker globalna organiziranost še ni dokončna. Referendum o novi organiziranosti naj bi bil 30. 9. 1986. Istočasno pa bomo zgrajevali nov sistem nagrajevanja. Vsi ti predlogi se ne delajo z neko naglico, delajo se strokovno. Pozdravil je pobudo za sklic tega sestanka: takih sestankov bo potrebno še več, posebno sedaj v obdobju reorganizacijskih prizadevanj. Z živo besedo je potrebno delavce seznaniti z novo organiziranostjo, kajti proizvodni delavci bodo odločali kdo bo TOZD, sektor. Drugače IMV ne moremo sanirati.
Tov. Marjan Potrč, vodja pravne službe:
Pripravili smo več aktov za obravnavo. Na zahtevo ZKO bomo morali sprejemati več vrst aktov. V vseh TOZD samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev in statut (z referendumom). Izdelati bo potrebno akte na področju delovnih razmerij in osebnih dohodkov (razvid del in nalog z opisi del in nalog, kar sprejema delavski svet) pravilnik o delovnih razmerjih je bil že obravnavan, ni pa še dokončno sprejet. Na področju OD imamo veljaven samoupravni sporazum o skupnih metodoloških izhodiščih iz leta 1983, vendar ta stvar ni nadaljevana, ker nimamo izdelanih opisov del in ne pravilnikov o OD v TOZD. Terminski plan: pravna služba bi morala do 10. julija 86 pripraviti samoupravni sporazum o združitvi v DO in združevanju dela delavcev. Podlaga pa bodo akti, ki smo jih že večkrat pripravljali z različno obliko vsebine, vendar jih trenutno ne moremo obdelati in dokončati, ker pač ne vemo ali bo v našem IMV 9 TOZD, 8 ali morda 11. Vezani smo na vsebino elaboratov o združitvi nekaterih TOZD, kot je Razvojni inštitut, Commerce in kot že veste združitev Tehnoservisa s Tovarno avtomobilov takrat ni uspela. To, področje bo še potrebno razčistiti tudi glede na pravno stanje je možno, da imamo referendum istočasno. O združitvah TOZD in pogojno potem sprejemanje sporazuma o združitvi, vendar bi zaradi praktičnih razlogov morali kronološko to ločiti; najprej bi se
Nadaljevanje na 4. strani
Nadaljevanje s 3. strani
morali delavci v TOZD TA, Commerce, Tehnoservis in Razvojni inštitut odločiti za združitev, čez nekaj dni pa delavci v tej novi združitvi TOZD glasovati o združitvi v DO. Vzporedno bi glasovali tudi o statutih, ki so tudi obvezni.
Na področju osebnih dohodkov — izdelavi opisov del in nalog — ne smemo pričakovati, da bo pravna služba vse pripravila. Sodelovali bomo pri urejanju gradiva, pri dokončnih formulacijah, tudi pri opozarjanju na roke in načine sprejemanja; vsebina pa je stvar pogodbe z ZOP iz Ljubljane, ki pripravlja podlago. Vsak akt bo šel na delavski svet (prvič kot osnutek, drugič kot predlog za referendum) in zbore delavcev, kjer se bo potrebno z vsebino zediniti. Nadaljnjih aktivnosti je veliko, na referendumih bo lahko tudi pet ali več aktov. Naši sedanji akti so iz leta 1977 oziroma 1978, zato so že politično neusklajeni s kasnejšimi spremembami na dohodkovnem področju in delitvi osebnih dohodkov. Pravilniki o OD so iz leta 1977 in so popolnoma neživljenjski in praktično skoraj neuporabni.
Vinko Mirtič, predsednik AK ZK DO IM V:
Naloga poslovodnega organa je koordinirati delo, močno je treba aktivirati notranje sile, da so prisotni čimvečji uspehi. DPO ne morejo biti same sebi namen, sodelovati morajo v tehnološkem procesu, v sistemu kreiranja in odločanja. Z uvedbo ukrepov družbenega varstva smo v IMV zanemarili delo z DPO. Na osnovi poročil nekaterih OOZK je akcijska konferenca ZK izdelala oceno političnih razmer v IMV ob prekinitvi dela. Polovica OOZK (v DSSD, TA, Tovarna prikolic) ni uspela sklicati svojih OOZK.
V teh OO je potrebno čim-preje pripraviti oceno razmer in obravnavati gradivo občinskega komiteja. Na podlagi ocen vseh OOZK je potrebno narediti enotno skupno oceno. Delavci niso bili pravočasno obveščeni o rezultatih dela in načinu obračunavanja majskega OD. Delavce razburja parcialno razreševanje nagrajevanja, in že dalj časa nerazrešeno vprašanje organiziranosti in iskanje programa dolgoročnega razvoja.
Tov. Nace Štamcar, predsednik občinskega sindikalnega sveta:
Na tem sestanku je bilo izrečenih veliko kritičnih besed in vrsto predlogov, kako naj se stvari izboljšajo. Na področju informiranja se daje preveč poudarka formalnim (tehničnim) rešitvam, vse premalo pa živi
besedi, prenašanju informacij s sestankov DPO in samoupravnih organov v svoje sredine. Osnovna naloga delegatov delavskega sveta, članov vodstva DPO in funkcionarjev je, da prenašajo vse zaključke v svojo sredino in da prihajajo na sestanke že s stališči svoje baze. Subjektivne sile je potrebno vključiti v kreiranje odločitev, katere je potrebno pravilno prenesti med delavce. Z uvedbo ukrepov družbenega varstva se ni poseglo na pristojnosti, na vlogo DPO. Na vseh samoupravnih organih sodelujejo tudi predsedniki DPO, kjer se vključujejo s svojimi stališči v kreiranju odločitev in potem skrbijo, da se le-te odločitve tudi realizirajo. Skupna naloga vseh je, da bodo sodelovali v javnih razpravah o organiziranosti, nagrajevanju, in delavcem pravočasno dajali točne odgovore. Delavci izgubijo zaupanje, če ni pravih, pravočasnih informacij; zaupajo drugim delavcem, ki so priskrbeli informacije, oziroma dezinformacije.
Znotraj dela sindikata je potrebno narediti neko diferenciacijo in razkrinkati tiste, ki z negativnim delovanjem povzročajo škodo (podtikanja, ščuva-nja). Izpad je potrebno nadoknaditi, OD je odvisen le od rezultatov dela.
Tov. Jože Derganc, predsednik OK ZSMS:
Izdelati je potrebno metode, kako ukrepati v primeru prekinitve dela. V zadnjih dogodkih v IMV so DPO izvisele na relaciji ZKO — delavci. Manjkala je informacija o pravilnosti izplačila OD v mesecu maju in aprilu To je bil vzrok in povod za pre kinitev dela. Delavcem je potrebno informacije razložiti. Tudi današnji sestanek ni sam sebi namen in potrebno je sodelavce informirati o vsebini sestanka. Sedaj je bila prvič izpostavljena kadrovska problematika, da zaradi manjšega števila delavcev plan ni realiziran. Dosedaj so bili zunanji dejavniki vedno obveščeni, da je v IMV
povečana produktivnost z manjšim številom delavcev.
Sodelovanje z občinskimi komiteji ZS, ZK in ZSMS ne poteka kot bi želeli, potrebno je več sodelovanja s strani IMV.
Tov. Vlado Bahč, član ZKO DO IMV:
V TOZD TA prinjanjkuje ključnih delavcev - nosilcev proizvodnje, ki odhajajo iz IMV. Največ se s temi problemi srečuje montaža. V primerjavi s prejšnjimi obdobji, z manj delavci naredimo več, vendar glede na zastavljeni plan nekoliko zaostajamo.
Tov. Janez Sever, sekretar občinskega sindikalnega sveta:
Po prekinitvi dela je bilo zastavljenih veliko aktivnosti, zato bi bilo sedaj potrebno pregledati katere zastavljene naloge so bile realizirane. Če so kakšne napake, ki bi lahko zopet povzročile kakšen izpad, nezadovoljstva je potrebno delavce že vnaprej informirati. Rešitve dolgoročne perspektive avtomobilskega programa člani ZKO danes še niso podali. Za reorganizacijo IMV se roki zopet prelagajo. Ni še dorečeno, koliko TOZD bo imela DO IMV. Po izjavi tov. Potrča bi morali biti osnutki samoupravnih sporazumov pripravljeni do 15. 7. 86, vendar bo v 10 dneh težko pripraviti osnutke. V DPO je potrebno zastaviti aktivnost (rokovnike) za organizirano javno razpravo o osnutkih in predlogih SaS. Sodelovanje z DPO je potrebno izboljšati, ZKO in ostale poslovodne strukture morajo vedeti, da lahko z DPO premikajo zadeve in da jim DPO niso v coklo ali v breme.
Predsednik medobčinskega sindikalnega sveta za Dolenjsko, tov. Jože Mozetič:
V prvih fazah ocenjevanja je bilo obtoževanje ZKO — DPO, kdo svoje naloge ob prekinitvi dela ni naredil. Delavci so izrazili nezadovoljstvo zaradi stanja, ki se prepočasi rešuje. Sedaj pa so se stvari začele reševati. Stvari je potrebno urejati pravočasno in ne skozi izsiljene sestanke. Tudi obravnava ocene o stanju v IMV na seji medobčinskega komiteja ZK je bila, da se sanacija IMV že predolgo rešuje, zato tudi preobčutljivost delavcev in strah za dolgoročni socialni položaj. Potrebno je čimprej priti do dolgoročne rešitve. Delavci IMV so bili v zadnjih petih letih v veliko težjih situacijah, kot so trenutno, vendar do takšnih prekinitev ni prišlo. Tudi zaradi tega je na vseh ravneh potrebno pospešiti z razreševanjem dolgoročne sanacije IMV, ki bo zagotovila socialno varnost delavcev.
