POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.!

■ ■ ■ r
'h ' - r
LETNIK VIL

il'l

-K r ^^ ,r
'I-^


JUNIJ 1929. > ŠTEV. 6.
(NOVA S E R I J A L E T N I K I. ♦ ŠTEVIL K A 5.)
VSEBINA 6. ŠTEVILKE: Ti, ooooooooooooooooooooooo
OBRAZI IN DUŠE: MANICA KOMANÖVA - (Dr. I. Lah.) . . .	Stran 161
V LOGU. — Pesem. - (Radivoj Rehar.) . ........	„166
NA GLOGOVEM. — Nadaljevanje. — (Anka Nikoličeva.) . . . .	„ 167
VONJ SENA.Pesem. — (t Srećko Kosovel.) . i . . . : .. .	„ ,174
KDO SI... — Pesem. — (Dora Grudnova.) .........	175
IZ BEZNICE. — (Pavla Rovanova.)...................." 175
BOGASTVO. — Pesem. - (Anica.) . . .............173
SREČNA LJUBEZEN. — (Po Strindbergu — F. B.) . . . . .	176
O POEZIJI TKANIN. — (gpelca Mladič - Tavčarjeva.) . ....	" 177
„SAFFA". — Konec.~— (Mara Lindtnerjeva.) .......	" 179
PREOBRAT V KUHINJL — (J. D.) ...........	1 183
IZVEST JA: Po ženskem svetu. — Materinstvo. Higijena. — Kuhinja. — Gospodinjstvo. — O lepem vedenju. . . . .... 188, 189,190,191,192
ŽENSKA ROČNA DELA.
„ŽENSKI SVET«
Izhaja však mesec v Ljubljani. Letna naročnina Din 64 —, polletna Din 32 —, četrtletna Din 16-—. Za U. S. H. Dol. 2-—za Hrgentinijo Pes, 4 50, Za Hvstrijo Scb, lO-—, ostalo inozemstvo
Din 85'—. Uredništvo in npraya Breg št 10/11. nad. Izdajate!jica in odgovorna urednica: Darinka Vdovičeva. Tiska tiskarna J. Blasnika nasi, v Ljubljani Odgovoren Janez Vehar,
MIROSLAVA LEITGEB - Ljubljana
JURČIČEV TRe ŠTEV. 3
Ročno in strojno vezenje. Veieoie norodniti no!/Rrosna Izbfro Rnlt ro^^^^^
PredHskane, mačete in izgotovljene vezenine. POSEBNOST: Zastori in perilo po naj^ noveiSIh okusno sestavljenih vzorcih.
Vse potrebščino za predtiskanjo v Izbiri.
Narainlcam „Žesakesa sveta" S-oitatotnl popnat.
ŽENSKI SVET
1929.
6. S-TEVILKA.
OBRAZI IN DUŠE
MANICA KOMANOVA.
Od preproste rodoljubne pesmice, posoečene narodnim suetcem ob slaunostnih prilikah, in drobnih priložnostnih prispevkov za naše narodne in cerkvene skupščine in proslave, za božič in velikonoč se je povzpela naša narodna delavka do igre v štirih dejanjih, kije dosegla na radovljiškem odru pod vodstvom našega ljudskega gledališkega ravnatelja Jakoba Spi-carja sijajen u-speh, tako da so si Jo osvojili vsi naši pokrajinski odri. Ta uspeh nas opravičuje, da jo predstavimo našim čita-tetjicam v tisti skromnosti in preprostosti, ki
je bistvena poteza njenega življenja in dela.
Dr. Prijatelj pravi, da se ob Prešernu kot skali v morju ločijo in razbijajo vsi valovi slovenske duševno-sti v dve struji: v umetnike in de-
lavce, v pesnike in občane. S tega stališča bomo označili Manico Ko-manovo kot marljivo delavko in zvesto občanko, ki ne zavzema in noče zavzemati nikakega vodilnega mesta v naši javnosti, ne v društvenem, ne v literarnem življenju, ki pa ima vendar nekaj svojega, notranjega, resničnega, kar mora izpovedati v vezani in nevezani besedi. Tako so nastale njene pesmice in drobne zgodbe iz domačega kmečkega življenja, ki polnijo (poleg pravljic in legend) tri njene knjige: Šopek samotarke - Narodne pravljice in legende - Pod mečem. Kako ozko je ostala v zvezi z narodnim življenjem, priča tudi njen popis Gorenjcev, ki je izhajal v našem listu.
Manica Komanova Je samouk — alf, če hočete — samoukinja, ki seje
STRAN 162.	ŽENSKI S\nErr štev. 6.	LETKIK VIL
iz kmečkega dekleta povzpela do uradnice na ljubljanskem magistrata. Vzrastla je iz onega našega narodnega ozračja, ki ga je ustvarjalo narodno obrambno gibanje koncem preteklega stoletja. Pri tem narodnem delu je bito naše ienstvo tudi po deželi močno vdeleženo in je marljivo sodelovalo v društvih in pri raznih prireditvah. Za take prilike je bilo treba tudi pozdravnih pesmi in slavnostnih govorov. To je bila šola, v kateri je rastla Manica, zraven pa si mislimo pestro življenje gorenjske vasi pod Šmarno goro, ki se izživlja v kmečkih idilah, vsakdanjih zgodbah in le tu in tam v kakih nenavadnih dogodkih — pa imamo oni svet, ki nudi gradivo za drobne povesti in vsakovrstne dogodivščine za pisatelje, ki ne nameravajo svetu povedati nekaj novega in velikega, ampak znajo o tem življenju pripovedovati na način, ki odgovarja preprostim čitateljem, ker vidijo v tem svetu sami sebe in svoje naibližje sosede. Leposlovno polje je pri vsakem narodu obširna greda, ki obsega vse vrste cvetja, od preproste naravne cvetlice do visokodehtečih lilij, rož in krizantem, od naravne narodne pesmi, bajke in pravljice do umetnih eposov in ronvanov, poleg voditeljev in prerokov, umetnikov in pesnikov se zbirajo delavci in občani, pisatelji in sotrudniki, ki skrbe za oni del narodne njive, ki bi ostal prazen, ko bi ga nihče ne obdelal, in ima svoje obiskovalce in odjemalce, ker jim nudi darov, ki niso zanje previsoki in ugajajo njihovemu okusu. Toda to je del narodnega življenja — ali če hočete — narodne kulture, kajti narod se razvija v 'generacijah in vsaka iz njih mora preživeti vse faze narodne literature od abecednika preko otroških in ljudskih povesti do najvišjih del, ki jim postanejo dostopna šele potem, ko prehodijo pot priprave. Naj nam pripoveduje pisateljica sama svojo življenjsko pot, kakor jo je podala poročevalcu «Slov. Naroda»:
«Rojena sem bila v Vižmarjih pri Ljubljani. Saj me nič ni sram povedati, da je bilo to 1. 1880. Ne pomaga nič, gremo že proti Abrahamu. Moj učitelj in dober vzgojitelj je bil Janko Žirovrdk, ki še živi v Kranju in mu kar solze stopijo v oči, kadar me vidi. Že tedaj sem imela željo študirati. Seveda bile so le želje. Danes je drugače, danes že vsi študirajo, takrat je pa to bila težka stvar. Tako sem ostala doma, sama sebi prepuščena. Zelo rada sem čitala, slovnica mi je šla pa že v šoli dobro. Čitala sem seveda skrivaj, seznanila sem se tudi z dijaki, ki so mi posojali knjige srednjih šol. Učili smo se skupaj. Včasi sem že napisala kak članek za «Slov. Narod» bolj rodoljubne vsebine. Tudi na domačem odru sem se z veseljem in pridnostjo udejstvovala. Bila sem popolnoma na kmetih. Danes so Vižmarji že na pol gosposki. Mati ni rada videla, da sem tičala vedno v knjigah. «Kaj boš olje žgava!» me je tolikokrat nahrulila.
Zvečer namesto da bi legla k počitka, sem čitala. Špranje v steni k sosednji sobi, kjer je spala mati, sv<a pa z deklo zamašili. Nekega dne je pa nastala v vasi mlekarska stavka. Mlekarice so se uprle in niso hotele voziti v mesto mleka po 9 krajcarjev, kakor je zahteval tedan.ii župan Ivan Hrib"
LEiTNIK VII._ ŽE'NSKI SVET štev. 6.	STRAN 163.
Zahtevale so 10 krajcarjev. Dobro, bomo pa štrajkali, so dejali kmetje in so zastražili vse ceste in odhode v mesto. Mleko se je pa začelo kisati, stavka je kmetom samo škodila. Zato so pošiljali svoje dekle na skrivaj z mlekom v mesto, sami so pa stali na straži, da bi nobena mlekarica ne peljala mleka v mesto. To se mi je zdelo tako imenitno, da sem skovala pesmico o kmetih, ki stoje na straži in skrivaj pošiljajo mleko v mesto. Ti zabavljivi verzi so bili prvi in kmalu so jih poznali Vižmarji in vsa Ljubljana. Obenem z mlekarskim štrajkom je bil dogodek tek dni moja zabavijica. Čitala jo je tudi gdč. Kadivčeva in se izrazila, da bi me rada spoznala. Prinesla sem ji pesem. Od tedaj se je Kadivčeva začela zanimati zame in ona me je prav za prav «odkrila:>. Jaz sem vozila mleko v Ljubljano, ona mi je pa posojala knijge, me vpisala v ženska društva itd.
Moji materi vse to ni bilo prav. Ko sem ji zagotovila, da hodim tudi k maši, je bila malo potolažena.
Na vzpodbudo gdč. Kadivčeve sem objavila svoje pesmi v reklamnem listu «Slovenska gospodinjay>. Iz pesnikovanja sem zašla pozneje v prozo. No, ob priliki tudi še zapojem v vezani besedi. Za eno knjižico imam tudi še pesmic. Eno bo še celo Adamič uglasbil, in sicer tisto: «Fantje že vriskajo...»
L. 1904. mi je nekaj šinilo v glavo in hotela sem se omožiti. Neka ženica v vasi mi je svetovala, naj nastavim na križpotju past, v katero se bo gotovio ujel ženin. Ne vem, kaj mi je bilo takrat, in res sem nastavila past, toda ujel se je dihur namesto ženina. To mi je dalo povod, da sem spisala burko' «Kako bi se rada omožila», v kateri sem sama igrala glavno vlogo. S to igro sem opozorila nase Ljubljančane. Nekega dne se je pojavila v naši koči gospa Franja Tavčarjeva, ki je postala moja največja dobrotnica in kateri se imam zahvaliti za marsikaj. Tako jo spoštujem in sem ji hvaležna, da ji pravim kar mati. Kmalu nato sem začela pisati v takrat izhajajoči «Slovenski dom», ki sem ga pozneje sama urejevala. Pisala sem tudi podlistke itd. V tem času je moj oče oddal hišo ter mislil, da bom doma.
Ga. Tavčarjeva mi je pa dejala: Ne, Manica, ti si za drugo delo. Toda, kaj bo s tabo, punca. V pisarno te ne moremo posaditi, ko si tako razgibana...
i« dala v časopise oglas, da iščem mesta na kaki graj-ščini ali kaj podobnega. Ko sem ta oglas v kavarni brala, me je kar pretreslo. Nerada bi se ločila od domače grude, ki sem jo tako ljubila.
Med tem sem kot kmetsko dekle večkrat obiskala arhivarja Aškerca in mu kazala svoje pesmi, katere je pilil in popravljal. Usoda je hotela, da sedim kot knjižničarka sedaj v istih prostorih v mestnem arhivu, kamor sem nekoč s plahim srcem in trepetajoča nosila svoje pesmi.
Z oglasom ni bilo nič in zato sem prišla v pisarno k «Slov. Narodu*. Tu sem bila 5 let, V tem času sem pisala črtice, podlistke in članke za «Slov. Narodi,, «Braniki>, «Koledar C. M. D.», «Domovinoi,, «Kmetski lisi», «Do-
STRAN 164._ŽENISEI SVET štev. 5._LETNIK VII.
mačega prijatelja, «Ženski svet», «Grudon, «Dom» ild. Plače seveda nisem dobila bogve koliko.
Nekega dne mi pa reče moja dobrotnica ga. Tavčarjeva: Manica, ne vem, kaj bo s tabo. Naš oče ne bo vedno živel. Kaj pa, če bi te dali na magistrat?
Bi že šla, sem odgovorila, ko pa ne znam nemški. — Nič za to, me je zavrnila ga. Tavčarjeva.
Tako sem dobila mesto v mestnem arhivu, kjer sem še danes.
L. 1916. je zagledal luč sveta moj «Šopek samotarkei,, 1. 1923. pa «Narodne pravljice in legende». Lani sem pa izdala črtice «Pod mečem».
Pred meseci sem končala knjigo «Na Gorenjščem je fletno...», ki je ie v tisku in bo izdana prihodnje tedne. Knjiga izide v belo modri knjižici TKD Atene'). Kakor je Janez Trdina napisal bajke in povesti in nam predstavil našega Dolenjca, tako sem skušala predstaviti jaz Gorenjca, njegove šege in navade in vse važne, vesele in žalostne dogodke v njegovem življenju od rojstva do smrti, vraže in coprnije, v katere veruje, kako koledujejo, kako vasujejo, vse običaje pri preji in pastirjevanju. Nedavno sem dala prečitati šentjakobskemu župniku poglavje o iantovanjn in se mu je kar milo storilo. Rekel je: To mora človek sam doživeti...
Knjiga bo najbrž zanimiva, posebno v tem času, ko izginjajo ti običaji, ki so pa najvernejše zrcalo našega naroda, ki nam ga pokažejo, kakršen je v drm duše v resnici.
Razen tega delam pri vseh ženskih narodnih in kulturnih prireditvah, saj veste, kako je. V Ljubljani in po deželi čitam ded in odraslim pravljice. Otroci me prav radi poslušajo, ker jim včasi kaj šaljivega povem. Pa tudi odrasli me obrajtajo. Vse moje življenje je posvečeno narodu, iz katerega izhajam. S hipermodernimi literati se ne pajdašim, zato imam nekako svoj hvaležen svet, kjer delujem.
«Prisego o polnoči» si je izbrala že neka članica za proslavo svoje 25-lefnice v ljubljanski drami. Potem so pa pozabili na mojo igro. Kaj bi vam pripovedovala, saj veste, kakšne razrriere so v našem teatru. Hotela sem dati občinstvu narodno igro, čeprav za popoldanske predstave. Hotela sem tudi pokazati našega kmeta, kakršen je, z njegovimi slabimi in dobrimi lastnostmi. Žalostno je, da ga meščanom nekateri predstavljajo kot neumnega in zaostalega. Naš kmet je bistre glave in globok, saj imamo že voditelje iz kmetskega stanu, ki so že pokazali, da niso od muh.
Že v «Šopku samotarke» sem objavila črtico «Prisega o polnoči», ki sem jo pozneje dramatizirala. Ko sem bila še otrok, se spominjam, da se je moj oče večkrat pomenkoval s sosedi o nekem Marinovcu iz vasi, ki je imel črne in kodraste lase. Dejal je: Glavo stavim, da je tale Marinovec cigansko seme. Cigani so namreč tiste čase dostikrat taborili v vasi. Otroci smo *) Kakor smo javile, je knjižica tudi res že izšla.— Ur.
LE-TNIK VII.	ŽENSK SVEIT štev. 6.	STRAN 165.
jih radi videli in se mešali med nje ter prinašali domov od njih samo uši. Pozneje sem očeta vprašala, kaj misli prav za prav o starem Marinovcu. Oče je namignil, da se je kakšno dekle iz vasi najbrž spozabilo z lepim ciganom. Posledica je bil otrok, ki ga je dekle prikrilo in ga potem vtihotapilo v družino.
To mi je toYej dalo snov za črtico, po kateri sem pozneje dramatizirala oPrisego o polnoči».
(Kadar je Manica pri volji, ve povedati mnogo zanimivega in to v jedrnatih, šaljivih a pristnih besedah, da jo je veselje poslušati.)
Sedaj sm se pa naklepetala. Le napišite bolj na veselo. Napišite, da hodim okoli vedno vesela in zadovoljna in brez klobuka. Saj so mi ga narodne dame nekoč že kupile. Vedno so me zbadale, zakaj ne nosim klobuka. Jaz sem jim rekla: Pa mi ga kupite. In res so mi ga kupile. Komaj sem ga prijela v roke, se mi je precej zdelo, da ne bo za mene. Če pa nosim robec, se mi pa smejejo. Zato hodim brez klobuka okoli. Pa tudi moja majka ga. Tavčarjeva je rekla: Manica naj ostane Manica.y>
To je torej Manica, naša ljudska pripovedovalka in domača pesnica onega preprostega narodnega kroga, ki hvaležno čita, kar mu je najbližje.
«Prisega o polnočiy> je ljudska igra v štirih dejanjih, kakršne smo pred desetletji radi gledali tudi še v našem ljubljanskem gledališču od «Revčka Andrejčka» do «Divjega lovca». V igri nastopajo naši kmetje s svojo naravno modrostjo in vaško govorico. Vse je tako Maničino in naše, da se ne čudimo uspeha, ki ga ima igra pri kmečkem občinstvu. Fantovstvo, vasovanje, petje, hišne težave, sosedni spori, potoükine pošte in v sredi vsega usoda uboge Anke, ki skuša prikriti svoj greh in doživi težko usodo vseh nezakonskih mater. V ozadju romantika: cigani, Sava, polnoč, prisega, skrivnost itd. Tipi naših Gorenjcev stoje pred nami in sredi njih zgodba, ki vznemiri njih življenje, dokler se vse ne poravna in življenje teče naprej kakor Sava in čas, ki vse prinese in vse odnese.
Dasi nudijo naši pokrajinski odri —■ po večletnem prosvetnem delu —• tudi umetniško višja in težja dramatična dela, vendar ni že dolgo bilo takega navala na radovljiško gledališče, kakor tiste nedelje, ko se je igrala «Prisega o polnoči». Tudi po drugih odrih so bile predstave radosten dogodek za domače prebivalstvo. Pisateljica je doživela navdušene ovacije hvaležne publike, ki so bile dokaz, da jo naše ljudstvo dobro pozna in da mu zna govoriti iz srca. Z visoko kritičnega stališča bi se reklo, da so to koncesije publiki, ki je zaostala za časom. Toda ta publika je še tu in bo še dolgo vkljub našemu obširnemu prosvetnemu delu. To je ona široka plast naroda, ki raste vedno iz nova in se drži svoje grude in starih sporočil, ker je to bistvo njegovega življenja: to je ono zdravo kmetstvo, ki se je k njemu vračal Tolstoj in ga je v svoji zadnji knjigi tako na široko in globoko podal češki pisatelj, slovanski narodni filozof Holeček.
STRAN! 166.	Ženski svet Stev. 6.	LETNIK VIL
iJes je, da Manica Komanova ni bojevnica za kake nove velike ideje; živi in izživlja se v naravnem mišljenju in čustvovanju našega kmeta, ki je najbolj zadovoljen v svojem svetu; ta svet se zrcali s posebnimi umetniškimi pridatki in dodatki tudi iz njenih spisov.
Zato je bilo priznanje, ki ga je dosegla s svojo igro pri našem kmečkem ljudstvu, zasluženo in poučno, ako pomislimo, kako dolgo in težko pot imajo do tega priznanja oni, ki so se povzpeli više in pogledali globlje v naše življenje. Toda pot do višav vodi vedno iz dolin in pot do njih gre preko onih prvih začetkov, kjer se je ustavila naša marljiva narodna delavka in pripo-vedovalka, da se pogovori s svojimi ljudmi o novih in starih časih, o čudnih in vsakdanjih rečeh, o znanih in neznanih svetovih.	Dr, I, Lah.
V Logu. (Radivoj Rehar.)
Pojo zvonovi spet Marije v Logu, po trgu gneča, vpitje in vrvenje — in vidim spet te, ki si moje prve ljubezni bila sen in hrepenenje; in spet sprašuješ plaho me, boječe, kaj za spomin naj kupiš mi, dekle?
O kupi, draga, kupi mi srce, srce iz lecta, pisano in sladko, in verz na njem naj bo, zrcalce gladko in še spominčica in nagelj rdeč, da bo kot tisto, ki si mi kupila ga v onih srečnih, onih lepih dneh, ko s solzo sladke radosti v očeh objela si me, prvič poljubila!
Ker glej, življenja čas beži, beži: bežijo dnevi, tedni, mesci, leta, in mi smo kakor lutke, ki vrti in meče od obeta do obeta jih temna moč neznanih nam usod, a kar sladi življenja težko pot, spomin je le na srečne dneve tiste, ko so cvetele v srca misli čisti, ljubezni polne, sladkih polne nad.
Zato spomin mi vrni tistih dni, obudi spet mi v srca mlade sanje, želje mi daj, nekdanjo vero vanje, ljubezen, ki nikdar ne izgori!
LETNIK V.II.	ŽEMSKI SVET gtev. 5.	STRAN 167.
Na Glogovem. (Anka NikoUčeva.)	(Nadaljevanje.)
Drugo jutro, rano, sta odšla Peter Glog in Eva domov v trg. Odkar se je bila na naglo poročila Marija z nekim madžarskim oficirjem, ki se je zdravil v tamošnji stanici za rekonvalescente, je vodila Eva gospodinjstvo, Marija je odšla za možem v tuje kraje in tako je morala Eva zapustiti šolo. Ostala je dcma in se zapredla v vsakdanje življenje. Danes je hitela spravljati bratove stviari, po katere je pisal. Medtem ko je zlagala volnene nogavice in srajce, pritegovala motvoz in pritiskala pečate, so ji begale misli od brata do prijatelja, do dragih ljudij v mlinu. Vse je bilo tako temno, težko, žalostno. Samo zmtiaj je sijalo solnce, je cvetela pomJajena narava —■
Poleg paketa je bilo tr«ba odpremiti za brata tudi pošiljko denarja. Zato se je oblekla sama, da odnese vse na pošto. S pošte je krenila še na kolodvor. Morda se vrr.ejo mlinarjevi z vlakom ob petih. Mor.da bo mogla kaj poizvedeti. Ah, kako je bilo vse to težko —
Na kolodvoru je bilo umazano in pusto. Restavraterjeva hčerka, ki je sedela v bifeju, je ljubimkovala z mladim oficirjem. V kotu, na kupu vojaških kovčegov in cul so sedeli rekruti. Sami starejši možje so bili s topimi obrazi. Leno je stopala po črno zaprašenih ploščicah perona kolodvorska straža v oguljeni sivkasto-modri uniformi. Majhen narednik krivUi nog in temnih, drobnih, lisičje-bistrih oči je viažno, s papirji v rokah, tekal sem in tja. Dve, tri malomeščanske gospe in par otrok, vsi s polnimi nahrbtniki, so se gnetli za okni zaprtih vrat čakalnice. Zdaj — gruče so se zganile. Vratar je priropotal s ključi in milostno, kakor sam sveti Peter nebeška vrata, je odprl čakalnico tretjega razreda. Iz zaduhlega prostora so se usuh potniki. Od juga sein je počasi prilezel potniški vlak,
S tem vlak-om bi lahko prišli mlinarjevi. Ni jih bilo. Vlak je oddal pošto, nekaj čemernih popotnikov je izstopilo. Ne, mlinarjevih ni bilo med njimi. Nahrbtniki so se zmašili v vagone, rekrutje so zavzeli zanje pripravil ene vozove, mladi častnik je zapustil bife in skodrano gospodično, tesneje pripasal sabljo ter stopil v predel II. razreda.
Počasi se je pomaknila vrsta črnih vozov s postaje.
Ne, mlinarjevih ni bilo.
Eva se je obrnila do izhoda. Ravno so zavili izza ogla iskri vranci. Kccijaž v livreji je pritegnil vajeti in kakor pribite so stale živali. Iz elegantne kočije sta stopili dve dami. Graščinski so bili, Eva je stopila v stran. Stara grofica Eichelshausen v črni, čipkasti mantilji in staromodnem klobuku, nekoliko sključena, a še vedno sveža v obraz, čeprav ji je moralo biti že blizu devetdeset let. In mlada grofica, tudi že okoli štiridesetih, a negovana, s sloko postavo dobrih jahačic, v elegantnem, sivem, angleški-.
STRAJJ 168.	ŽENSKI SVET štev. 5.	LETNIK VII.
ukrojenem cover-coat kostimu. Stara dama se je opirala na palico, mlajša ji je ponudila še roko. Tako sta zadosti naglo stopali na peron.
Ali pride še kakšen vlak? Ali so zamudili?
«Brzi s severa ima zamudo, ^Dspoidična. Skoro eno uro zamude. Na grad smo telefonirali,» je pojasnil Evi vratar.