Pripomba, ki jo je bilo v teh dneh preplavljenih s sestanki pogosto slišati, je bila tudi ta, da člani ZKPO vse premalo neposredno informirajo bazo o svojih prizadevanjih in uspehih. In če že ne drugače bi lahko nadaljevali vsaj z nekoč že rednimi sestanki KPO — DPO, katere smo tudi v Kurirju vedno v celoti objavljali in s tem vsaj delno zapolnjevali vrzel v pretoku informacij na relaciji vodstvo DPO — baza.
OD so pogojeni z rezultati prvega polletja 1986, ne pa z prekinitvijo dela. Za osebne dohodke bomo lahko delili le toliko, kolikor bomo ustvarili.
Potrebno je več političnega dela DPO v IMV, več odzivnosti DPO na probleme, kar mora biti njihova glavna naloga.
Tov. Bojan Bencik, izvršni sekretar predsedstva OK ZK:
Komunisti IMV so dobili oceno samoupravnih in političnih razmer iz Občinskega komiteja. Ni dovolj, da so komunisti le informirani, temveč da so soustvarjalci pri kreiranju politike in da imajo vpliv tudi pri sprejemanju odločitev, ne pa da so le izvajalci nalog, kar velja tuzdi za ostale DPO. Več je potrebno sodelovanja ZK, ZS in mladine. DPO, ki bodo izvajale aktivnosti bi morale imeti vpliv pri izdelavi rokovnika za obravnavo samoupravnih sporazumov, ne pa da bodo o njem le informirane. Konkretno se je potrebno dogovoriti za skupno akcijo pri sprejemanju nove samoupravne organiziranosti.
Tov. Simon Drobnič, iz pravne službe:
Informacij ne prenašamo naprej. Sodelovanje DPO pri delu začasnega organa opredeljuje zakon o združenem delu, ki jasno postavlja vlogo poslo-
vodstva in vlogo DPO. To je potrebno ločiti.
Dokler pravna služba nima ekonomsko, organizacijskih strokovnih podlag, je nesmiselno pisati samoupravne akte. Akt naj bo zapisan odraz našega dela (rok do 10. 7. 1986 je nerealen). Izdelati bo potrebno 26 aktov in rokovnik z nosilci posameznih nalog. Poprejšnje obravnave samoupravnih sporazumov so obvezne, pa tudi zelo umesne zaradi zbiranja pripomb delavcev. Nosilci poprejšnjih obravnav so OO ZS, te pa so v prejšnjem mandatnem obdobju zatajile.
Tov. Vinko Mirtič, predsednik AK ZK DO IMV:
V IMV se moramo DPO in poslovodne strukture poenotiti v akciji reševanja skupnih problemov. Uskladiti je potrebno roke za javno razpravo in pridobiti tako pisne kot usne informacije za vodenje le-te v posameznih sredinah ter si že v javnih razpravah zagotoviti pozitiven uspeh referenduma.
Delavce je potrebno z vsebino in zaključki te seje informirati z živo besedo ter objaviti v Kurirju.
Seja je bila končana ob 11.45 uri.
Zapisala: Marija GRUBAR Predsednik KO OOZS DO IMV: Mirko MIŠČEVIČ

ADRIA!
Komisija za pripravo zaključkov in zapisnika, ki sestoji iz predstavnikov DPO, samoupravnih organov in vodstva DO, je izdelala naslednje
zaključke:
1.	Čimpreje zagotoviti dolgoročni razvojni program IMV.
2.	V čim krajšem času enotno uskladiti posamezne delokroge v TOZD in DSSD, ne pa parcialno.
3.	Povečati odgovornost vseh vodstvenih in vodilnih delavcev IMV.
4.	Pri sprejemanju nove samoupravne organiziranosti morajo DPO, samoupravni organi in poslovodni organi voditi poenoteno akcijo, kajti le tako lahko uspešno realiziramo zastavljene cilje.
5.	Delavce je potrebno pravočasno informirati o dogajanjih v IMV in izven njega. ZKO DO IMV, najodgovornejši poslovodni organ, zadolžen za kreacijo in izvedbo raz-vojno-sanacijskega programa obeh dejavnosti, organ čigar pristojnosti spričo ukrepa družbenega varstva segajo tudi v sfero samoupravljanja mora menjati in izpopolniti metode dela na področju informiranja kolektiva.
a)	Na rednih sestankih — 14 dnevnih — naj informira DPO, SO in druge subjekte.
b)	Na seji kolegija ZKO je potrebno določiti teme, zanimive in pomembne za širši kolektiv.
c)	ZKO naj vsak teden organizira pogovor z nosilci informiranja (Kurir) in predstavniki DPO in samoupravnih organov na ravni DO.
d)	ZKO naj samoiniciativno ponuja, predlaga uredništvu Kurirja pomembne teme. Poslovodni organi TOZD naj izvajajo povsem analogno dejavnost na ravni TOZD in s težiščem na problematiki TOZD.
Vodje strokovnih služb in direktorji sektorjev morajo prevzeti odgovornost za redno oblikovanje informacij za odločanje ali splošnih informacij z lastnega področja dela (redno mesečno).
Delavci v strokovni službi in uredništvu internih glasil morajo dosledno uresničevati planski in vsebinski koncept glasil. Zagotoviti morajo redno 14-dnevno izhajanje internega časopisa Kurir, obenem pa intenzivirati izdajanje biltena Kurir-Informator. Glavni urednik naj predloži delavskemu svetu v potrditev plan izdajanja internega časopisa Kurir do konca leta in 2 krat letno na seji DS poroča o problematiki informiranja.
6.	V posameznih OO ZS, ZK in ZSMS zamenjati neaktivne člane ter izboljšati sodelovanje v teh sredinah.
7.	V posameznih organizacijskih enotah zagotoviti enotnost DPO in vodstva glede reševanja skupnih nalog.
8.	Dosledno izvajati planske naloge ter izpade v proizvodnjah sproti nadoknaditi. Odgovorne posameznike, kateri svojega dela ne naredijo, je potrebno kaznovati ali zamenjati.
9.	V mejah realnih možnosti zmanjšati režijo v vseh TOZD in DSSD skupaj s predvideno reorganizacijo in z boljšo organizacijo dela posameznih sredin povečati produktivnost.
10.	V vseh TOZD (DSSD) zmanjšati materialne stroške.
11.	Povečati odgovornost posameznikov ter izboljšati delovno disciplino.
12.	Izboljšati pogoje dela.
13.	Pri posameznih odločitvah povečati previdnost in odgovornost.
14.	Učinkovito izvajati kadrovsko politiko v DO IMV.
15.	Ponovno naj se uvede kontrola bolniške v DO IMV.
16.	V vseh sredinah spoštovati pravilnik o hišnem redu.
17.	Zaradi zastarelosti naših sedanjih veljavnih samoupravnih splošnih aktov (SaS, statutov, pravilnikov) jih je potrebno naprej dograjevati in uskladiti z veljavno zakonodajo.
18.	Pred vsakim izplačilom (do 12. v mesecu) naj strokovne službe pripravijo informacijo o obračunu OD.
19.	Izplačilo OD v juniju 1986 bo rezultat dela delavcev IMV v prvih šestih mesecih 1986, in ne rezultat prekinitve dela, kajti pogoj za višji OD delavcev je le več ustvarjenega doho.dka.
Osnovni namen razširjene seje DPO je bila končna ocena 13. in 16. 6. 1986 ter sprejem zaključkov, kateri so podlaga za učinkovito reševanje nastale situacije.
Poslovodni organi v DO IMV, DPO in samoupravni organi naj takoj pristopijo k enotnemu in učinkovitemu izvajanju teh zaključkov.
V nobenem primeru si ne smemo dovoliti ponovne prekinitve dela v IMV, kajti škodujemo sebi in zmanjšujemo sedanje možnosti učinkovite sanacije IMV.
Komisija za izdelavo zaključkov in zapisnika:
Dušan REŠETIČ
Vinko MIRTIČ
Stanislav BOBNAR
Boris PADOVAN
Mitja NOVAK
Izredna seja delavskega DO IMV17. 6. 1986
V uvodu je tov. Anžur delegate seznani! s poročilom o delu ZKO in zadnjimi dogodki v DO IMV, zaradi katerih je tudi dal pobudo za sklic seje delavskega sveta. Kar se tiče dolgoročne rešitve, je poudaril, da bodo zadani program izvajali še tri leta. Izvozne količine bodo v tem času nekoliko nižje od sedanjih. Glede dolgoročnega sodelovanja z RNUR, pričakujemo predlog le-tega do konca letošnjega leta. S tem v zvezi potekajo tudi pogovori' z Japonci. DO IMV ostaja velik dolžnik svojim dobaviteljem, ki resno grozijo z ustavitvijo svojih dobav, kar bi pomenilo nepopravljive posledice v poslovnih rezultatih. Hkrati pa je padla tudi kvaliteta naših izdelkov in narasla nedokončana proizvodnja. Zaradi nedoseganja planskih nalog v proizvodnji R-4, so delavci delali tudi vse sobote v maju, vendar pa majski rezultati kljub temu niso bili zadovoljivi, kar se je odrazilo na obračunu OD. Delavci v TOZD Tovarna avtomobilov so delno 13. 6. 1986 in 16. 6. 1986 prekinili delo, kar je povzročilo veliko materialno in moralno škodo. Vzrok za to je bilo izplačilo OD za mesec maj, ki je bil nižji kot aprila 86, ko je bil izplačan fiksni del stimulacije v višini 10.000 din, delavci pa so primerjali le končne zneske izplačila OD april — maj 86. O tem pa ni bilo ustreznega informiranja. Ta prekinitev jc pomenila škodo le za IMV, koristila pa ni nikomur. Delavci se ne zavedajo, da ZKO ne more dati predloga za višje OD in višje število točk brez ustvarjenega dohodka. ZKO bo pripravil odgovore na zastavljena vprašanja delavcev in jih strnil v nasledile zaključke:
1.	ZKPO bo imenoval 10-člansko komisijo z nalogo, da preveri sedanje stanje ovrednotenja enakih in podobnih del v DO IMV,
2.	Aktivnosti je potrebno uskladiti tako, da bo plan v prvih šestih mesecih tekočega leta 100 % realiziran, kajti lc tako bodo dani pogoji za korekcijo OD. Z nadaljevanjem slabe produktivnosti bo možnost za povečanje OD zmanjšana,