Vrnila se je. Morda pridejo zdaj. Morda so se morali odpeljati celo v glavno mesto. Morda, morda —-
Hitreje je bilo Evi srce.
Zdaj — V postajo je zagrmel mogočni stroj ekspresa. Iz čakalnice prvt.ga in drugega razreda je stopilo nekaj potnikov, Stara grofica je dvignila lornjon do opešanih oči. Eva je napeto gledala v vsako ofeno. Povsod so sedeli malomarno tuji popotniki. Samo ena vrata brzovlaka so se odprla —; mlada grofica je zamahnila z robčkom, in že je objela dvoje mežnih, sloküi, plavolasih deklic, in že se je sklonilo dvoje rožnih ustec do uvelih rok čestite Grossmama. Zadaj pa — Eva skoro ni verjela svojim očem —, da, zadaj je skladala v potu svojega obraza iz kupejev kovčege in plašče — Lujiza.
Eva je planila k njej — «Sestrica —»
««Ah, Eva, kako, ti si vedela —»»
«Nič, nič, nisem vedela. Samo slučaj. Vse ti povem, Lujiza. Čakaj, pomagam ti —»
««Ne, ne, pusti, Eva. Eden, dva, tri, štiri — kontese Erike plašč —»» '««o, pes, kije pa je pes?»» In naglo je skočila tenka Lujiza nazaj v vioz, pograbila drobnega, belo-rjavega psička s pledom vred, na katerem, je udobno počival, in zopet skočila na tla. Vlak se je že jel pomikati. Kontesi, .2 materjo in babico, sta, živahno kramljajoč, stopali proti izhodu,
Lujiza je natovorila plašč in ročne torbice. Eva ji je odvzela psa, graj-.ski strežaj je pobral večje kovčege.
Pred ekvipažo so se ustavili. Zdaj so zagledali Evo, Kontesi sta ji, še vsi žareči od pripovedovanja, toplo stisnili roko'. Starejši dami sta z nein-teresiranim smehljajem kvitirali njen rokopoljub. Izkazalo se je, da za Lujizo v kočiji prav za prav ni prostora. In tudi — gospoda je bila zdaj rada malo sama med seboj.
«Prosim te, Lujiza, kar pojdi s sestrico, ker se je ravno tako lepo namerilo, —» Stara grofica je še od detinskih let sem tikala vse Glogove otroke.
««O, ne skrbite, gospodična Lujiza,»» je dejala grofica Renata, ««Raz-motala in uredila bo prtljago lahko tudi hišina. Gotovo vam bo drago, da že danes vidite očeta.»»
«In pridite jutri, Lujiza, in vi tudi, ljuba Eva», sta hiteli kontesi.
In kočija je oddrdrala. Nihče se ni ozrl za sestrama, ki sta ostali na cesti poleg Lujizine prtljage.
LETNIK VII.	ŽENSKI SVET štev. 6.	STRAN 169.
Pa je pristopil železniški uslužbenec, se odikril in se ponudil, da prinese prtljago na dom. Da, ti-le Glo^vi soi bili imenitni —
Iz sosednih oken so se radovedni obrazi ozirali za Lujizo in Evo, Res, srečne so te-le Glogove, Kako prijateljski občujejo z aristokrati, Peter Glog, da Peter Glog, si je že praviW postlal v življenju,
III.
Ko so zveSer sedeli vsi trije pod visečo svetilko okoli okrogle mize, je Lujiza priporvedovala. Govorila je glasno, hlastno, nervüzno. Evia ji je gledala v obraz. Pokorno je poslušala besede, ki so padale in štmiele mimo. Avtomatično jih je sprejemala. Uho je slišalo, ker je bilo navajeno poslušati, oči so videle, ker so bile vajene gledati, misli pa so uhajale —
Šle so v mlin, na Glogovino, v mesto. Begale po planjavah, pogrezale se v ječe, plezale na v»h gora. Plavale so daleč, daleč v tujino —, Rusija — dežela nepoznana —, Sneg, brezmejne ceste, reke v megli, kozaki, trava, ki v vetru valovi po stepah neizmernih —
Lujiza je pripovedovala o Pontresini; «Vse polno. Ves En^ndin, Re-konvalescentni oficirji vseh držav. Vmes dame. Resnične in —iT I Toliko ljudi. Vse elegantno, Angleži, Francozi, Španci. In seve, Amerikanci, — O, da, Nemci tudi. Nekaj avstrijske aristokracije. Ah oče, — denar sem ves potrošila — da, celo, celo nekaj dolga imam še pri kontesah —»
Zdaj je prvič Peter dvignil glavo, ««Kako? Saj nisi potovala na lasten strošek?»»
«Ah, oče, vsake malenkosti, vidiš, tudi ne moreš zaračunati. Nekaj nujnih toaletnih potrebščin je bilo tudi. In proti koncu — vidiš, proti koncu, nam je vsem pošel denar. Cene so strašno poskočile. Naša valuta — oče, zato smo se tudi tako nenadoma vrnili. Saj veš, druga leta smo ostali še ves maj. Oče, prosila bi te, da bi mi dal nekaj —»
««Zal mi je, Lujiza, pomagati si boš morala sama. Tudi nam je tesno, tako, da varčujemo do skrajnosti. Vso gotovino sem naložil seveda v vojnem' posojilu. Prav danes sem podpisal novih deset tisoč, prav danes, ko stopi Siegfrid med borce svetovne vojne, Vkmjižil sem vsoto na posestvo, ker nimam vteč gotovine. Ko bo vojna končana zmagovito —»»
«Ah, oče,» je dejala Lujiza, «to nikakor ni gotovo, kako bo ta vojna končala —.»
Peter Je planil kvišku — ««Kaj govoriš? Kaj pomeni tako neujnno blebetanje? _ Ni gotovo? — Ali se ti blede? — Ni gotovo! Smešno! — Ali ne vidiš naših železnih čet? Ne vidiš tehnične sile? Ne vidiš držav, ki smo jih štrli v prah? Ne branika ob Soči? Ni gotovo? — Lujiza, da ne pade več ta beseda v moji hiši, da ne slišim več begajočih dvomov iz tvojih ust, Lujiza —»
STRAN 170.	2ENSKI SVEiT štev. 6._LETNIK VII.
«Naš bratec je pied njimi, ki se borijo, Lujiza —i,» je pristavila Eva tiho, in solze, z muko zadržane, so ji stopile v oči.
«Ne bodite mehkužne, ženske,» je dejal oče in zložil časopise. ««Jutri se vrnem na Glogovo. Mnogo imam še opravikov v hribih in podaljšan dopust. Poskrbi, Eva, da bo vse urejeno. Ob osmih odidem jaz. Vidve prideta lahko tudi pozneje. Lahko noč,»»
* * *
A Eva je imela ob osmih vse pripravljeno. Sosedov fant je naložil Luji-zino prtljago. Eva je prinesla iz hiše še par zavojev. Ko je deček z ročnim vczibkom odrinil, je obrnila dvakrat ključ v njenih vratih, ga vtaknila v žep, se oklenila sestre in odšli sta za očetom.
Evi se je oddahnilo. Tu v trgu je bilo ozračje moreče- Na Glogovini se
vse bolj prosto diha. In morda se je Vida že vrnila —■
* * *
Še pred kosilom je bila v mlinu. Da, Vida se je že vrnila in mati -tudi. V mestu so se posvetovali z odličnim advokatom. Oče se bo dobro zagovarjal. Vendar je zadeva kočljiva, velika opreznost potrebna. Očeta so odvedli v Grac. Prihodnji teden ga obiščeta z materjo. «Z nama pojdi, Eva.» ««A, morda bi lahko res —? Če bi oče — Ce bo Fridel —»» in tesno objeti sta stopali deklici po peščenih vijugah vrta.
«Da očeta gotovo izreze, je dejal advokat. Saj je res čudno, da Stane nič ne piše, niti enega sam.ega pisma, Eva, odkar je tebi poslal tisto karto pred —»
««Pred dvajsetimi meseci iz Miskolcza. — Ah, Vida, mislila sem, da sle dobili slabo poročilo, ker je oče tako govoril.»»
«Nič, nič, Eva. Oče je pač kar tako go\ioril, v splošnem, oziroma — saj ni nič govoril, Eva, prav nič, da veš. Tako je rekel advokat. Nič ni rekel, vse kaj drugega je rekel, da veš, Eva, vse, vse kaj drugega.» In oči, še polne solz, so se skrivnostno nasmehnile, deklici sta se pogledali in poljubili.
O, poljub dekliški, poljub prijateljstva, ljubezni in utehe! Dvoje mehkih ustec se dotakne, solza usahne, srce se potolaži. In mlada duša zopet upa,
mlada duša, ki tako rada, tako vztrajno, tako iskreno upa in zaupa.
* * »
Popoldne se je odpravljal Peter Glog na graščino. Tudi Lujiza naj bi šla ž njim. Da se zahvali. Zahvali za lepo potovanje, in da vpraša, kako se počutita kontesi. In da poljubi stari grofici roko. «Ali hočeš z na.ma, Eva?», Hočeš? Hotela ni Eva nikdar na graščino. Imela je občutek, da je ne marajo. Najrajši jo je morda imel stari grof. Kadar jo je videl, je dejal: «Tvloja mati, Eva, je bila zelo lepa, zelo lepa žena.» Zdaj tudi'on že sniva večni sen. Na gradu gospodari .grof Bruno z mlado grofico Tesso. A tudi stara grofica ima še tehtno besedo in nikakor ji neče v glavo, če ne gre vse po
LETNIK VII._ŽENSKI SVET šiev. 6._ STRANi 171.
njenih željah. Da bi šla Eva danes v grad? Morda nanese pogovor na mlinarja, morda bi mogla zanj reči dobro besedo. Morda bodo na gradu oficirji. Morda kdo iamed komande v mestu, piorda kdo, ki bi mogel zaščititi brata? Da, Eva poj de danes v grad, in še prav skrbno se obleče. Skrbno pogladi temno valovje svojih las, pozorno pomakne rahli vozel, malo, malo nižje, da bo črta plemenitejša. Priprosta obleka iz belega platna ji dobro pristoja. in štirioglati izrez okoli vratfi. Še lahek pomladanski plašč na roke in trojica je pripravljena. «Lujiza,» šepne Evta ljuibeznjivio, «tvoji solni so vsi pošve-drani. Res, preobuj se, pete so skoro nemogoče.» Lujiza poškrlati. «Moja garderoba je, bogine, v desolatnem stanju. Ti-le so niajboIj.ši,» prizna sestra sramežljive) in pogleda na čevlje, na katerih niti vrvica ni bila v redu.
«Vze.mi moje, če hočeš, Lujiza, Črni so sicer, ampak prav lepi, bolj izrezani. Čakaj, pojdi z menoj.»
Tako je nastala med očetom in dekletoma majhna razdalja, ki sta jo izenačili šele tik pred gradom.
Petru je büo menda prav, in deklicama morda tudi. —
* Xt *
v široki veži prvega nadstropja, ki je imela tista visoka srednjeveška, s pisanimi slikarijami pokrita okna, je bilo kaj udobno, Mehke, perzijske preproge so pokrivale tla. Izrezljane skrinje so stale ob stenah in široke omare polne knjig. V trebušastih posodah iz bakra so cveteli celi grmi španskega bezga. Tu in tam so bili ugodno razvrščeni naslonjači, ta iz usnja, oni poln blazin iz pisane svile, tam resni fotelj, preoblečen z angleškim baržu-nom, a vsi vabeči na prijeten počitek in ljubeznjivo kramljanje. Vmes težke mize z lunetnimi rezbarijami, aU vložene s pisanm lesom, N^inovejši roman, moderna revija,, mape z bakrorezi so ležale tu in tam. Steno nasproti pisanim oknom so deloma podrli, tako, da si stopil iz veže takoj na širok, svetel, s steklom zaprt hodnik, ki je tvoril vi inače temačnem prostoru nekašno loggio polno solnca. Stara glicinija, ki se je tesnoi oprijemala stebričev, je s kaska^ dami svojih vijoletnih cvetov zagrinjala to južno stran gradti in če se je, kakor sedaj, pomladanski velrič poigral s cvetovi, so valovali preko šip. kakor bledovijoličaste zavese. To Vse je uredila in preuredila mlada grofica Tessa, ki je slovela v rodbini Eichelshausen, da ima umetniški okus.
Zdaj-le je stala s slušalico v levi roki ob telefonskem aparatu in se smehljala. Desnica s svinčnikom je čuječe ležala na pisalnem bloku. «Da, Ervin, da. O, srečno so do,šle. — Renate trenutno ni doma. Z Eriko sta jahali na Glažuto. Mala je v parku s psi. Da, tudi kuža Mulci je srečno prestal dolgo pot. — Seveda. — Seveda — alö? — seveda. — Alo? Alö? — Da? — O, hvala, — Res? Renata bo vlesela. Prekrasna, praviš? Alö? — Če bi kupila, tudi mama? — Da? Takoj povprašam? — Ne? —> Ni časa? — Dobro, pokliči popoldan. — Ob treh? Dobro. — Dobro. — Alö? Alö? — Konec. Z Bogom.»
STRAN 172._2EWSKI SVET šltev. 6. , LETNIK VII.
Odložila je slušalico in z blotkom v roki stopila do udobnega kotička,, kjer je sedela stara grofica in polagala pasijanse. Pikov as je držala v fokah in nestrpno gledala na sinaho.'Duaaj je klical. Morda pride Ervin. «Kaj je?»
««Da, mama, Ervin ti poljublja roko. Vprašal je, ali so srečno dopoto-vale njegove punčke. In kako se počuti kuža Muki po dolgem potovanju. In, mama, povprašal je, ali ne bi hotela kupiti prekrasne starinske skrinjice, ki je silno ugodno na prodaj. Dobro renesančno delo. Morda celo Ben-venuto Celini, Ervin pravi, da je napol zastonj. Seveda tudi iz zbirke ,Gold gab ich für Eisen',» Nasmehnila se je. Zlato s srebrom vloženo, pravi. Majhen komad sicer, ampak dražesten. Popoldan zopet pokliče, Premisli si, mama,»
Roke stare grofice so.postale nervozne. Pikov as je strepetal. Droben pogled stare gospe je make nezaupno ošinil sinaho: «Zakaj ne kupi Ervin sam, če je tako poceni?»
«Ervin je že kupil, mama. Kupil je za Renato dražesten lanec, Benečan-sko ali dubroviniško delo. Staro, Z vdelanimi mini j aturnimi pastelčki, Dra-žestno, baje, V nedeljo prinese verižico. Tako je telefoniral,»» «Tudi iz tiste dragocene zbirke?» vpraša grofica porogljivo, «Morda ne. Mislim, da je vojni plen, Že zadnjič je pisal Renati, da prinašajo tovlariši z Balkana pravcate zlatarske umetnine. In tak mlad ofi-cirček iz province pač višje ceni nraderne dobrote, ki mu jih nudi razkošni, vedno veseli Dunaj, In lepe Dunajčanke, In tako rad vnovči svoj ,vojni plen'. Boš kupila skrinjico, .mama?»»
«Bom, Vem, Ervin ne preplača ničesar. To bo dobro naložen denar.» ««V nedeljo prinese tudi fotografije starega orožja, ki je na prodaj. Bruno ljubi te stvari. Morda mu kupim kaj za rojstni dan —»»
Prav -VI tem trenutku je vstopil sluga v temni livreji in naznanil goste: Gospod Glog, gospodična Lujiza in Eva Glog,
, Dami sta se spogledali. Nobeni se ni prav ljubilo. Stara .grofica je ravnokar uzrla ugodno kombinacijo kart, segla vnovič po pikovem asu in ga položila na kralja — cel niz nadaljnih možnosti je bil s tem podan.
«Pelji gospodo v salon s teraso, Johan,» je od'loćila naglo .grofica Tessa, «in obvesti gospoda grofa in konteso Ello,»
Ko je izginil sluga, si je položila roko na usteca in zazdehala. Udobno se je vsedla kraj grofice. «Karo, poglej, mama, karo gre tudi,» ««Kaj ne vidiš tu srčne sedmice, ki Vse zapira — Sicer pa,»» je nadaljevala starka in dvignila karto bliže slabotnim očem — ««je dobro, da izpregovorimo par besed zaradi Lujize, Ne dopade se mi, da ni izhajala z denarjem. To so slabi simptomi, moja draga»»,
«Mama, mislim si, da je Renata vendar-le lahko vesela, da ima tako spremljevalko za hčerke. Lujiza je končno izobražena. O u,metnosti nekaj ve, ima čut za lepoto narave, je skromna, v vedenju absolutno dostojna,
LETNIK VIL	ŽEiNSK SVET štev. 6. ' STRAN 173.
tiikakšna avantura ne vzklije v njeni ostriženi glavi. Lepotno ni mladim kon-tesam nikakšna konkurenca. Prav za prav guvernanta, kakor stoji v knjigi. In vse to nič ne stane. Še zahvali se nam, in tebi poljubi roko —■» Frivolno se je zasmejala.
««Mnogo sem storila za Glogove otroke, ko jim je umrla mati." Vsako nedeljo popoldan so bili pri nas na jiižini, Le vprašaj staro sobarico Ano, kolikokrat je morala zaradi njih ostati v službi, da jim je postregla z ju-žino. Tudi jaz se nisem nikdar odpeljala na izprehod, predno jih nisem videla, da so zdravi. Prav je, da so hvaležni. Hvaležnost je čednost, ki izumira, ma chere,»»
«Starejše so prav simpatične. A mala Eva —»
««Kako pak, če so ji dali že tako ime. Ali je to ime za učiteljevo hčerko, draga maja? Eva, In tudi oiblači se povsem neprimerno. Kdo pa ima čas na tisti Glogoiviini, da ji vedno pere in lika njene bele obleke. Treba bo opozoriti starega Gloga. Tako narahlo. Saj hočem samo dobro njegovemu otroku.»»
«Meni se zdi, mama, da ima gospodična Eva svojo glavo. Sicer pa — je lepo dekle,»
««Preveč vidna, nekoliko eksotična.»» «Tega ne bi hotela reči —»
««Ah, kaj, učiteljske hčere naj bodo lepo okrogle, bele in rdeče in močne, da lahko rodijo mnogo otrok —»»
Grofica Tessa se je zasmejala, segla po cigareti, jo prižgala in dvakrat počasi spustila dišeči dim skozi ozske nosnice. Da, ta Eva je bila lepa. Rasna, Odkod se je neki vzela na tisti Glogovini.
Počasi je vstala, «Allons», je dejala, «Ah, mama, ta-le Naš Peter Glog je silno dolgočasefl gospod.»
««Le pojdi, Tessa, draga moja. Pošlji mi trojico, predno bo odšla. Pa šele prav predno bo odšla, nič preje. Slišiš?»»
Grofica Tessa se je ljubeznjivo smehljaje sklonila do roke stare dame. «Au revoir, mama. Sicer pa, —■ Lujiza se bo gotovo hotela razgoVarjati o tistih dvesto kronah, katere si je izposodila. Ali ji ne bi stavila predlog, da portretira Ello in Eriko? Njej bo to zabava, vsak dan hodi lahko k nam — in deklici sta zopet pod varstvom. Kaj misliš, chere majnan?»
««Izvrstno, draga moja. Le uredi. Ti si res skrbna in pametna mala gospa»» —
♦ » »
Ko so popili na široki terasi južinsko kavo, —■ navadnim meščanskim ljudem ni dala grofica nikdar postreči s čajeim —■ je povabil grof Bruno Petra s seboj na sprehod. S tlečimi trabukami v rokah sta počasi stopala po kamenitih, položnih stopnicah s terase v park. Dva bronasta leva sta tukaj čuvala dostop vi grad. Ob stopnicah so se vrstili lepi kandelabri iz ko-. vanega železa z okusno ograjo iz belega peščenca. Pred gradom so se raz-
STRAN 174. ■ ŽENSKI iSVET štev. 6._ LETNIK VII.
prostirale skrbno negovane grede pisanih cvetic. Ob straneh je cvetelo lepo^ tično grmičevje, ozadje so zapirali šumeči vrhovi izbranih parkovih dreves.
Bilo je res fevidalno. Petra hi bilo gotovo prevzelo negodje aristokratske okolice in družbe, da mu ni težka skrb morila duše. Iskal je besed. Dva, — trikrat je odprl usta, a ko ga je grof Bruno prijazno pogledal, in povedal, da je kobila «Venus» v izborni formi, in da bi gotovo dobila derby za juniore —■ je pogoltnil še neizrečeno besedo.
«Ali kaj hočemo, moj ljubi Glog,» je nadaljeval grof Eichelshausen priljudno, «naši pridni konji morajo zdaj dirkati vse kod drugod, kot na zeleni trati freudenauski —»
Tedaj se je Peter ojunačil, «Moj Siegfrid je tudi potrjen.» ««Slednjič vendar-le. Čestitam, moj ljubi, čestitam. Tebi, politiku, mora biti v posebno zadoščenje, da bo tvoj sin tudi deležen gigantske zmage. Mi stari, žal —i»»
Petra je dušilo v grlu, Lujizine besede so mu trenotno zazvenele v uho. Zmaga? Ni gotovo? Da, zmaga, je odločil trdo, in dejal bolj samozavestno-: «Gotovo, Ponosen sem. Imam le eno skrb, Siegfrid je nežnega zdravja in bojim se, da ne bo zmogel naporov, ffikakor pa bi ga ne hotel odtegniti vojaški službi, ki jo resnično zmore. Morda bi mogel biti na — recimo — fizično manj opasnem mestu, domovini bolj koristen —»
Bruno Eichelshausen je pogledal Petra od strani in rekel: «Pa to naredimo. Čemu pa sedi Ervin v vojnem ministerstru? Zaradi dečka si lahko brez skrbi, moj ljubi Glog —» in ljudomilo ga je potrepljal po rami.
Nadaljevala sta pot do elegantnih konjskih hlevov. Grof Brtino je govoril o žrebcih, Peter Glog pa je mislil na sina,	(Dalje prih.)
Vonj sena. (t srečko Kosovel.)
Vonj sena je mehak	Tih bi bil, kakor je luč božjih solne,
na travnikih poleti —	hem kakor senca dreves sred polja,
kakor drevesa se solnčijo,	in skozi čipke tišine in sanj
želel bi jaz živeti.	bi vstajala luč do neba.
Tih je večer. (MiheUč Slane.)
Tih je večer, zvezde gorijo.	In kakor da hodi po vasi Marija
zvonček naznanja Ave Marijo...	prinašajoč dušam nebeški opoj,
Tam po domovih še lučke brlijo —	tako tih je večer.
skozi okenca gledajo,	V dušah so sanje, v srcu je mir,
po tratah posedajo.	med drevjem le poje uspavanko zefir
Tih je večer...	— — — — — — —.
LETNIK VII.	ŽENSKI SVET štev. 5.	STMAiNI 1537
Kdo si , . . (Dora Grudnova.)
Kdo si,
da moji duši dal si novih sanj, ki menila sem v\se ji pokopane; ko je iskala, ki bi verovala vanj, in je spoznala razočaranj krute rane?
Bi ljubil me —
kot sanjala ljubezen sem brezmejno dveh src, ki v žaru čistem se spojita, in dvoje duš, ki iščeta v ljubavi žejno, po čemer k večnosti iz sebe hrepenita?
O sladki sen! ■
Trepeče srce revno mi strahu, spomin teman še v duši tU; najtišji sen ne da ji sladkega miru, če dvom se zanjo z upanjem bori...
Iz beznice, (Pavla Rovanova.)
Vbeznici je poijemala luč, so bledeli obrazi, nad črnimi kolobarji so mežikale krvave oči.
Iz praznih čaš je lezla na nas težka utrujenost, krivila hrbte in iipo^nila glave, da so obnemogle poJegle po mizah.
Zastal je glas, zamrla beseda na ustih, še misli so vtonile v daljavo zabljenja,
V kotu se je pretegnila natakarica, dvignila luč in molče odprla vrats-
Sence so se dvignile in kolebaje prestopile prag: tako odhajajo grešniki brez odveze.
Zunaj — morje' zvezd, na morju zlat čoln, pod čolnom srebrnobleščeče oko zarje.
Še spogledali se nismo. Groza je segnila v srce, se razlezla po udih in zrla iz preplašenih oči v božji čudež.
O človek, prijatelj in znanec, če si zašel v beznico, odrini pred zarjo in jutrom, ali pa zapij oboje in še dan. Vrni se ob temi v temo.
Kdor se zapit, zapravljen in zavržen vrača ob jutranji zarji — ve, kaj je bolečina.
STRAN 176._ŽENISEI SVET štev. 5._LETNIK VII.