3.	Izpad proizvodnje z dne 16.
6.	1986 moramo čimprej nadoknaditi,
4.	V vseh sredinah je potrebno analizirati sedanje
stanje in dati predloge za izboljšanje le-tega,
5.	Enako morajo storiti tudi družbenopolitične organizacije,
6.	DSSD bo zadolžena, da pred vsakim izplačilom OD pripravi informacijo o obračunu OD,
7.	V TOZD bomo nadaljevali z akcijo (ki je lani zaostala) zmanjševanja stroškov, premeščanja nepotrebne režije in tako prihranjena sredstva porabili za boljše OD. Delavci naj bi predlagali koristne predloge za svoje delokroge,
8.	Pristopili bomo k reorganizaciji DO IMV sedanje DO na dva programa.
Na koncu je tov. Anžur povzel, da bomo z ustvarjanjem večjega dohodka lahko namenili več sredstev za OD, ustvarjanje skladov in družbenega standarda, vendar bo to mogoče le ob vsestranski podpori in pomoči delavcev IMV.
Besedo je potem prevzel tov. Kuhar, član ZKO DO IMV, ki je govoril o organiziranosti IMV. Nova organiziranost ne pomeni delitev IMV na dve DO, ampak programsko delitev na dve dejavnosti — proizvodnja prikolic in proizvodnja avtomobilov. Ostalo bo tudi nekaj skupnih funkcij, ki jih v tej fazi ni mogoče deliti.
Na podlagi nove organiziranosti bo mogoče speljati ponovno vrednotenje vseh del in nalog v IMV (opisi delovnih mest). Z novo organiziranostjo bi od 1. 1. 1987 vpeljati nov sistem nagrajevanja, ki bi odpravil sedanje vrzeli in pomanjkljivosti.
Za tem je sledila razprava o poročilih, predlogih in dogodkih
16.	6. 1986. V razpravi je tov. Borsan povedal, da smo v DO IMV izplačevali OD skladno našim aktom, kljub temu, da nimamo poravnanih obveznosti do dobaviteljev (skladno zakonu), čeprav bi morali izplačevati le OD v višini povprečnega OD za lansko leto, povečanega za 50 % rasti gospodarstva
republike Slovenije. Vsi raz-pravljalci so se strinjali, da je ta prekinitev dela materialno in moralno neodgovorna, čeprav je bilo veliko vprašanj o tem, kako se spreminja število točk glede na delokrog. Pripombe so bile tudi na pravilnik o nagrajevanju, ki še vedno ni dokončan, čeprav je že dolgo v pripravi.
Četrta točka dnevnega reda je bila izvolitev članov izvršilnega odbora delavskega sveta DO IMV v naslednjem mandatu 1986-1988. Novoizvoljeni člani so:
1.	Mikec Bojan - TOZD TA
2.	Lipar emil - TOZD TA
3.	Oštir Ivan - TOZD TA
4.	Vinovič Drago - TOZD Beli Manastir
5.	Gogič Jožica — TOZD Commerce
6.	Lavrič Peter — TOZD Tehno-servis
7.	Hrastar Tončka - TOZD TP Novo mesto
8.	Dolenšek Tone — TOZD TP Novo mesto
9.	Dolenšek Rudi - TOZD TAP Brežice
10.	Pustavrh Ciril — TOZD TLO Črnomelj
11.	Križnik Srečko - TOZD TO Mirna
12.	Jordan Ivanka — TOZD »Podgorje« Šentjernej
13.	Tratar Cvetka — TOZD TOKG Šmarjeta
14.	Grobovšek Vojko - TOZD RI
15.	Tomc Mladenka — DSSD Za tem je predsednik delavskega sveta prebral predlog o povrnitvi stroškov za službena potovanja, ki ga je pripravila pravna služba. Delavci, ki opravljajo službene dolžnosti sedaj sami doplačajo stroške prenočevanja v hotelu B kategorije, ker se povrnejo stroški le v višini povprečnih stroškov, ki jih ugotavlja in objavlja Zavod za statistiko vsako tromesečje, ki pa so nižji. Zato so delegati sprejeli sklep, da se delavcem, ki opravljajo službene naloge izven sedeža OZD povrne stroške za prenočišče v višini računa največ hotela B kategorije, v katerem je delavec prenočeval.

& KURIR
\
sveta
_____________________________/
Kasneje so delegati soglasno izvolili delegate IMV v skupščino poslovne skupnosti proizvajalcev motornih vozil in sicer naslednje delavce:
V	skupščino:
Član: Božo Kočevar Nam: Simonovič Blagoje
V	izvršni odbor:
Član: Vladimir Bahač ing. stroj. Nam: Simonovič Blagoje
V	odbor za tehnično normativno dejavnost:
Član: Čič Goroslav
a)	skupina za splošno varnost: Član: Čič Goroslav
b)	skupina za zavore Član: Vanja Ljubeč
c)	Skupina za svetlobno signalizacijo:
Član: Milan Burger
d)	Skupina za onesnaževanje zraka in energijo:
Član: Mitja Novak
e)	Skupina za ropot:
Član: Čič Goroslav
f)	Skupina za odpornost vozila v primeru trčenja:
Član: Luckman Mihael
V odbor za panožno standardizacijo:
Mirka Markovska
a) skupina za splošne predpise in
terminologijo:
Član: Marjan Dvornik
5.	Odbor za sejme:
Član: Ban Ivan
6.	Odbor za statistiko in publikacijo:
Član: Vukmanovič Zdenka
Za delegata DO IMV v svet šole SŠTZU Boris Kidrič je delavski svet imenoval tov. Marto Pureber, organizatorja funkcionalnega izobraževanja.
Predsednik komiteja za SLO in DS DO IMV tov. Vinko Mirtič je delegate seznanil s predlogi komiteja za SLO in DS DO IMV te predloge so potem oblikovali v sklepe in jih soglasno sprejeli.
Glede naše obratne ambulante je tov. Gogič seznanil prisotne, da med IMV in Zdravstvenim centrom Dolenjske potekajo razgovori o ureditvi naše ambulante, kajti nujno potrebno je izboljšati pogoje v ambulanti in jo premestiti v boljše prostore.
Sklepe o tem, kako bodo nadomestili izpade proizvodnje v posameznih TOZD, bodo sprejeli delavski sveti le-teh.
Program aktivnosti pri sprejemanju nove organiziranosti IMV
Načrtovana reorganizacija in s tem v zvezi zastavljene aktivnosti potekajo v okviru zastavljenih rokov. Skupaj z ZOP-om načrtujemo, vodimo in izvajamo vsa strokovna opravila, ki so osnova za razpravo in sprejem nove organiziranosti.
Nova organiziranost v tej fazi ne predpostavlja delitev IMV na dve DO, temveč programsko delitev na dve dejavnosti (v proizvodnjo prikolic in proizvodnjo vozil).
Skupne funkcije, ki jih v tej fazi ni moč deliti, ostanejo združene.
Cilji nove organiziranosti: na podlagi nove mikroorganizacije, ki bo pripravljena za vse TOZD in DSSD, se bo definiralo število izvajalcev, obseg in vsebina nalog. To bo osnova za racionalno vodenje vseh procesov v tovarni z jasno razmejeno odgovornostjo za posamezne segmente.
Istočasno, le na osnovi nove mikroorganiziranosti, bo možno speljati akcijo ponovnega vrednotenja vseh del in nalog v IMV. To pomeni, da bi na temelju novih opisov delovnih mest pristopili k vrednotenju le-teh in sicer na podlagi ustrezno izbrane metodologije. Na ta način bi prišli do novih analitskih ocen oziroma, objektivnega rangiranja posameznih skupin delovnih nalog, kar v bistvu pomeni, v veliki meri odpravo današnjih neskladij na tem področju.
Vzporedno z realizacijo navedenih nalog bomo zgradili nov sistem stimulativnega nagrajevanja delavcev po kriterijih, ki bodo ciljno zastavljeni, kar pomeni, da bo stimulirano delo na ustrezno izbranih mernih mestih s skupno dogovorjenimi merili.
Na podlagi sklepov kolegija ZKPO z dne 16. 6. 1986 je bil sestanek z namenom, da se opredelijo aktivnosti v zvezi z reorganizacijo IMV na katerem je bil opredeljen program aktivnosti za sprejemanje nove organiziranosti.
Pravna služba bo prioritetno pripravila vse potrebne samoupravne akte za izpeljavo registracije.
Detaljna izhodišča bo posredoval tov. Kuhar (26. 6. 1986).
Terminski plan aktivnosti:
1.	Pravna služba pripravi do 10.
7.	1986 osnutek SAS-a združevanja; Vzporedno se pripravlja tudi osnutek statutov z rokom izdelave 17. 7. 1986.
2.	V roku od 16. do 18. 7. 1986 strokovna razprava z dir. TOZD in DPO.
18. 7. 1986 vročitev gradiva DS.
3.	28. 7. 1986 uskladitev za ZKPO
29.	7.	1986 obravnava treh
TOZD
30.	7. 1986 obravnava
31.	7. 1986 obravnava ostalih TOZD in DSSD.
Obravnava v TOZD bo organizirana v času od 29. 7. do 31. 7. 1986, zaradi omejene možnosti zagotovitve pristojnosti strokovnih in odgovornih nosilcev priprave gradiva, ki bodo dajali ustrezna dodatna tolmačenja.