Bogastvo, (AnicB.)
v najglobljih globinah je vztrepetala duša. Kot plaha piička je vztrepetala, ko je tiho potrkal beli dan z belih poljan.
Zabolelo jo je njeno tajno bogastvo še nepoznano, še nedarovano. Zabolelo jo je, zaskrbelo jo je:
Kaj bo, kako bo,
kdo bo to sladko breme nosil,
če nikogar ne bo,
da bi z ljubeznijo zanj zaprosil.
Preveč ga je. Nikdo ne ve, koliko za eno samo srcel
In utekla je duša sama sebi. Po beli cesti, po beli in veseli kot k maši v sami Veliki nedelji. Brez ciljev, brez mej... In je zapelo spoznanje v njej: Svet je lep in svet je bogat, a jaz sem bogatejša od njega, saj bi z ljubeznijo objela vsega.
Zaklenem bogastvo v svoj božji hram in kdor ga rabi, mu ga dam!
Srečna ljubezen, (Po Slrindbergu — F. B.)
Ce tudi je zemska ljubezen le karikatura, slab posnetek nebeške, nosi vendar poteze, ki so ji enake; v prvih pomladnih dneh ljubezni doživi človek trenutke, v katerih pomiluje ostale smrtnike, ki niso tako srečni kot on, V takih hipih človek trepeta za svojo srečo in je ne smatra za pravično; preveč je je; da, želi si kake nezgode, radi pra-■vičnosti same.
Živel je tunetnik, ki se je zaročil in je baš tiste dni doživel svoj največji triurni na odru. Tla so plesala pod njegovimi nogami, zrak je poljubljal njegov obraz, ljudje so ga slavili na cestah; komaj še se je nahajal na zemlji, ker je bil ljubljen od ženske, katero je ljubil.
LETNIK VII._ŽEiNSKI SVET giev. 6._STRATA 177.
Prišel je nenaden polom! Vse prejšnje lepo je bilo pozabljeno, imenovali so ga tepca in šarlatana. Toda on je bil tako srečen v svoji ljubezni, da tega udarca še čutil ni. Občutil je celo neko notranjo radost, da ga je nesreča približala svflji nevesti; bil je tako visoko, da je privoščil ljudem veselje, da ga potegnejo v nižino k sebi. Njegovia slava je namreč pričela ljudi že težiti; ko je bil zdajci spodaj, je vlžival simpatije, med tem ko ga je prej preganjala zavist ljudi.
To je bil čudež ljubezni, ta ga je naredila tajko nesamoljuibnega, da je v imenu ljudi pod težo slave in svoje velike sreče trpel.
O poeziji tkanin. (Špelca Mladič-Tavčarjeva.)
Pri šivanju ti uhajajo misli —■ sem, tja in včasih niti ne veš več, da si pri delu. Pa hipoma začutiš pod prsti zopet blago in glej — tudi to izpregovori: zagledaš se v križišča niti, kako lepo enakomerno teko; oko se ti odpočije v topli barvi, se osveži ob čistem lesku; ko pogladiš delo, se razveseliš ob mehkobi blaga ali ob tem, kako se ti lepo zguba; ko ga razgrneš, zašumi, kot bi vetrič poigraval V vršičih brez.
Pa se domisliš: lej, saj to ni mrtev, nem kos blaga, ki ga držiš v naročju. Je to tako, kot če vstopiš v izbo babice: ni tam mrtvo pohištvo, no, pač iz lesa, morda malo okrašeno, poglajeno. Ne, ne: iz vsakega posameznega kosa ti vteje nasproti nekaj posebnga, bodisi da te prevzame temen, skrivnosten les — ali pa neobičajne, fino zaokrožene oblike — ali pa blago, z rožicami posejano, prepleteno s čudovitimi bajkami — v naslonjaču babice.
Je neka posebna poezija v vsakem posameznem kosu,
Ali ni prav tako z raznimi tkaninami? Da me prav razumete; poezija ne izvira le iz spominov, ali lepih misli za bodočnost; nevestici, ki šiva balo, je seve vse sama poezija. Saj misli na svojo srečo, na svoj bodoči dom, katerega hoče okrasiti z vsem tem svojim delom. Njej je vsak prtiček poezija, vsaka blazina.
A blago samo diha poezijo; vsled svoje kakovosti, posebnih lastnosti, uporabnosti, lepote. In to, menim, je nekaj lepega, važnega. Kako dobro nam bo šlo delo iz rok, ako prav občutimo bistvo materijala. Razumeli bo-demo posebnosti in to nam bo pomagalo pri sestavi raznih tkanin. Ne da se združiti vsako blago z vsakim. Pustimo, da nam samo govori in vživale bo-demo, ko nam teče pri delu pod rokami. Me žene, ki nam je vse to bližje, to prav posebno dobro razumemo. Pa tudi mož občuti to. Ni mu blago le produkt tovarne, mu je nekaj lepega, neka posebna poezija. Tako n, pr, je napisal Anton Jaumarm v neki nemški knjigi sledeče niisli;
Govori se o deviškem platnu, o kral j evem brokatu. Toda tudi vse druge tkanine bi se mogle označiti z značilnimi imeni, vsaka ima svoje posebno
STRAJJ 178.	ŽENSKI SVET štev. 5.	LETNIK VII.
bistvo, svojo poezijo. Ta poezija je v materijalu, v pripravi, v načinu tkanja in v uporabi.
Volna je mehka, kodrasta, topla. Volnene tkanine nas trdno, dobrotno, toplo obrnejo. Imamo zaupanje do njih. Kjerkoli se dotakne roka volne, se to zgodi s prijateljstvom in veseljem. Volna hoče biti uporabljena le tam, kjer more udejstvovati svoje bistvo, svoijo dobroto (v dvojnem zmi-slu). Vsaka barva je v volni lepa, volna zamore iz vsakega odtenka pričarati barveno čudo. Razvnema bela, rumena, zelena. Njeno vijoličasto je sladko do prazničnega, njeno rdeče pa je kot piščal. In vsak odtenek ima svoj značaj, svojo posebno poezijo.
Platno se težje barva, ostane vedno hladno, trpko. Najbolje odgovarja njegovemu posebnemu načinu belina ali naravna barva. Istotaho kmečki indigo. Toda platno ima v svojem zadržljivem načinu vendar nekaj pritajenega! moč, odporno silo, neobčutljivost. Ta dobri naš prijatelj s"e pogosto izpremeni vi pajčevinasto fino obliko; toda tudi kot fino platno, kot batist ostane vedno hladno, čisto — tuje.
Šumeča svila, z ozirom na toploto nevtralna, se vedno nagiba k otmenemu, k lesku. Toda ne služi mu na brutalen način kot umetna svila. Njene barve se svetijo in leskečejo diskretno — naravno in zato tako pristo-jajo ljudem, osobito ženi, dami. Nekaj «damskega» je vedno v svili — v najboljšem zmislu,
P a viol a ima najmanj izrazit značaj — je «Mädchen für alles». Sa zgosti v kocastem blagu, se razprhuta v d.uhtečih tančicah in čipkah. Toda vedno ostane uslužna, prilcupna. Dobro se da z njo izhajati — ako le ne zahtevaš od nje prevelike stanovitnosti.
Značaju teh tkanin, raznovrstnih niti in vlaken se pridružuje — tuje aH dopolnjujoče — kar nam da statva kot ploskovno tkan kos blaga. Sukno pada težko, mehko, veličastno, platno se razpenja čvrsto, striunno, kot tkan zrak — lahen in duhteč veje batist, V krnjavih žgibah se grbanči t a f,t. Kot bazaltne skale stoje gube b r ok a t a. V mehkih blazinah kipi v e 1 o u r. — Razno blago pa hoče biti tako uporabljeno in obdelano, da pride njegovo samosvoje, njegovo bistvo polno in krepko do veljave.
Vse gube, vsi naborki morajo biti naravni, tako kot izhajajo iz kakovosti blaga in prijema. Le tedaj harmonirajo z značajem tkanine. Izraz se s kontrasti še poveča. Belo platno se dozdeva še bolj belo, tanjše, nežneje na temno loščeni kommodi ali kot ovlratnik na temni obleki iz atlasa. Preko zastora iz etamina okorno leže šal iz rdečega ali sivega baržuna.
Drugo dviga drugo. Kožuhovinast rsb podčrtava leskečo gladkost svile. Trdi, oglati gumbi prikazujejo sukno, bolj mehko, udobno.
LETNIK VII.	ŽENSKI SVET štev. 5.	STMAiNI 1537
Strogo razločevati je poezijo tkanin oid natisnjene ali vtkane «poezije». Čim samostojneje in ostreje se prikazujejo ti vzorci, čim zvesteje povračajo osnutek na papirju, tem manj je v njih poezije blaga. Pri tiskani tkanini je važno, da vidimo tudi v( vzorcu predvsem svilnato barvo, da vstvarjajo kontrast mreževja tkanine s prostimi linijami vzorca nove mikavnosti. Lepo je, ako je razvidno, kako se je blago napilo barve, kako se je ta
v blestečih žilah in vejicah prelila v tkanino.
* * *
V vtkanih vzorcih vlada pravljičen preplet nitij ritmično se pojavljajo in zopet izginjajo barvene niti; hipoma zableste velike lise; med njimi se leskečejo kovinaste žile. Čisto iz bližine moraš motriti vzorčaste tkanine, šele tedaj vidiš dražest tehnike; ali pa prav iz daljave, tedaj se izgubi vzorec — ostane šarena ploskev blaga, koije živa šarenost ravno očutno prikazuje sestavo sleherne tkanine.
„Saffa". (Mara .Lindtnerjeva.)	(Konec.)
Ne smemo si pa misliti, da je švicarsko gospodinjstvo cenejše nego je naše, ker odpade tam strošek za säuzkinje, ki je pri naših gospodinjstvih gotovo zelo yeliko breme. Nasprotno! Gospodinjstvo v Švici je .dokaj .dražje, nego je pri nas. Že jedila so vsa dražja, če se kupijo pripiravljena. To vkljub temu, dai so surovine deloma cenejše nego ,pri nas. Omenjam samo sladkor, ki stane I kg 45 cent,, t, j. 5 Din, dočim stane pri nas 14—16 Din. Gospodinjstvo se .dalje .podraži s tem', da je treba več kuhinjskegSi orodja, ki samo na sebi ni p.oceni. To orodje pa se vsled bolj komplicirane sestave kaj hitro pokvari in se mora padomestiti z novim, ker so popravila navadno dražja nego nova nabava. Pomisliti je tudi, da sta plin in e/ektrika hudi postavki v vsakem švicarskem gospodinjstvu, ker so njih cene precej v ravnotežju s cenami za drva in premog, ki so, kakor sem že omenila, v Švici visoke. Končno tudi ni zastonj telefon, ki ga. vsaka gospodinja vsled pomanjkanja služkinj neobhodno p.otrebuje, da si prihrani razna pota.
Kar se^ udobnosti tiče, so pripomočki, katere ima švicarska gospodinja, res idealni. Naj omenim centralno kurjavo, ki je v Švici splošno v rabi. Kurjenja v posameznih prostorih stanovanja ni. Kuri se v vsakem stanovanju samo v kuhinji, kjer stoji peč za centralno kurjavo. V zvezi s to .pečjo in štedilnikom je takozvani boiler, v katerem je vedno topla voda za rabo v kopalnici in tudi v kuhinji. — Elektrika se vporablja na vse mogoče načine in priprav za to je ne-broj. Elegantne so zlasti .priprave za mizo in sploh za obedhico. Kamor pogledaš, povsod vidiš stikala in žice na metre. Plin se rabi samo za kuho in je v kuhinji cela vrsta priprav za njega uporabo.
Kdor si je na razstavi ogledoval moderno kuhinjo, si ni mogel misliti, da gleda kuhinjo. To je prej kak laboratorij in taki laboratoriji so v Švici že zelo pogosti.
Omenjam še pranje, ki se vrši v Švici na drugi način kakor pri nas. Peric, ki bi jemale perilo na dom, tam ni. Perice pridejo, kadar se napravi veliko perilo, na dom gospodinje in pere se v perilnici, ki jo ima vsaka hiša. Perilnice so
STRAJJ 180.	ŽENSKI SVET štev. 5.___LETNIK VII.
tudi po naših hišah, toda vsi vemo, da se rabijo razmeroma malo. Glavni vzrok je pač ta, dia imamo dobre perice, ki niso drage, in da prihajajo po perilo vsak teden. V Švici se pa napravi veliko perilo na 6—8 tednov, doćim se samo manjše stvari perejo sproti, V Švici gospodinja tudi laže čaika na veliko perilo, ker tam s perilom splošno niso tako pri kraju kakor pri nas.
Povrnimo se pa sedaj zopet k razstavi!
V	sedmi skupini je bilo zbrano gradivo o ženskem delu v trgovini, hotel-stvu, javni upravi in različnih drugih [poklicih. Bila je to zbirka statistik in grafično prikazana primera med delom v teh poklicih v preteklosti in sedanjosti.
Osma skupina, nanašajoča se na znanost, literaturo in glasbo, je obsegala razstavo biblioteke in čitalnice z vsemi tiskanimi publikacijami švicarskih pisateljic, razstavo portretov in spisov ter razstavo sobe za muziciranje. Posebno srčkana je bila čitalnica za otroke z opremo kakor za odrasle, toda v dimenzijah, primernih za otroke. Ta čitalnica je imela vedno dovolj obiska in so jo otroci zelo radi uporabljali.
Namen otroških čita;laiic je, da se otroci navajajo k temu, dia obiskujejo čitalnice in da se podučijo, kako se imajo v čitalnici vesti. V čitalnicah se otrokom nudi tudi prilika za mir ob gotovih časih, kar je zanje istotako ipotrebmo kakor gibanje. Otrok se na ta način privadi, da tudi kasneje, ko jdoraste, uiporablja čitalnico redno in da mm to postane duševna potreba. Omenjam pri tem, da je otroška vzgoja v Švici v splošnem- zelo skrbna. (Posebno važnost polagajo na to, da dobi otrok zmisel za skupnost, zlasti za roid'bino. Vceplja ,pa se mu tudi ljubezen do domovine.. Pazi se naio, da dobi čim več zgodovinskega poduka, to pa ne na suhoparen način, temveč mimogrede ob vsaki priliki. — Surov egoizem, kakor ga najdeš na primer pri Amerikancu, se na ta način že .pri otroku zatira.
Znamenita je bilia deveta skupina, predstavljajoča vzgojo. Tu se je videlo, kako vzg'aja otroška vrtnarica, učiteljica na spodnji, srednji in višji šoli, v samostanih in penzijonatih, dalje kako se podračujejo dekleta v ročnih delih, gospodinjstvu in vrtnarstvu, ter na raznih obrtnih šolah. Razstavljeni so .bili predmeti, ki se rabijo pri tej vzgoji, in demonstrirali so se doseženi uspehi.
Deseta skupina je obsegala socijalno delo, ki je v Švici na zelo visoki stopinji. Razstavljeni predmeti so se nanašali na socijalne gospejne šole, na delo ženske in ženskih organizacij na polju dobrodelnosti in javnega skrbstva, na abstinenčno gibanje, na posvetovanje o poklicih in na posredovanje dela, d^je na zavarovanje in zadružništvo, na sodelovanje žene v javnem življenju, na mirovna vprašanja in na ženske mladinske organizacije. Videla sem zanimive izdelke iz raznih zavodov, kakor za silep.ce, slaboumine, hiralnice itd, več ali manj pa je bilo d'elo ženstva na socijalnem polju prikazano v slikah, spisih in tabelah.
Enajsta skupina je bila določena skrbi za zdravje, za bolniško strežbo, šport in telovadbo, v pododdelkih pa so bile razstavljene stvari, ki se nanašajo na delo zdravnic, zobozdravnic, iarmacevtk, bolniških strežnic, babic in laboran-tinj, idalje na skrbstvo za zdravje, na samaritsko službo, na telovadbo deklic in žen, na higijensko in ortopedično telovadbo, na gimnastiko izražanja, na ritmiko, na ples in šport. Poseben oddelek je prikazoval dom za dojence, za katere ima vsa švicarska javnost veliko skrb. Vsi ti pododdelki so bili zelo poučni, zlasti za strokovnjaka.
V	dvanajsti skupini je bilo zbrano giradivo o delih žene v preteklosti. Razstavljene so bile slike, biografije, manuskripti, tekstilna delai in. čipke. V posebnem paviljonu so bile izbe, za vsak kanton ločeno, in po teh izbah so bile postavljene figurine, oblečene v narodne noše dotičnih kantonov.
letnik vii._ženski svet šteT. 6._stran: 181.
Trinajsta skupina je obsegala amaterska'dela, to so dela, s katerimi se bavijo žene v prostem času v svojo zabavo in ne zaradi pridobivanjai. Naravno, da so se videla na tem oddelku večinoma ročna dela najrazličnejših vrst in tehnik.
Zadnja, to je štirinajsta skupina, je prikazovala življenje in deLo Švicarke v inozemstvu. Tudi ta skupina je sestajala največ iz ročnih del.
Na razstavi je bil odmerjen velik paviljon za razne prireditve, kakor za zborovanja ženskih in moških centralnih organizacij, za raznovrstna predavanja, za koncerte in dramatične predstave. Dan na dan se je menjaval program in posamezne prireditve so bile vedno močno obiskane.
Za okrepčilo obiskovalcem razstave- je bilo poskrbljeno v obüni meri. Bilo je 5 restavracij, v katerih je bila postrežba izvrstna in cene zelo zmerne.
Zaradi alkoholnih pijač je bil velik boj, ali naj se točijo ali ne. Ta boj pa se je končal s tem, da se je samo v eni restavraciji točilo pivo in vino. Žganje «der Volksfeind» je bilo najstrožje prepovedano,
V eni restavraciji, takozvani Küchliwirtscliaft, so se servirale večinoma na-rodtoe siladke jedi s sadjem ter mlečni izdelki. Kuhinja te restavracije je bila vzorna in vsak obiskovalec se je lahko .prepričal o snažnosti in redu kuhinjskega obratovanja. To restavracijo je postavilo neko žensko društvo iz Züricha, in so stregle v njej gospodične iz boljših hiš. Povsodi so napisi opozarjali občinstvo, naj se vede taktno in ne daje napitnin.
Velika privlačnost je bil takozvani «Sladki stolp». Na vrhu te visoke, lesene stavbe je bila terasa z razgledom na razstavni prostor in mesto Bem z okolico. Gori je človek prišel z liftom in tam dobil samo sladke stvari, črno kavo s kremo in čaj, vse napravljeno za sladkosnedeže.
Razen restavracij je bilo vse polno malih paviljonkčov, v katerih so prodajali razna mlečna okrepčila. Dobila si velike čaše penečega se mleka, ki si ga srebala s slamico, in delikatm «Eskimi» so ti gasili žejo, Eskimo je namreč ledena, utepema smetana, prevlečena s čokolado. Dobila si v teh paviljončkih tudi sadja in raznih slaščic. Nikjer seveda ni manjkalai čokolada, ki jo s slastjo vživa ne samo Švicar temveč tudi vsak tujec.
Ves čas, kar je trajala razstarva «Sa£fe», so bili odprti številni muzeji v Bernu, ki so sicer širši pabliki dostopni le ob gotovih dneh.
Najznamenitejši in največji je historični muzej, ki je last mesta ter kantona Bern in je bil zgrajen pred 40 leti. Že staivba sama na sebi je nekaj monumen-talnegla in ne spominja prav nič na običajne muzejske zgradbe. Kar pa hrani muzej narodnega in dirugega historičnega b'aga, to ve le tisti, ki je zamogel ogledovati zbirke delj časa, V spodnjih .prostorih je gotovo 30 sob, v katerih je nakopičeno folkloristično blago. So posebne sobe s kmečko opremo, dalje meščanske sobe i» sobe iz gradov, V visokem pritličju je poseben oddelek za orijentalske, kitajske in japonske zbirke. Tu je nameščena tudi takozvana Moserjeva zbirka, Moser je bil namreč zdravnik iz Sohaifliausena in je bival dolgo časa v Rusiji, Bil je bogat mož in je vse svoje imetje porabil za umetnine. Te je zapustil sinu, ki pa jih je prepustili bernskemu historičnemu- muzeju pod pogojem, da se hranijo v .posebnem oddelku kot samostojna zbirka. Ta zbirka ima veliko vrednost in je za-njo neki Amerikanec že ponudil 2 miljona 'dolarjev, V zgornjih prostorih hranijo trofeje iz raznih vojsk in sploh iz burne švicarske zgodovine. Tu je videti tudi kip narodnega junaka Telia in njegovega sinčka z jabolkom. Več .prostorov je odmenjenih za lovske trofeje, za orožje, svetinje in druge lovske znamenitosti. Omenjam, da se v Švici zelo goji strelski šport. V nekem stolpu poslopja, imeno-
STRAJJ 656._ŽENSKI SVET štev. 5._LETNIK VII.
vanega «Silberturmi», se hranijo dragocenosti iz zlata, srebra in dragih kamenov. Posebno veliko je dragocenih ur, izdelanih v Švici, kjer je urarska industrija že od nekdaj na visoki stopnji. Muzej hrani tudi veliko grških terakot, Brittidol in Tanagrafigur. Posebno znameniti so še 4 velikanski gobleni, ki so prišli v last Švicarjev kot vojni plen. Tudi Hugenoti, ki so bili izgnani iz Francije in so si iskali zavetja v Švici, so tam izdelovali krasne goblene. En tak goblen kot namizni prt hrani sedaj historični muzej. Tako krasnega dela in'tako lepe oi-na-memtike, ki jo imajo ti gobleni, človek ne vidi pogosto.
Ker govorim o historičnem blagu in o umetninah, hočem omeniti še neko posebnost Švice, ki se le redkokedaj omienja. V mislih imam domovinsko varstvo, za katero imajo Švicarji več zmisla kakor marsikateri drugi narod. Četudi živi Švicar povsem s sedanjostjo in je dovzeten za. vsak napredek, .tiči vendarle še zelo v preteklosti. Na to ga spominjajo gradovi, starinska miesta, spomeniki, grbi, kroji in drugi zgodovinski predmeti, ki jih. hranijo švicarski muzeji. Vse to on ljubi in se zato ne more ločili od tega, kar je bilo. Nasprotno, on veže preteklost s sedanjostjo in dejansko nikjer ne najdeš popolnega preloma s starim. Je pa tudi v švicarskih starinah veliko okusa in harmonije. Najbolj se kaže to pri stavbah, ki so prilagođene ne le naravi nego vedno tudi vsej okolici. Tipični so gradovi in kmečki domovi, posebno tipične pa stavbe v mestih. Vse je zidano in okrašeno skladno, kar daje mestom poseben značaj. Zato čuva Švicar vse starine in pazi na nje, da se ne poizgubijo. Bog ne daj tudi, da bi se popolnoma zavrglo kaj starega in nadomestilo z novostjo brez zveze s tem, kar je bilo, ali s tem, kar zahteva okolica. Videla sem na äastne oči, kako so postopali v Bernu, ko so v starinski ulici podrli staro hiš«, da zgradijo na istem mestu sedanjim potrebam odgovarjajočo novo stavbo. Podrli so staro hišo do tal, toda popolnoma so ohranili celo sprednjo steno s fasado, ki se vjema z vso okolico. Storili so to iz ozirov na vso javnost in iz pijetete do tega, kar je bilo. Čut za vse to najdieš povsod v Švici, ponekod več, ponekod manj, toda v Bernu je razvit do take mere, da se je naravnost čuditi. Domovinsko varstvo in skrb za ohranitev umetnin je Švicarju v čast in ga za to čednost lahko zavidia marsikak narod.
Čut za lepoto, domoljubje in zmisel za umetnost je bilo opaziti tudi na vseh napravah razstave «Saffe», kar dokazuje, da je tudi ženska velik faktor pri vstvarjanju in ohranitvi narodnih svetinj.
Kakor sem kasneje čitala v švicarskih časopisih, je bilo na razstavi okroglo 4000 razstavljalcev, kar kaže, da je imela razstava velik obseg in da so se zanjo zelo zanimali tudi producenti in trgovci. Razstavo pa je znala ceniti tudi publika m je bil obisk velik. 2e prvi dan so izdali 60.000 vstopnic in se je vse gnetlo na razstavnem prostoru.
Da bi si bila podrobneje ogledala vso razstavo, bi morala imeti na razpolago več časa, nego sem si gaj smela odtrgati. Vendar so mi trije dnevi, ki sem jih prebila na razstavi, odkrili mnogo več, nego sem pričakovala.