4.	Obravnava osnutka v TOZD in DSSD od 18. 8. 1986 do 29. 8. 1986.
5.	Od 11. do 20. 9. 1986 seznanjenje z vsebino — tekstom SAS in statutom, ki je gradivo za odločanje delavcev v TOZD in DSSD.
Na volitvah 7. februarja 1986 so bile izvoljene komisije, samoupravne delavske kontrole v vseh TOZD in DSSD ter odbor samoupravne delavske kontrole DO IMV.
Na konstitutivni seji odbora SDK DO IMV je bil poleg drugih sprejet tudi zaključek, da naj Poslovni sekretariat v juniju organizira seminar za vse novoizvoljene člane komisij in odbora SDK.
Kmalu za tem so bile zbrane prijave 37. od skupno 45 članov organov SDK in z Zavodom za izobraževanje kadrov in produktivnost dela iz Novega mesta dogovorjen termin seminarja, 9. in 11. junij 1986. Prvi dan seminarja je udeležence s splošnimi
6.	REFERENDUM za odločanje o sprejetju SAS o združevanju (30. 9. 1986).
7.	Od 3. do 10. 10. 1986 -Delavski svet DO IMV in TOZD ter DSSD obravnavajo rezultate referendumov iz prejšnje točke in odločijo o sprejetju skupne metodologije o razvidu del in nalog (DS DO IMV) ter mikroorganizacije oziroma sheme organizacijskih mest (DS TOZD in DS DSSD).
Od 15. do 31. 10. 1986 -Delavski svet TOZD in Delavski svet DSSD sprejmejo svoje pravilnike del oziroma nalog z opisi.
Do 31. 12. 1986 se pripravijo in sprejemajo SAS o skupnih osnovah in merilih za dodelitev OD in pravilniki o osnovah in merilih za delitev OD za vsako
funkcijami delavskega nadzora in organizacijskimi oblikami kontrole delavcev seznanil tov. Franci Cvelbar, sodnik iz sodišča združenega dela. Drugi dan seminarja pa je udeležence tov. Tone Kraševec iz Službe družbenega knjigovodstva Novo mesto seznanil s kontrolo delavcev na področju finančnega in materialnega poslovanja v OZD ter članom dal okvirne napotke za sestavo plana dela.
Delavsko kontrolo, kot sestavni in najbolj revolucionarni del, procesa samoupravljanja je prvič opredelila ustava SFRJ iz leta 1963. Zakon o združenem delu opredeljuje samoupravno delavsko kontrolo kot pravico nadzirati uresničevanje
TOZD in DSSD (referendumi v vseh TOZD in DSSD).
V času od 3. 10. 1986 do 10. 10. 1986 sklic delavskega sveta DO IMV in TOZD, oziroma DSSD (seje DS zajeto v točki 7) ražpišejo volitve samoupravnih organov in sprejmejo sklepe o razpisih za imenovanje poslovodnih organov DO IMV oziroma TOZD (če bo zaradi organizacijskih sprememb potrebno oziroma zaradi poteka mandata sedanjim organom).
Do 10.	11.	1986 volitve
samoupravnih organov iz prejšnjega odstavka.
Do 14. 11. 1986 seje oziroma prve seje Delavskih svetov in imenovanje poslovodnih organov.
Anton Kuhar Podpredsednik ZKPO
in varstvo svojih samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti in sovpada s prizadevanjem naše družbe za povečanje učinkovitosti vseh oblik družbenega nadzora.
Delavci v združenem delu uresničujejo kontrolo izvrševanja sklepov na tri načine*:
1.	Neposredno Vsak delavec ima pravico, da se seznani s poslovanjem svoje TOZD, planom in drugimi vprašanji in ima pravico vpogleda v ustrezne listine. Ena najpomembnejših oblik neposrednega uresničevanja kontrole je aktivnost posameznih delavcev na zborih delavcev, kjer lahko izrazijo svoje pripombe, predloge, mnenja ali pa zahtevajo dodatna poročila od strokovnih služb.
2.	Preko organov upravljanja — delavskemu svetu, ki mu ustava in ZZD nalagata veliko pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem kontrole. Delavski svet kontrolira izvrševanje sprejetih sklepov, delo komisij DS, delo poslovodnega organa in posameznih strokovnih služb, delo delavcev s posebnimi pooblastili in drugih. Delavski svet lahko zahteva, da mu poslovodni in drugi organi pošiljajo poročila in daje smernice za delo.
Dolžnost delavskega sveta je tudi, da prouči predlog OSDK in da odpravi nepravilnosti po obvestilu OSDK.
3.	Preko posebnega organa — komisije v TOZD (DSSD) in odbor na ravni DO, ki se mora skladno zakonu oblikovati v vseh OZD.
Nadaljevanje na 10. strani
Organiziran seminar za člane organov SDK
Uveljavljen pravilnik o uporabi in pregledu meril
Pravilnik je bil objavljen na oglasnih deskah v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti v sestavi delovne organizacije IMV, istočasno 30. 5.1986. Zato je začel veljati 31. 5. 1986.
Sprejetje in veljavnost tega Pravilnika so potrdili delavski sveti in sicer:
1.	TOZD Tovarna avtomobilov
2.	OOUR Tvornica servisne opreme Beli Manastir
3.	TOZD Tovarna prikolic Novo mesto
4.	TOZD Tovarna prikolic Brežice
5.	TOZD Tovarna opreme Črnomlej
6.	TOZD Tovarna ploskovnega pohištva »Podgorje« Šentjernej
8.	TOZD Tovarna oken in kovinske galanterije Šmarjeta
9.	TOZD Tehnoservis Novo mesto
10.	TOZD Razvojni inštitut Novo mesto
11.	TOZD Commerce Novo mesto
12.	Delovne skupnosti za opravljanje skupnih del
Nedavno smo v naši delovni organizaciji vpeljali sistem nagrajevanja po kakovosti dela. Neposredna posledica tega ja naglo povečanje števila informacij, ki dnevno prihajajo v Sektor kontrole kakovosti.
Za obdelavo vseh teh informacij potrebujemo vse več časa in ljudi. Kljub naporom ne moremo v celoti slediti temu povečanju in rezultate obdelave informacij v obliki mesečnih poročil distribuiramo z zamikom 15 dni. Tudi ta rok je zadnje čase prekratek in zahteva delo v podaljšanem delovnem času. Če k temu dodamo še pripravo in uvedbo (v teku leta 1986) sistema nagrajevanja po gospodarnosti ter zajetje informacij iz delov posameznih proizvodenj, ki jih ne pokrivamo, bo problem še bolj pereč. Ker pa vemo, da je informacija učinkovita le tedaj, če je točna in pravočasna, predlagamo nabavo računalnika z vso dodatno potrebno opremo (disketna enota, ploter, tiskalnik ...), kot edino ekonomsko upra-
13.	Delovne organizacije Industrije motornih vozil Novo mesto
Z uveljavljanjem Pravilnika o uporabi in pregledu meril, ki sloni na zveznem zakonu za mere in plemenite kovine, nam je omogočeno pravilno poslovanje in izvajanje redne kontrole oz. periodičnih pregledov meril.
Sektor kontrole kakovosti, oz. Služba metrologije in kontrole kakovosti delovnih sredstev opozarja vse uporabnike meril, da se temeljito seznanijo z vsebino sprejetega Pravilnika. Uporabniki meril so dolžni skrbeti za pravočasno dostavljanje svojih meril na periodične preglede (kontrola točnosti) po Pravilniku o uporabi in pregledu meril, ker je dobra kakovost naših izdelkov, naša sedanjost in bodočnost.
vičeno in učinkovito rešitev teh težav.
Prednost računalnika pred terminalom je v tem, da lahko samostojno dela kot računalnik in se lahko, če je potrebno priključi tudi na centralni računalnik v našem računskem centru. S tem zagotavljamo nemoteno delo, ki je neodvisno od obremenjenosti ali izpravnosti centralnega računalnika, kar je za informatiko zelo pomembno. Z dobavo dodatne opreme, na primer tiskalnika, bi odpadlo tipkanje velikega števila poročil, ki jih je potrebno seveda še razmnožiti (fotokopirati).
Stroški fotokopiranja so zelo visoki.
Za primerjavo: neko podjetje v Srbiji je izračunalo, da so samo v 6 mesecih porabili za tiskanje in kopiranje 3 (nove) milijone dinarjev.
Drugo podjetje pa je vse akte vstavilo v računalnik. Ob pogostih spremembah operater le pritisne na gumb in popravi določen odstavek.
In še to:
Mnogi ne vedo, da pojem »kakovost« ne posega le na izdelke, temveč v vso našo dejavnost.
Nedavno je bila izdelana študija Racionalizacija normativne dejavnosti in splošnih aktov.
Ugotovili so, da gre v večini aktov za prepisovanje zakonskih določil, ki so si vsi podobni kot jajce jajcu.
V TOZD TA so po mnenju tov. Kaplana, organizatorja inventivne dejavnosti, prav gotovo inovatorji v celi DO IMV najbolj aktivni. Kljub temu da odbor za spremljanje inovativne dejavnosti deluje šele dobro leto, je do sedaj na svojih sestankih obravnaval že 35 predlogov inovacij. Seveda vsi predlogi niso bili sprejeti, saj so bili tehnično neustrezni, predlagatelji pa predlagajo tudi »preživele« variante, h katerim smo se sicer v preteklosti pogosto zatekali, ker enostavno ni bilo druge rešitve. Če bi še naprej delali tako, bi se cilj inovativne dejavnosti zvodenil in s tem bi samo prikrivali svojo ustvarjalno nesposobnost, namesto da bi z večjimi napori skušali relativno dobro stvar še izboljšati.
Kot primer tega je tov. Kaplan dal primer sveče in žarnice. Uporaba sveče je v primerih, ko ni na voljo žarnice, pač nujna, čeprav dolgoročno gledano to ni napredek, ampak celo nazadovanje. Pri osvajanju takih predlogov se zgodi, da potem ob tej sveči »zaspimo«. Ko pa so žarnice spet dosegljive, »inovatorja«, ki je predlagal svečo, hudo razžalimo z dejstvom, da je njegov predlog neizviren in da mora po službeni dolžnosti postopati racionalno- v skladu s sprejeto tehnologijo.
Seveda bodo morale določene službe točneje opredeliti dela in naloge, kajti le tako se razmeji
Avtorji študije niso pozabili napisati, da število aktov nezadržno raste.
Pa še o sestankih:
V reški ladjedelnici so sestankovali ravno milijon ur in s tem zapravili toliko denarja, kolikor stane njihov tanker!
O kakovosti sestankov bi se pa verjetno tudi dalo razpravljati.
delovna dolžnost od inventivne dejavnosti.
V zadnjem času se je pojavilo kar precej novih inovacij, ki so že sprejete in pomenijo dokaj velik prihranek v proizvodnji. Najbolj domiselni in inovativni so bili:
—	tov. Jože Osojnik, ki je predlagal kar 13 inovacij, vendar je odbor za inventivno dejavnost v sestavi petih članov kot inovacije priznal le 4 predloge. Za svoj trud in prizadevnost je bil nagrajen z 239312.00 din. Vendar bo ta primer arbitražna komisija DS TOZD znova pregledala in ovrednotila.
—	skupina predlagateljev: Sladič Anton, Avbar Jože, Šetinc Jože in Ogorevc Miha je podala predlog o novem postopku izdelave koša plinske jeklenke, ki je bil sprejet. Nagrado v višini 239312.00 din si bodo predlagatelji razdelili.
Verjetno pa je največ koristi za TOZD TA naredila skupina Mikec Viktor, Miklič Ciril, Železnik Janez, Crljenica Ilija, ki je popravila stiskalnico ŽE 800 in je s tem prihranila cca. 570 starih milijonov.
Poleg teh inovacij je v obdelavi še pet predlogov, ki bodo skoraj zanesljivo sprejeti.
Kaže da se inovativna dejavnosti vse bolj razvija, veča pa se tudi zavest delavcev, da lahko ob svojem sicer enoličnem delu tudi razmišljajo in s tem pomagajo DO IMV k boljšemu jutri.
B. H.
RENAULT
Služba metrologije in kakovosti delovnih sredstev Risto Majstorovič
Kakovost
STKK
Inovatorji vse aktivnejši
Prodaja prikolic v prvem polletju
V prvih šestih mesecih tega leta smo na domačem trgu prodali Slovenijalesu 1931 prikolic, s čemer smo polletni plan presegli za 119 % in ustvarili 2823 mio din. Na domačem trgu so kupcem na voljo štiri tipi prikolic po sledečih cenah;
310 SL (A 1) - 1147000,00 400 Q (B 3) - 1156000,00 440 Q (B 6) - 1714000,00 500 TK (B 14) - 1954000 ki jim morate dodati še 19 % davka.
Vemo, da je prikolica že od nekdaj pretežno izvozno usmerjena. Tako smo v prvem polletju
prodali 7009 prikolic v vrednosti 5815 mio din. Vendar ne smemo pozabiti, da smo na tem tržišču zavestno stornirali v dogovoru s PVT, prvotno načrtovano količino za 1140 prikolic, zaradi objektivnih težav v proizvodnji. Ob upoštevanju tega smo v izvozu dosegli letni plan prodaje za 53 %.
V vseh naših podjetjih v tujini imajo ob koncu prvega polletja na zalogi 4600 prikolic iz sezone 1985 in ostalih sezon, ki so jih v prodaji ADRIA načrtovali že na sestanku s PVT v aprilu 1986.
.
H iPPPli
f	\
Cenik vozil iz prodajnega programa IMV
TIP VOZILA	ccm	KŠ/KW	Prodajna cena FCO tovarna DIN
1	2	3	4
LASTNI PROGRAM			
R-4 TU	845	34/25	1.256.000,-
R-4 GTU	1108	34/25	1.690.000,-
R-18TU	1397	64/47	3.924.000.-
1911 Kombibus	1647	58/43	5.101.01 K).-
1912 Servis	1647	58/34	4.762.000,-
1918 Intervencijski	1647	58/34	5.169.000,-
1976 Sanitet	1647	58/34	5.385.000,-
1920 Gasilec	1647	58/34	4.940.000,-
UVOZNI PROGRAM			
R-5 GL	1108	34/25	3.846.000,-
R-5 GTL	1397	60/43	4.093.000,-
R-5 GTD	1595	55/40	4.624.000,-
R-9 GTD	1595	55/40	5.089.000,-
R-ll GTL	1397	60/44	4.576.000,-
R-21 TL	1721	76/55	6.125.000,-
R-21 GTS	1721	90/65	6.500.000,-
R-25 GTS	1995	103/76	5.990.000,-
R-25 GTX	2166	123/89	9.568.000,-
Fuego GTX	1995	110/79	4.497.000,-
Expres furgon	1595	55/40	4.405.000,-
Expres tole	1108	47/34	3.858.000,-
Trafic T313	2068	60/43	6.640.000,-
TraficTA23	2068	60/43	7.394.1X10.-
Trafic T6B3	2068	60/43	8.315.000,-
Master furgon	2445	72/52	10.552.000,-
Master minibus	2445	72/52	11.856.000.-
DODATNA OPREMA-OPCIJE			
Metalic lak za R-4			70.632,-
Metalic lak za R-5			136.850,-
Metalic lak za R-9			145.679,-
Metalic lak za R-ll			145.679,-
Metalic lak za R-18			145.679,-
Metalic lak za R-21			197.100,-
Metalic lak za R-25			262.663.-
Metalic lak za fuego			162.000.-
Izvedba R-4 KPL, Milica			193.792,-
Izvedba R-4 Ambulantni			158.922.-
Klima naprava R-25			929.252,-
Radio R-25			693.076.-
Tonirana stekla R-5			99.326,-
Tonirana stekla R-ll			119.192,-
Tonirana stekla R-25			139.057.-
Grelec Jugo Webasto GV			170.694,-
Gasilni aparat GV			6.136,-
OPOMBA:
1.	Veljavnost prodajnih cen od vključno 01. 07. 1986 dalje.
2.	Pariteta vseh cen je fco tovarna Novo mesto tovarna Novo mesto, brez prometnega davka in brez transportnih stroškov.
3.	Veljavna lestvica stopenj prometnih davkov:
a)	osebna vozila:	do 950 ccm 10 %	temelj, p.d.	+	13,5 % obč.	in	rep.	p.d.	/SR Slov./
do 1600 ccm 16 %	temelj, p.d.	+	13,5 % obč.	in	rep.	p.d.	/SR Slov./
do 2000 ccm 40 %	temelj, p.d.	+	13,5 % obč.	in	rep.	p.d.	/SR Slov./
nad 2000 ccm 65 % temelj, p.d. + 13,5 % obč. in rep. p.d. /SR Slov./
b)	dostavna voz.: - za dost. v. tar. št. 1. - kamioneti, furgoni,... je 17,4 % tem. p.d.
in 13,5 % obč. in rep. p.d. /SR Slov./
—	- za dost. v. tar. št. 6. - kombibus se plačuje t.p.d. glede na prostor-
nino motorja
Novo mesto, 01. 07. 1986
V_____________________________________________________________________________________/
...... 11 1 *
Uspešen sejem v Skopju
Na avtomobilskem sejmu, ki je potekal od 30. 5. do 5. 6. 1986, so poleg naše delovne organizacije sodelovali tudi Zavodi Crvene zastave. Na tem sejmu smo predstavili obe varianti R4, R5 GL, R18, oba modela R25, R21, model Fuego in dostavna vozila Traffic, furgone in kombibuse.
Za naše izdelke je bilo izredno zanimanje, kar se je izkazalo v mesecu juniju, saj se je prodaja naših izdelkov na Kosovu in v Makedoniji občutno povečala. Kupci so pokazali naj večji interes za avtomobila R18 in R21.
-
Predstavnik »Večernjih novina« in vodja sarajevske poslovalnice IMV Pero Vukovič sta rdeč R-4 GTL predala družini Divkovič, kateri je to prvi član na štirih kolesih.
Igre na srečo
Razno razne igre na srečo, ki se jih poslužujejo, z namenom dvigniti naklado, mnogi časopisi širom naše domovine, so brez dvoma za bralce privlačne, za proizvajalce proizvodov, ki so v kontingentu nagrad, pa to pomeni enega od načinov populariziranja izdelkov.
Kot je že rečeno, časopisov in iger, ki se tega poslužujejo je veliko (za Slovenijo to ne bo držalo) in če hočeš v takšni igri sodelovati skrbno preuči kje in kako.
Tokrat objavljamo srečneža, ki sta dobila glavni dobitek R-4 in prikolico ADRIA.
V	propagandi ADRIA so se odločili sodelovati v nagradni igri beograjskih »VEČERNJIH NOVOSTI« z vabljivim naslovom »Bralcem tri milijarde«. V tej igri je bila super nagrada, res super. 22-letna Liljana Kerič iz Zaječara je bila srečnica, ki je dobila najnovejši Fiat Zastava 101, nanj je bila pripeta prikolica ADRIA in tej je sledil še čoln. Ni kaj, kdor ima srečo jo pač ima.
V	propagandni službi avtomobilskega dela našega proizvodnega progama so se odločili sodelovati v veliki nagradni igri sarajevskih »VEČERNJIH NOVINA«, kjer je prvo nagrado Renault 4 GTL dobil Zoran Dvikovič iz rudarskega naselja Lipnica pri Tuzli.
ADRIA: Marjana Bohte, vodja propagande ADRIA čestita in predaja ključe srečni dobitnici.