Stroški razstave so dosegli lepo vsoto 2.5 milj. švicarskih frankov, kar je v našem denarju skoro 28 milj. dinarjev, ki pa so popolnoma kriti z vstopninami, subvencijami in dragimi dohodki. Materijalen uspeh je bil torej povoljen, v moralnem oziru je pa bil uspeh še mnogo večji. Z navdušenjem piše v nekem, listu tajnica Rosa Neuenschwander sledeče; «Še nikdar ni kako delo združilo ženstva naše domovine v toliki meri, še nikdar niso padle vse stanovske razlike pred kako idejo na tako sijajen način in še nikdar se niso strnile žene vseh socijalnih in verskih skupin v tako ce'oto kakor v Saffi. Še celo vojna leta niso vzbudila tega velikega čuta do skupnosti in notranje volje d'o skupnega dela. Samo mlačne in neodločne se niso uvrstile v Sa'ffo.»
LETNIK Vn._ŽENSKI SVET štev. 6.__STR'AN! 183.
Preobrat v kuhinji, o. p.)
Koristna spoznanja, pridobljena po znanstvu in izkustvu, prihajajo le polagoma do splošne veljave in uporabe pri ljudstvu; a predno se pri njem udomači nekaj novega in dobrega, se pojavlja na obzorju že drugo in še boljše. Ljudstvo je namreč prav nezaupljivo napram vsem novostim in zlasti onim, katerih korist mu ni takoj očita in katere ne laskajo in ne ugajajo nagonom posameznika, tako da se vedno raje drži svojih starih običajev in nazorov.
Treba je torej precejšnjega truda, spretnosti, in prav izrednih sredstev ali pa celo kake večje oziroma višje sile, da sleče ljudem prislovično železno srajco, ono staro navado, ki so jo podedovali po prednikih, na katere so učinkovale še povsem različne in posebne okolnosti, o katerih sedaj morda ni najti ne duha ne sluha več. Sicer je ta trdovratnost starih običajev le hvalevredna lastnost, ker obvaruje množico na srečo tudi mnogih razočaranj, kakor jih le doživljajo tolikokrat posamezniki brez zadostne razsodnosti.
Vendar ovira taka ljudska trdovratnost prav očito vsakršen napredek; to nam jasno spričujejo, na primer, prav nezadovoljivi in malenkostni uspehi dolgotrajne borbe zoper alkoholizem oziroma pijančevanje, kar lahko opazujemo povsod. Koliko časa in truda bo še treba, da se res iztrebi med ljudstvom vsaj oni sodobni predsodek: opojna pijača ima krepilno moč! Pa da bi vsaj naš pomladek rešili pogubnih vplivov in krutih posledic najhujšega zla naše dobe. A doslej se niso niti naobraženci toliko spreobrnili, da bi o priložnostih ne dajali najslabši vzgled mlajšim, ki jih pridno opazujejo, ne malo čislajo in preradi posnemajo; a v časopisih beremo pač često o junaštvih in drznostih tihotapcev žganja na mejah ameriških svobodnih držav, nikakor pa kdaj o uspehih in koristih «suhega» režima, dasi ga je izdatna večina volilcev že ponovno odobrila in potrdila.
A če je človeštvo glede pijače marsikje preveč zabredlo na kriva pota, s katerih se ne da več zlepa odvrniti, je tudi glede svoje običajne hrane zašlo nekam v stran, od koder mora čim prej kreniti na pravilni tir, ki ga veda in razum začrtavata. To velja na splošno ne samo za meščane predvsem radi preobile močne hrane, ampak tudi za podeželsko prebivalstvo, ki se tudi po svoji nevednosti in krivdi večinoma neprimerno in cel6 pomanjkljivo prehranjuje. Potrebni in pravilni preobrat v kuhinji postaja tako posebna kulturna in socijalna naloga, ki kaže, da jo bo lažje in morda tudi hitreje izvršiti, ker se najbrže ž njo ne zadevlje tako često ob človeški egoizem kakor pri pijači, dasi primanjkuje tudi na tem polju potrebnega zanimanja in zadostne podjetnosti za kak zdrav preobrat.
STRAN 184. ■ ŽENSKI iSVET štev. 6._ LETNIK VII.
Vendar, če nas nekateri pojavi ne varajo, opažamo že sedaj nekaj preobrata v dopiači kuhinji v zmislu novejših zdravstvenih navodil. Saj ni dolgo, odkar so še zdravniki naročali čim več mleka otrokom, bolnikom le krepilne juhe, a ostalim le mesne in mastne hrane, češ vse drugo je pretežko, rastlinska jedila niso redilna, malo prebavljiva i. t, d.; nasprotno mnenje posameznikov ni obveljalo nikjer, a vegetarijanci so še posebej odbijali, ker so svoje pretirane in enostranske nazore zastopali sami čudaki. Ko nas je pa usoda zagrnila s svetovno vojno in ni bilo več kaj izbirati vsled splošnega primanjkovanja hrane, dogodilo se je takrat čisto nehote in prav po višji sili razmer, da so se izvršili glede prehranjevanja ljudstva nekaki preizkusi v tak« obširnem dbsegu kakor še nikdar poprej. Med mnogim gorjem je preostalo zatem obilo podučnih posledic za vsakogar in izmed teh je bila najbolja pač ta, da je prišlo poljedelstvo zopet do svoje zaslužene in popolne veljavte; to se je namreč izkazalo toli koristno in pmtrebno, da bi ne smel več nihče zlepa pozabiti, komu se ima zahvaliti še dandanašnji za vse, kar je rešil iz onega groznega pomora in pdkolja, bodisi obstanek ali življenje ter zlasti zdravje; a kdor se tega ne spominja več, pač ni slutil, kaj je čakalo Evropo ob koncu svetovne vojne. Na tak način je vojna sila nenadno priborila rastlinstvu zopet ono vrednost, ki mu resnično pripada, ko je sijajno dokazala, da je rastlina prvotna, temeljna in prava hrana ne samo živali ampak tudi človeku, da je ona nevsahljivi izvor vsega blagra, kar ga božje solnce milostno in neprestano podeljuje vsej naši mrzli zemlji, ko se njegova ogromna svetlobna energija prav potom rastlinstva spreminja v ostale življenjske moči. A če je preenostranski napredek našega kulturnega razvoja zakrivil, da je človeštvo, žal, že skoraj pozabilo na te očite osnovne pogoje svojega obstanka, nam je radodarna priroda ohranila še po vrtih in poljih toli bogato izbiro primerne in tudi okusne hrane, da jo naše spoznanje sedaj prav sili uporabljati v najširši meri. In tako stopa povrtnina zlasti še kot neizčrpni izvor doslej nepoznanih, a za razVoj in zdravje človeka in živali najpotrebnejših vitaminov z ostalimi svojimi dopolnili vred kot važen činitelj naše hrane zmagonosno v ospredje iz preziranega ozadja, da smo jo zlasti v zgodnji pomladi po letošnji kruti zimi prav težko pogrešali.
Pa še neka druga «sila» je priskočila tudi nepričakovano v enaki smeri pri ženstvu v pomoč, ko je sama muhasta božica moda ubrala vsaj začasno poti, ki se ne križajo s poti higijene, kajti predpisana in mikavna sloka črta ženske je postala dosegljiva predvsem potom kuhinje. Ženske so se zbale mastnih in močnatih jedi, ki redijo oziroma vzdržujejo tolščo. To se je najprvo pokazalo v Ameriki, ko je zdravnica L. Peters prav učinkovito znala opozoriti svoj poslušni spol, da je od hrane odvisna tudi njega telesna lepota! In res, vse, vse so jo takoj ubogale in poleg
LETNIK VIL_ŽENSKI SVEfT štev. 6._STKAiN
telesnega gibanja so se začele postiti in zanimati za pozabljeno kuhinjo in izbirati jedi med manje redilnimi poljskimi pridelki, a posnemal jih je seveda kmalu ostali ženski svet. Od tod izhaja torej nekaj izdatnih reform ne le pri ženski obleki, ampak tudi v domači kuhinji, kar gotovo ne bo v škodo človeštvu, dasi so pretiravanja zahtevala že nekaj žrtev, kakor sploh vsaka dobra stvar. In splošnost uvideva sedaj oziroma je vsaj bolj dovzetna za svarilo zdravnikov, da obilna pretečna, mesna, mastna in prezačinjena hrana poleg ostalih kulturnih naslad in nadlog prav razkraja nam zdravje, kar lahko povzroča celo vrsto zavratnih obolenj in slabosti in sicer v vseh dobah, prej ah slej, od otroških let do prezgodnje starosti.
Dovolj razloga torej, da se po možnosti izogibljemo tolikih običajnih jedi, ki vsebujejo le obilo tolšče, beljakovin in sladkorja in rabijo preveč kuhinjske soli, a nas zalagajo s kvarnimi kislinami in žlin-drami ter potom prelahnega prebavljanja ulenijo črevo in po vrhu še obremenjajo srce, obisti in jetra; povrnimo se raje kolikor možno k rastlinski hrani, ki nam daje iste temeljne in potrebne snovi in sicer v manji a še zadostni men poleg prepotrebnih vitaminov in koristnih rudninskih soli z apnom vred.
Kuhanje, ki je postalo skoraj že postranska skrb gospodinje, da ga je tudi sama dekla po vsakdanjem zastarelem kopitu odpravljala, to važno opravilo naj stopa zopet prenovljeno v ospredje gospodinjstva. Naj ne slovi le ona kuharica, ki ume sestavljati cele tortne stavbe, najpikantnejše omake in pestre zmrzline, ampak raje tista, ki iz priprostih vrtnin pripravlja raznolično in povrhu okusno jelo. Tudi kuhinjska umetnost .napreduje in ni še dosegla svojega vrhunca; francoski mojstri-kuharji poizvedujejo še sedaj po Dunaju za novostmi, ki jih je potreba v vojni iztuhtala. In ker se je veliko nekdanjih predsodkov glede naše prehrane razblinilo, najdejo tudi zdravniki po družinah bolj poslušne pomočnice, ki .niso več slepo zaverovane v same krepilne juhice aH likerje. Močnate in mesne zmesi niso več edina zaželjena niti poglavitna hrana tam, kjer prihajajo razne vrste soeivja, korenja, sadja, sadnih sokov poleg kislega mleka in ribjega olja na mizo. A najnovejšo prekucijo doživlja zelenjava, Tci se daje kakor sadje zavživati tudi surova. Dokazano je namreč, da ■običajno kuhinjsko pripravljanje, zlasti s toploto, uničuje precejšen del raznih najžlahtnejših vitaminov, ki se nahajajo v sveži zelenjavi. To spoznanje je privedlo do surove hrane, takozvane «Rohkost», ki je posUla na Nemškem prav moderna in jo priporoča vse vprek kot edino zdravilno in rešilno sredstvo za mnoge bolezni in za bolehajoče človeštvo sploh, češ, saj se je človeštvo že dovolj zastrupljalo s kislinami, ki mu jih dovaja kuhana in mesna hrana namesto ostalih boljih snovi, ki se po dosedanjem kuhinjskem pripravljanju povsem uničujejo oziroma razgubljajo. To so zdravi nazori v novi struji, katero tudi zdravniki podpirajo, dasi je ne morejo kar na slepo priporočati in odobravati, ker prerada in preveč pretirava, ko
STRAW 186.	2ENISKI SVE.T čtev. 6._■ LEfTNIK VII.
na sploh zametüije vsako hrano, ki ni rastlinskega izvora, razven mleka in. jajec ter ne dovoljuje uporabljati ogenj, da si po takem ne bi smeli niti speči kruha; toda človeštvo se je skozi tisočletja posluževalo ognja za razne načine prirejanja svoje hrane, da se pač te koristne navade gotov^ ne odreče nikdar več. Zato je naravno, da ostanemo vsi tudi v bodoče pri peči in ognjišču in si raje uredimo takozvano mešano hrano, pri kateri pa. zavizemlje surova hrana svoj precejšni del, ki bo vsekakor moral biti izdatnejši, kakor je bil dosedaj. Tudi je sama surova hrana preveč draga, ker ni izobdlja v svežih in uporabnih pridelkih na domačem trgu, in ker državne meje silno ovirajo svobodni promet med deželami z različnim podnebjem); zraven tega se pa so ivje prav kmalu pokvari in lahko-onesnaži z gnojem, zemljo, prahom ter še posebej pri pobiranju, prevažanju: in shranjevanju v nezdravih skladiščih. Tudi so pridelki podvrženi množici vidnih in nevidnih zajedavcev, ki so večkrat človeku nevarni, tako-da jih ne sme vživati v surovem stanju, dočim se kot kuhano jelo dado-še dobro uporabljati. Slednjič je pa treba pri surovi hrani posebno skrbnega pripravljanja in to ni lahko pogoditi, ampak treba praxega učenja, razumevanja in zmisla. Niti ni sama surova hrana primerna za vsakogar, posebno za daljšo dobo' ne, a nikakor ne za bolezni raznih vrst. Zato treba torej veščega in premišljenega nasveta vselej, ko kanimo poskusiti s čisto-surovo hrano, da ne zabredemo mesto zaželjenega ozdravljenja in okrep-Ijenja v hujše in resne posledice. To vlelja zlasti za bolne na prebavilih, katerim ne kaže, da bi si nalagali s surovo hrano še težje breme.