------------------------------------------- ^
Naša DO zelo plodno sodeluje z UNIŠ TURISTOM Rent-a-car Sarajevo, kajti v njihovi delovni organizaciji že uporabljajo cca. 450 naših vozil. 16. 5. 1985 so prevzeli še nadaljnih 30 vozil R4 GTL, 15 vozil traffic T6 BS, kombibus in 5 vozil R5 GTV. Ta vozila so prodana po ceni, ki je veljala od 1. 3. 1986.
v____________________________________________________________y
Nadaljevanje s 7. strani
V IMV ima vsaka TOZD in DSSD izvoljeno 3-člansko komisijo SDK, na ravni DO pa je po delegatskem sistemu izvoljen odbor SDK, ki šteje 13 članov.
Člani so bili na seminarju seznanjeni s pravicami in dolžnostmi organa samoupravne delavske kontrole, ki jih določa, zakon o združenem delu in naš statut (poslovnika o delu še nimamo). Statut DO IMV v svojem 104. členu določa, kaj nadzoruje odbor samoupravne delavske kontrole, in sicer*
—	izvajanje sklepov delavskega sveta in drugih organov delovne organizacije ter skladnost teh sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev*
—	odgovorno in smotrno uporabljanje združenih sredstev, investicij, skladov, posojil in razpolaganja z njimi
—	izvajanje načel delitve po delu pri razporejanju čistega dohodka in osebnih dohodkov,
—	obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so pomembna za delovno organizacijo,
—	delo komisij delavskega sveta delovne organizacije ter delo skupnih strokovnih služb na ravni DO,
—	uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev.
Odgovornost člana OSDK je opravljanje samoupravljalskih funkcij, ki je moralna in politična. Sankcija za neizvrševanje pravic in dolžnosti članov v tem organu je odpoklic. Člani SDK niso odgovorni delavskemu svetu, temveč neposredno delavcem, ki so jih izvolili.
Delavec mora biti o dogajanjih pravilno, pravočasno in razumljivo informiran. Za informiranje je zadolžen poslovodni organ in ustrezne službe. Vsak delavec in sindikat ima pravico in dolžnost, da odboru samoupravne delavske kontrole da
pobudo za razpravljanje o določeni pomanjkljivosti, ki jo je opazil.
Delavec, ki je dal pobudo, ne sme biti zaradi tega klican na odgovornost in tudi ne postavljen v manj ugoden položaj.
Sindikat daje OSDK ustrezno strokovno in politično pomoč. Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico zahtevati od ustreznih služb v DO, da v roku 8 dni od prejema zahteve dajo podatke, in poročila, ki so pomembna za uresničevanje njegovih nalog, kakor tudi odgovore na postavljena vprašanja, mnenja, stališča in predloge. Ima pravico vpogleda v vse listine, razen listine, ki imajo značaj uradne tajnosti (skladno samoupravnim splošnim aktom).
Pri uresničevanju ima OSDK pravico, da se obrača na družbenega pravobranilca samoupravljanja, na službo družbenega knjigovodstva, na organe inšpekcije — javne varnosti, kadar so ti dolžni ukrepati v okviru svojih zakonitih pristoj-
nosti. Ti organi so OSDK dolžni v roku 15 dni dati odgovor.
Poslovodni organ, delavec s posebnimi pooblastili ali drug delavec stori hujšo kršitev samoupravljalske funkcije in delovne obveznosti, če ovira člana oz. OSDK,
O svojem delu mora OSDK poročati delavcem na zborih delavcev najmanj dvakrat letno.
O ugotovljenih pojavih in stališčih OSDK obvesti delavski svet, poslovodni organ, sindikat ter s svojo aktivnostjo omogoča čim manjše izrabljanje družbenih sredstev in preventivno delovanje.
OSDK (komisije) sprejema svoje sklepe na sejah z večino glasov vseh članov OSDK (komisije). Seminarja se je udeležilo 31. članov SDK in vodstvo sindikata. Dobili so ustrezna navodila in napotke za svoje delo v mandatnem obdobju 1986—1988; člani, ki so se v celoti udeležili seminarja bodo prejeli tudi potrdila.
f
"\
Aktivnosti mladih na psu
v______________________________________
Kurir: Tov. Bobnar s kakšnimi problemi se srečuje konferenca mladih pri svojem delu?
Bobnar: Vsekakor je največja težava neaktivnost mladih, tako kot sicer tudi v drugih DPS in mladinskih organizacijah po organizacijah združenega dela. V naši DO je zaposlenih okrog 55.000 delavcev in med njimi je približno 40 % madih. Velika potencialna sila, boste rekli, vendar pa ostaja le pri potencialu, kajti mladi preprosto niso zainteresirani za delo v mladinski organizaciji.
Kurir: Zakaj je temu tako?
Bobnar: Menim, da je glavni razlog v neurejenih razmerah v mladinski organizaciji in v celem kolektivu, npr. nizki osebni dohodki zelo nevspodbudno vplivajo na vse člane kolektiva, saj moramo delati za golo pre-živtje in nimamo časa, da bi se vključevali še v druge aktivnosti. Pomemben razlog je tudi slaba
Mesto IMV med največjimi delovnimi organizacijami v SR Sloveniji
Gospodarski vestnik je v 26. številki objavil listo 300 največjih delovnih organizacij v SR Sloveniji leta 1985. IMV je v razvrstitvi po ustvarjenem dohodku na 38. mestu, lani pa je bil na 32. mestu. Po številu zaposlenih je na 12. mestu (lani na 9.), ter po celotnem prihodku na 12. mestu (lani na 14.).
*
Med novomeškimi DO je pred IMV samo Krka, tovarna zdravil, ki je po ustvarjenem dohodku na 12. mestu, po številu zaposlenih na 23. mestu, po povprečno uporabljenih poslovnih sredstvih na 14. ter po celotnem prihodku na 20. mestu. Tudi Krka je po ustvarjenem dohodku letos zdrknila po lestvici: iz lanskega 5. na 11. mesto.
Med 300 največjimi za IMV so še: Novoles (na 60. mestu), Pionir	(na 62.
mestu), Novoteks (na 109. mestu), Labod (na 105. mestu), GG (na 249. mestu) in ŽG (na 251. mestu).
informiranost o delu konference mladih.
Kurir: Kako sploh deluje sistem informiranja?
Kurir: Kakšne pa so sankcije za člane predsedstva MK, če svojih funkcij ne opravljajo?
Bobnar: Sistem naj bi deloval od spodaj navzgor in obratno. Ta sistem bom malo razložil. Predsedstvo v sestavi 40 članov se sestane enkrat do dvakrat na mesec in razpravlja o tekočih zadevah, potem predsedniki osnovnih organizacij obvestijo mladince v svojih TOZD-ih o poteku sestanka in sklepih, nakar mladinci povejo svoje predloge in pripombe in o njih predsedstvo na naslednjem sestanku razpravlja. Tako naj bi bilo, vendar tega v praksi ni, saj se od 40 članov predsedstva udeležuje sestankov le 10 do 15 članov in še ti nimajo nobenega stika z mladinsko bazo, torej tudi ni povratnih informacij. Naprej se bom potrudil, da se bo to uredilo.
Bobnar: Od sedaj bomo začeli ukrepati strožje in če ne bodo člani predsedstva delali, kot jim veleva funkcija, jih bomo kratko malo odstavili in zamenjali. Ravnokar imamo tak primer s članom iz proizvodnje I. Strahiničem, ki je popolnoma neresen in neangažiran in je v postopku menjave. Upamo, da bomo sčasoma s takim trendom uspešno selekcionirali kadre in sestavili delovno in angažirano predsedstvo. Seveda problem baze čez noč ne bomo rešili.
Kurir: Kako pa je z mladinci, ki so zaposleni v zunanjih TOZD-ih DO IMV?
Bobnar: Pri teh je glavni problem, saj za njih ni preprosto priti na sestanek npr. iz Šentjerneja ali Brežic.
odločanju o najpomembnejših zadevah, ki se tičejo celotne DO?
Bobnar: Mislim, da bom vse poveda, če malo karikiram; naša funkcija se je zreducirala na izobešanje zastav in okraševanje volišč. Zavedamo pa se, da moramo najprej urediti razmere znotraj mladinske konference, da bi lahko potem vplivali na pomembne odločitve. Sicer pa imamo toliko besede kot druge
DPO v naši DO torej nič oz. zelo malo.
Kurir: Ali se konferenca mladih ukvarja s kakšnimi drugimi aktivnostmi?
Bobnar: Spomladi smo organizirali računalniški tečaj, ki je potegnil kar precejšnje število mladih. Ker se je obnesel, bo po dopustih organiziran podoben tečaj. V pripravi pa je tudi ustanovitev planinskega krožka. Kakor vidite, nekaj se vendarle premika, upam, da so to samo začetki in da bomo našo aktivnost razvejali še na druga področja, ki mlade zanimajo.
Kurir: Kaj bi povedal za konec najinega pogovora?
Bobnar: Apeliram na mladince, da se zbudimo iz neupravičenega spanja, vodstvene delavce bi prosil za malo več razumevanja in upoštevanja, kajti zveza socialistične mladine naj ne bi bila le formalna organizacija, ampak aktivni član v naši samoupravljalni družbi.
Iz tega začaranega kroga neaktivnosti, nezanimanja in podcenjevanja ni lahko priti. Ali pa vendarle?! Mladi, zbudite se, kajti v vaših rokah je bodočnost!
B. H.
Praznik šoferjev novomeške občine
V nedeljo, 13. 6., so člani Združenja šoferjev in avtomehanikov občine Novo mesto proslavili 35-letnico svojega delovanja. Ob tem prazniku so pripravili regijsko tekmovanje poklicnih voznikov in elektrikarjev, višek pa je proslava dosegla s povorko po Glavnem trgu. Ta jubilej so člani ZŠAM izkoristili za podelitev plaket organizacijam, s katerimi jih veže dolgoletno sodelovanje. Med temi organizacijami je tudi DO IMV. Generalni pokrovitelj vseh prireditev ob jubileju ZŠAM je bila naša delovna organizacija.
B-H
Komaj smo se od lanskega srečanja na pevskem taboru v Šentvidu posušili od silnega deževja, že smo se letos ponovno zbrali pevci iz vse Slovenije in tudi izven meja naše ožje domovine. Tokrat nam je bilo vreme veliko bolj naklonjeno.
Letošnje srečanje je bilo posvečeno štiristo letnici smrti Primoža Trubarja in 45-letnici vstaje slovenskega naroda. Temu primeren je bil tudi program pesmi, katere so šle nam pevcem dobro v uho, kot običajno rečemo, če se pesem hitro naštudira. Program je bil resnično posrečeno izbran, saj so ga lahko obvladali pevci vseh generacij. To je bilo nujno potrebno, kajti na taboru je moč videti od rosno mladih do zelo starih pevcev z različnimi izkušnjami in znanjem. Kljub temu da starejši pevci težje sprejemajo in obvladajo modernejše izvedbe pesmi, je pravilno, da so še vedno aktivni in da še vedno pojejo z velikim zanosom.
Verjetno smo se vsi vračali domov zadovoljni, kajti čutili smo, da naše delo ni bilo zastonj in da bomo od sedaj še bolj zagnani in prizadevni na vajah, ki se bodo začele jeseni po počitnicah. Upamo, da se bo še kdo med vami opogumil in se nam pridružil v novi sezoni 1986/87.
Ob tej priložnosti se želimo vsi člani KUD IMV, še posebej člani mešanega pevskega zbora,
zahvaliti IO sindikata naše delovne organizacije, kakor tudi vodstvu KPO, ki so nam pomagali s finančnimi sredstvi, tako da smo dokaj uspešno zaključili to sezono. Seveda bi se na kulturnem področju v naši DO lahko še marsikaj spremenilo na boljše.
Vendar tudi v Novem mestu nismo počivali, saj smo 20. 6.
1986 ustanovili pevsko zvezo Dolenjske in Bele krajine. Naš gost na tej priložnosti je imel uvodno besedo. Tov. Mitja Gobec, zastopnik ZKO Slovenije, je povedal, da je ta zveza ena izmed zadnjih ustanovljenih. Ob koncu pa je pohvalil program, ki smo ga ta večer izvajali zbori iz regije. Nastopilo je osem zborov, našo občino
smo zastopali MPZ-Krka in MPZ-IMV, kar je za nas velika pohvala. Običajno smo ob takih priložnostih navajeni dolgih govorancij, tokrat pa je za spremembo vse potekalo skozi pesem.
Upamo, da bo naša novo ustanovljena zveza postala trden opornik našega dela, kajti tako združeni bomo veliko več pomenili v našem kulturnem prostoru. Vodstvu pevske zveze želimo veliko sreče in uspehov.
Jerele Marija tajnik MPZ-IMV
TAM 5500, ki ga je Anton Kuralt vozil 12 let brez večjih popravil ter z njim naredil preko 6000.000 km, o čemer smo v Kurirju že pisali, odhaja v zasluženi »pokoj«. Anton Kuralt je dobil novo vozilo ZASTAVA.
/	\
Kako hitro teče čas
V_________________________________________J
r	\
Vzgojno varstvena org. N. m.
Kot vsako leto tako so tudi letos starši predšolskih otrok v mesecu marcu oddali vloge za sprejem njihovih otrok v vrtec. Nekateri so to storili popolnoma sami, drugi so se posvetovali v socialni službi, tretji pa so obiskali našo službo šele tedaj, ko otrok ni bil sprejet v vrtec. Dne 12. 5. 1986 je bilo dano obvestilo, v katerem je bilo rečeno, naj se vsi tisti, ki so oddali vloge za sprejem otrok v vrtec zglasijo v socialni službi. Od 71 delavcev kolikor je bilo prošenj je našo pisarno obiskalo 38 delavcev. Kje so bili vsi ostali in zakaj niso prišli, ne vem.
Če pogledamo nekatere statistične podatke, ugotovimo sledeče: vlog za sprejem je bilo 621 od tega je bilo 446 otrok ali 72%
sprejetih, 175 ali 28 % otrok oziroma staršev bo moralo iskati varstvo drugje. Poleg tega je bilo 113 evidenčnih vlog, kar pomeni sprejem v naslednjem letu.
Komisija je začela z delom 27. maja v sestavi 18 članov in sicer je bil to razširjeni svet vzgojno varstvene organizacije, predstavniki večjih delovnih organizacij in Centra za socialno delo ter zunanji člani.
Delo komisije je potekalo hitro, pošteno in v skladu s pravilnikom, vendar je kljub temu moralo biti odklonjenih skoraj tretjina prosilcev.
Vsi starši so dobili ali bodo dobili obvestilo o tem ali je njihov otrok sprejet ali ne. Prav
tako je možnost pritožbe v roku 8 dni, kar je navedeno v obvestilu. To možnost je trenutno izkoristilo 72 staršev; 17 pa je svoje otroke odjavilo.
Ti podatki nam povedo, da stvari še niso dorečene in da se še vedno izplača poskušati.
Kot je omenjeno v začetku, je bilo naših vlog 71, od tega je sprejetih 53 otrok, žal bo moralo 18 preostalih iskati druge možnosti. Zavedati se moramo dejstva, ki nas spremlja na vsakem koraku, da smo DO, ki ne prispeva v skupne sklade, zato se je treba boriti za posamezne primere: Med nami so pa tudi taki, ki na to pozabijo in niso zadovoljni s tem, da je njihov otrok samo sprejet v vrtec, ampak kljub avtomobilu, ki ga imajo, hočejo, da bo otrok sprejet v naj bližji vrtec.
Včasih je to mogoče, vedno pa ne. Tisti, ki imajo resno potrebo po varstvu svojega otroka, bodo to razumeli. Prepričan pa sem, da imajo prednost take matere, kot je bila mati, ki je svojega otroka vsak
dan pred službo vozila z avtobusom iz Novega mesta v Dolenjske Toplice in se potem vračalo na delo v Novo mesto; in ko je svoje delo končala, je morala to pot ponoviti, če je hotela s svojim malčkom preživeti.
Podroben pregled sprejetih in odklonjenih otrok v v šolskem letu 1986/87
Leto roj.	Skup. št. vlog	Spre-Odklo-jeti njeni		Sku- paj
1980	4	4	-	4
1981	3	3	-	3
1982	6	6	-	6
1983	21	15	6	21
1984	19	12	7	19
1985	18	13	5	18
Skupaj	71	53	18	71
Iz tabele je razvidno kako je sprejem potekal po letnikih rojstva otrok, in jasno je, da imajo starejši otroci več možnosti, zato ker je po teh mestih manjše povpraševanje in večja ponudba prostih mest.
Alojz Simončič
Sredstva za gašenje požarov
Za gašenje požarov se danes uporablja zelo veliko različnih vrst gasilnih sredstev, od zelo starih in priročnih do novih, modernih in dragih sredstev. Kljub tako širokemu izboru do danes še ni odkrito univerzalno sredstvo, s katerim bi lahko gasili požare vseh vrst. Posamezna sredstva so namenjena eni, dvema ali največ trem vrstam požarov.
Voda
Od vseh sredstev za gašenje požara ima največjo vlogo voda. Poleg vseh dobrih lastnosti se voda nahaja povsod, bodisi da so to naravni izvori (reke, jezera, itd.) do umetnih, kot so: vodovodno omrežje, rezervoarji, bazeni itd. Vsled tega je uporaba vode za gašenje zelo široka. Poleg svojih dobro znanih lastnosti ima voda tudi največjo specifično toploto, katera je najvažnejša lastnost vode za gašenje požara. Za izparitev 1 1 vode je potrebno 539 KCal. Toplota, ki je potrebna za izparevanje, se odvzema iz požara, s tem pa se temperatura požara zmanjša pod temperaturo vnetja (vžiga). To je princip efekta hlajenja. Voda na požar deluje trojno, primarni in glavni efekt je razhladilni.
T Hladilni efekt: voda ohladi gorljivo snov izpod temperature vžiga in požar ugasne.
2.	Zadušni efekt:	izparjena
voda — vodna para ustvarja neke vrste zaveso okoli požara in s tem preprečuje odnosno zmanjšuje dostop kisika do gorljive snovi. Vedeti moramo, da 1 liter vode daje 1700 litrov vodne pare.
3.	Udarni efekt: voda se običajno na požar meče s specialno opremo pod visokimi pritiski. Visoki pritiski vode požar razbijajo, raznašajo gorljivo snov.
Voda se uporablja za gašenje požarov vrste A, to pomeni, za gašenje trdih snovi.
Vodo se pri gašenju uporablja s pomočjo specialne opreme za gašenje z vodo. V naši DO se prvenstveno koristi voda iz hidrantne mreže, zidnih ali podzemnih hidrantov. Iz drugih virov pa se lahko voda koristi s pomočjo črpalk in druge opreme, ki jo ima v sestavu poklicna gasilska enota naše DO.
Suhi prah
Suhi prah za gašenje požarov se uporablja šele v novejšem času. Suhi prah gasi skoraj vse gorljive snovi, ki izgorevajo s plamenom, torej je zelo efika-sen.
Suhi prah je natrijev bikarbonat, katerega poznamo pod imenom soda bikarbona. Suhi prah, ki se uporablja za gašenje, vsebuje 97 % natrijevega bikarbo-
nata, 3 % pa so razni dodatki za odklanjanje slabih lastnosti natrijevega bikarbonata.
Efekt gašenja s prahom je zelo kompliciran in danes ni v celoti proučen. Suhi prah deluje v glavnem antikatalično, zadušljivo in hladilno na gorljivo snov.
Suhi prah na osnovi natrijevega bikarbonata se uporablja za gašenje požarov, B, C in /, za ostale požare prah ni priporočljiv in se ga ne uporablja. Za druge vrste požarov obstojijo specialne vrste prahu (monex). Suhi prah se uporablja s pomočjo opreme za gašenje s suhim prahom, kot so ročni ali prevozni gasilni aparati, razna specialna vozila in stabilne instalacije za gašenje požarov.
Prah človeku ni škodljiv, vendar moramo preprečevati nastanek oblaka prahu zaradi zmanjšanja koncentracije v tem oblaku. Drobni delci prahu so zelo trdi in lahko povzročijo škodo, če padejo na vrteče se dele (osovine, ležaje in podobno). Prah se lahko tudi zapeče in ga je zelo težko čistiti iz raznih kanalov in težko dostopnih površin.
Ogljikov dioksid C02
V modernem protipožarnem varstvu ima C02 zelo široko uporabo. Pri normalnih pogojih je C02 plin brez barve in vonja l,5x težji od zraka; C02 izvira iz zemlje ali pa se dobiva s pomočjo raznih kemičnih reakcij. Pri visokih pritiskih C02, prehaja v tekoče stanje z zelo nizko temperaturo. Pritisk C02 je od 56 do 150 atmosfer v odvisnosti od temperature okolic. Temperatura tekočega C02, je zelo nizka in se giblje okoli —79°C.
C02 deluje zadušljivo in zelo malo hladilno. Zaradi svojega zadušljivega efekta je gašenje s C02 najbolj efektno v zaprtih prostorih.
Uporablja se za gašenje požarov B, C in E torej za materiale, ki gorijo s plamenom. C02 se Uporablja s pomočjo opreme, kot so ročni in prevozni gasilni aparati, specialna vozila in stabilne instalacije.
Ob uporabi C02 v zaprtih prostorih moramo biti zelo previdni, saj je koncentracija iznad 5 % nevarna za človeka, koncentracija iznad 25 % pa je smrtno nevarna zaradi tega, ker C02 izpodriva kisik.
Končno, po mnogih sušnih letih, se je nekaj premaknilo tudi na področju pridobivanja novih stanovanj. Stolpiči na Zagrebški, katerih streha je stanovalcem povzročala vrsto težav (vlaga!) bodo dobili vsak nadstropje več — v vseh treh bo 14 novih stanovanj. Gotovo pa to ne bo potešilo vseh potreb, ki so jasno prikazane na listah čakajočih.
Tabla, ki smo jo po mnogih letih obratovanja novomeške Tovarne prikolic, obesili pred dvema letoma, je ostala očitno kot spominsko obeležje po tem, ko je proizvodnja prikolic že pol leta v novi hali. Menda ne gre za nostalgijo po starih prostorih, gotovo le za pozabljivost ali nemarnost nekoga. Naj se ve, kdo je nekoč razpolagal s temi prostori, če že ni jasno kdo bo sedaj, čeprav je interesentov veliko.
Da je temu res tako, vsaj nekoliko dokazuje ta posnetek. V delu bivših prostorov montaže prikolic so svoj prostor našli prototipni modeli prikolic ob njih pa skladiščijo rezervne dele. V bivših prostorih vodstva TOZD-a Tovarne prikolic pa so našli svoj prostor (po tem , ko so se morali izseliti iz privatne hiše, ki jo bodo kasneje v kratkem porušili) delavci servisne službe. Ti prostori so brez dvoma eni najbolj luksuzno in okusno opremljeni v naši delovni organizaciji. Pravzaprav takšni, kot so povsod drugod povsem nekaj normalnega; omogočajo normalne pogoje dela.
Da stara hala kljub odhodu delavcev tozda prikolic ne samuje, dokazuje tudi ta posnetek. Delavci propagande ADRIE in delavske enotnosti tu fotografirajo prikolice in detajle za nove prospekte.
S preselitvijo prikolic smo pridobili še na nečem; končno smo dobili ustrezen parkirni prostor pred prodajalno rezervnih delov, ki se ga ob kupcih poslužujejo seveda tudi delavci zaposleni v tem delu IMV-ja.
Takole sta nam Rudi in Brane »pozirala« na bencinski črpalki na Dvoru, kjer sta se med treningom za hip oddahnila.
Prodajna razstava v Hadlovi vili
V okviru kulturno umetniškega društva IMV je likovna sekcija pripravila v kletnih prostorih Hadlove vile prodajno razstavo. Svoja dela razstavljata naša likovnika; Stane Petrovič iz TOZD Tovarna avtomobilov in Franc Zupančič iz TOZD Tovarne prikolic Novo mesto. Vabimo vas, da si razstavljena dela ogledate in jih (seveda, če so vam všeč) tudi kupite.
/--------------------- \
V Živi bi vam radi pomagali
v____________________ _____________y
Želja slehernega med nami je imeti varen dom. Za srečo in toplino družinskega življenja se moramo potruditi tudi sami.
Svetovalnica ŽIVA' vam pri tem lahko pomaga. Zakaj? Zato, ker v ŽIVI to znamo. V
17.	letih našega dela je šlo skozi naša vrata več kot 50.000 ljudi, ki so morda tako kot vi z nezaupanjem zrli na takšno pomoč. Danes nam o tem pišejo in pod njihovimi toplimi pozdravi so že podpisi njihovih otrok.
Vsak, ki si želi spoznati primernega partnerja, ima možnost, da mu svetovalnica pri tem pomaga, odločitev za trajno zvezo pa je seveda njuna. V ŽIVI delamo po določenih načelih. Prvo je seveda diskretnost. Veliko ljudi v vašem kraju si je morda našlo partnerja pri nas, toda tega ne veste. Drugo je poštenost. Pričakujemo pošteno tzražene želje in odnos. Ne zase,
temveč za tistega, ki se je tako kot vi vpisal pri nas. Ljudje nam zaupajo tudi stvari, ki so jim že desetletja ležale na duši. Zato nas ljudje radi obiskujejo še potem, ko so rešili svoj problem.
Morda se vam poraja vprašanje: kdo vse se pri nas vpiše. Odgovorimo lahko, da prav vsi: od mladega kmečkega fanta, kurirja, tehnika, vojaške osebe pa do dvakratnega doktorja znanosti, od mladega dekleta pa do upokojenke. Meje praktično ni. Izpolnjevati morate le zakonske pogoje za sklenitev zakonske zveze.
V zadnjem času raste med mladimi dekleti zanimanje za delo na kmetiji pa seveda ne vedo, kam bi se lahko obrnile po nasvet, kje najti fanta z enakimi željami in seveda po možnosti že s posestvom. Te srčno vabimo tudi zato, da naše modernizirane
in zdrave kmetije ne bi propadale.
Naša vrata so na široko odprta. Tudi izven »uradnih ur« se bomo posvetili vašemu problemu, želji ali samo pogovoru o vsem, kar vas zanima. Naša vrata so odprta vsem, ki delajo v Sloveniji, kajti s pomočjo predstavništev v drugih mestih Jugoslavije pomagamo tudi vsem tistim iz drugih republik, ki si žele partnerja iz domačega okolja.
V ŽIVI se v zadnjem času trudimo pomagati invalidom, slepim in slabovidnim, gluhonemim ter tudi tistim, ki so imeli v življenju veliko težav in so morali prestajati zaporno kazen ali pa se zdraviti zaradi alkoholizma. Vemo, da je bilo v življenju marsikoga veliko trnja in da poti niso bile vedno gladke in brez ovir. Tudi za te ljudi in za njihove stiske imamo veliko razu-
mevanja in posluha. Nič rlam ni tuje, kar je človeško!
Vsem bomo skušali pomagati in rešiti težave, ki jim sami niso kos, tudi našim zdomcem, izseljencem in zamejcem.
In kje nas najdete? Če boste prišli v Ljubljano osebno: za Bežigradom na Hranilniški 7/a (za blagovnico Astra), pripeljete se lahko z mestnimi avtobusi št. 12, 6 ali 8. Lahko nam samo pišete in po pošti vam bomo poslali vse potrebne informacije. Tudi po telefonu na številko (061) 313-186 lahko dobite vse informacije. Uradne ure za stranke imamo v ponedeljek od 8-12 ure, v torek od 8-17, v sredo od 8—17, v četrtek od 8—12, v petek od 8—12 in v soboto od 8-12 ure.
Toda kot rečeno: tudi izven tega časa vas bomo vedno rade volje sprejeli.
RELI
f\ Zahvala
Ob odhodu iz kolektiva se za izkazano pozornost iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam obrata galanterije TOZD TO Črnomelj.
Belko Jožefa
V________________________
Zahvala
Ob boleči izgubi dragega očeta Janeza Gramca se zahvaljujem OOS RI in vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD RI za darovano cvetje in izrečena sožalja.
Stanka Rudman
V._______________________^
Zahvala
Ob izgubi drage mame se iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebej se zahvaljujem vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti.
Muhič Andrej
Jošk Podgurski:
I ) r
' LJ
i ‘VJ
VPO
Pretok informacij po imvejsko
IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Posebna številka. Naklada 2500 izvodov. Glavni urednik: Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Čedo Negovanovič. Tehnični urednik: Mira Žonta. Člani uredniškega odbora: Zvone Pavlin (predsednik), Brigita Redek-Jeriček, Spasenka Lazarov, Danica Mezič, Rudi Dolenšek, Anton Longar, Anton Luzar in Ljubo Skupek. Izdajateljski svet: Marko Rajkovača, Vida Rifelj, Vojko Grobovšek, Jasna Šinkovec, Miloš Jakopec in Spasenka Lazarov (predsednik). Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 18/20. Grafična priprava in tisk: TISKARNA NOVO MESTO.