Za surove, jedi se pripravljajo, kakor rečeno, le sveže, prav sveže: vrste sočivija in sadja, brez madežev, in gnilab, skrbno očiščene posebno-od vsake zunanje nes-nage in morebitnih zajedavicev. Največja skrb gre sadju, ki je vsled slaidkorja posebno lepljivo in se vživa po možnosti z olupki vred, ker so površne plasti naVadiio bogatejše na vitaminih; zato pa. ne bi smelo sadje, nikdar obležati v nesnažnih prostorih, posodah, vrečah, oziroma niti na zemlji ne na prahu, ter bi ga tudi ne smeli otipavati z. nesnažnimi prsti. Kdor mora torej sadje kupovati, ne ve nikdar, koliki in kakšni nesnagi je bilo prej izloženo! Enaka pretirana snažnost je potrebna tudi za zelenjavo, katero treba čim bolje izpirati v pitni vodi. Tudi zelenjave ne kaže vživati surove, vsaj dokler se ne prepričamo, da ni bila kdaj oblita z gnojnico. Taka higijenična ugibanja nam poikazujejo izredno vrednost lastnega vrta, ki jo pa zna ceniti navadno le oni, ki vrta nima.
Kako se pripravlja in sestavlja surova hrana, naj pove nekaj receptov, ki so navedeni v kuhinji že danes in bodo še sledili. Tudi ni enoličnosti, niti preveč zabele, soli ali sladkorja potrebno, da so le snovi dobro zbrane, vse je pestro, okusno in tečno. Uporabljamo zgolj-rastlinske jedi, ki lahko nadomeščajo razne kuhane jedi. Za lepivo ra-
LEiTNIK VII._ ŽE'NSKI SVET štev. 6.	STRAN 187.
bimo pri tem .mleko, jajce in med; z ozirom na nekatere prenosljive kravje bolezni pa ni priporočljivo uporabljati nezavreto mleko. Izmed obilice sadov omenjamo posebej orehe, lešnike in mandeljne, ki so razmeroma di-agi, ker se premalo gojijo v naših krajih in to tudi z ozirom na njih precejšnjo hranilno vtednost. Enako važno vlogo ima tudi posušeno sadje, ki postaja neprecenljiv in bistven del nove hrane, poleg zdrobljenega in namočenega raznovrstnega zrnja, kakor je oves, riž, turščica itd. Posebno zdrav in rabljiv za surovo hrano je tudi paradižnik, ki ga že zdavnaj v južnih krajih siirovega jedo v večjih množinah; na beograjski kliniki so pred kratkimi opozorili na razna zdravilna svojstva tega sadu, kakor poročajo nemški znanstveni listi. NajzdraVejšo kislino daje limonov sok, ki je tudi okusnejši kakor kis in mu pripisujejo posebno veljavo; le mimogrede beležimo, da ve neki ameriški pisatelj celo poročati o čoidapolnem vplivtu liraooovega soka na nesoijlasja med zaljubljenci. Posebna prednost surove in rastlinske hrane je tudi v tem,, da je zavžitna brez kuhinjske soli, kar je v zdravstvenem oziru velikega pomena. Znano je namreč, kako je kuhinjska sol škodljiva za nekatere bolezni, a tudi za zdravega ni vselej koristna. Zato pa vsebuje surova hrana, ki je ni Vrela voda po nepotrebnem izlužila, razne drage rudninske soli, ki vtegnejo posebno koristiti pri nekaterih bolehnostih.
Glavna težava surovie hrane je način njenega pripravljanja, ki ga treba prav proučiti po izkušenih narvodilih. Znan je v tem oziru laški rek glede solate, ki zahteva, da ji daje dja razsipnež, soli modrijan, kisa skopuh, a vse naj premeša norec. Temu primerno treba tudi za vse ostale surove jedi obilo izkustva in spretnosti, V ta namen kaže vzbujati Večje zanimanje za rastlinsko hrano sploh in za surovo še posebej, da se širi razmemo zi njenim velikim' pomenom v zdravstvenem oziru m,oderno prirejanje zelenjave bodisi v sopari ali z mastjo, da se po možnosti ohranijo vitamini in soli, ali pa na surovio, ker so take nove in zdrave jedi velik pripomoček v domačem gospodinjstvu,
A koliko že zanemarjenih gredic in opušćenUi vrtov bi lahko zopet ozelenelo okoli naših domov in hišic in koliko prekrižanih rok najde tam hvaležnega posla, a zraven še koliko prihranka pri krčmarju in trgovcu bi našle one najštevilnejše družine, ki imajo najmanj zemlje v večjih Vaseh in predmestjih na razpolago, če bi se le resno in razumno poprijele gojenja zelenjave in sadja. Vsak tak trud se navadno bogato izplača, a nekaj pretegnjenja zdravih udov navadno ne škoduje. Ponekod celo smatrajo vrtnarstvo za ženski poklic in mu obetajo še'lepo prihodnjost; gotovo bo še več uspeha pri tem, če napredujemo istočasno v) kuhinji.
I z v E s T J
Po Ženskem svetu.
Materinski dan. Po sklepu na kongresu Narodnega Ženskega Saveza v Jugoslaviji 1. 1926. so tudi po naši državi uvedli pro-'slavo Materinskega dne, in sicer drugo nedeljo v maju. Po večini obhajajo tudi v drugih državah ta praznik v majniškem času. Letošnja proslava Matere je po svoji splošni zasnovi vsekakor visoko nadkrilila lansko in predlansko. Dočim sta se vršila prejšnja dva materinska dneva v znamenju povdarjanja in opevanja materinske svetosti in ljubezni, je letošnja prosla-va posegla globl-je v socialno bistvo materinstva. Po čaisopisih smo čitale temeljite članke, ki so z raznih vidikov obravnavali materinstvo, njega pravice, krivice in zaščito v družini in državi. Narodni Ženski Savez pa je pozval vis« kroge prebivalstva, naj pomagajo ustanoviti fond za pomoč materam v bedi.
«Žens-ki Svet-», ki je imel letos v izhajanju velike tehnične neprilike in ovire, žal, ni mogel tako prispevati k proslavi Materinskega dne, kakor bi bik njegova dolžnost in želja.
Kraljica Marifa za siromašno deco. Štirideset siromašnih otro'k bo letos deltjžnih posebne dobrote naše kraljice. Visoka gospa, sama srečna mati, razum'6 položaj one matere, ki radi bede ne more dati otroku onega zraka in živeža, ki je tako potreben njenemu slabotnemu ncbogljenčku. Zato pošlje 40 otrok iz raznih kraje-v države na svoje osebne stroške k morju, na prelepi Lokrum.
Petdesetletnica dr. Alice Masarykove.
Minuli mesec iso Čehi proslavili petdeseti rojstni dan Masarykove hčerke, ki je kakor njen oče posvetila vse svoje življenje narodu in kulturi. Pred vojno je bila profesorica, med vojno ves čas internirana, po prevratu pa neumorno deluje na socialnem poprišču, predvsem v Čehoslovaškem Rdečem križu, katerega je sama utstanavila in ga tako vzorno vodi, da so njeno delo priznali celo v tujini in jo lani izvolili v Pragi za predsednico Mednarodnega kongresa za socialno delo.
Veliki Slovanki in neumorni socialni delavki tudi naše iskrene čestitke!
Poljakinje v Parizu. Dve odlični poljski znanstvenici delujeta tam; M a r j a Sklodowska in Adrijana Hwiska, priznana arhitetka. Dodelana je že sedem-nadstropna palača, izvršena po njenem načrtu. Stavba je tako lepa, da je Hwiska dobila že več naročil. Najvažnejša bo vsekakor palača Ženskega kluba, za katerega baš sestavlja načrt.
Bolgarski ženski tisk. Narodni Ženski Savez bolgarski izdaja kot svoje glasilo «Ženski glas»; urejuje ga Dimitrana D. Ivanova in izhaja dvakrat na mesec v Sofiji. Zadnje čase so Bolgarke začele izdajati še drugi Ii«t «Ž e n a t a» (Žena), ki ima bolj poljudno poučno in znanstveno nalogo; ščititi in poučiti čitateljice v vseh zadevah, ki se tičejo žene kot človeka in delavke, kot matere, soproge in državljanke.
Sigrida Undset, norveška pisateljica, je dobila letos Nobelovo nagrado, ki znaša lepe tisočake. Skoro ves denar pa je darovala zavodom, ki skrbe za bolno deco.
Mednarodni kongres zdravnic je zboroval letos aprila v Palais Royal v Parizu. V mednarodni zvezi zdravnic je zais-topanih 19 n-arodov, ki so skoro vsi po-slali delegatinje na kongres. Zveza je prevzela nalogo, da skupno pospešuje rešitev vs-eh socijalno-hi-gijenskih vprašanj, ki so posebno za zdravnice pomembne: mladinsko varstvo, zaščita mater, stanovanjski problemi, porodništvo itd.
Kongres se je bavil zlasiti z dvema vprašanjema; «spolni poduk otrok in mladoletnih» ter «porod brez bolečin».
Referentinji prvega vprašanja sta predlagali kot rezultat svojih raziskovanj sklep, da je poduk neobhodno potreben. V otroški dobi naj ga dado stariši, ki naj preprosto toda absolutno resnično odgovarjajo na vsa tozadevna vprašanja otrokova. Predpogoj je seveda, da so stariši na to primerno pripravljeni, kar pa do sedaj večinoma nisio in radi če-s-ar se naloge ogibljejo. Debatiralo se |e, kdo n.aj pozneje poduk izpopolni v biološkem, fiziološkem in etičnem oziru. Izreklo se je mnenje, naj se zahteva od učitelja popolno poznanje materije, toda o osebni higijeni in s:polnih boleznih naj po-dučuje samo zdravnik ali zdravnica.
Kar se tiče poroda brez bolečin, sta dve Angležinji temperamentno pobijali nazor, da mora ženska v bolečinah roditi. Opozarjali sta na dejstvo, da je strah pred porodnimi bolečinami dorstikrat vzrok omejitve porodov. Nasprotno pa v Indiji ženske načelno odklanjajo narko-tična sredstva pri porodih. Nadalje se je opozarjalo na to, da nista dozdaj še nobeno sredstvo in nobena metoda tako popolni, da bi preprosto in brez nevarnosti omogočili porod brez bolečin.
Vdeleženke kongresa so si ogledale številne zdravstvene, humanitarne in socijalne institucije Pariza, razume se pa, da se na kogres^ poileg znanstvene ni zanemarjala družabna stran, ki koristi vsakemu mednarodnemu delu.
Novoizvoljena je bila za prvo predsednico Francozinja. Poleg nje je 6 podpredsed-
LETNIK VII.
ŽENSKI SVET štev. 5.
STMAiNI 1537
nie in sicer; Angležinja, Norvežanka, Američanka, Jugoslovanka, Nemka in Italijanka.
Gospodinjske posvetovalnice. V zvezi z današnjimi spremembami gospodarskega in 'družabnega reda se porajajo novi problemi gospodinjstva, ki zahtevajo rešitve. Toda posamezna gospodinja jih dostikrat ne najde, kajti manjka ji včasih potrebae izobrazbe, vzgleda, natančnejšega vpogleda v razmere, časa, da bi iskala, kar potrebuje itd. Zato je danes bolj kakor prej potrebna sveta.
Na Dunaju je klub srednjih stanov, ki ga vodi gospa Nelly pl. Fiisch-Wahliss, otvoril posvetovalnico za gospodinje. Moderna ustanova je neštetim dobrodošla in oglašajo se z najrazličnejšimi vprašanji.
Najčešće sieveda, kako se z omejenimi in skromnimi sredstvi preživlja številna družina. Posvetovalnica jim daje načrte za go-podinjstva, pri katerih so vpoištevane razne individualne okolščine, na primer bolnik v družini, ki mora imeti posebno dijeto itd. Za one, ki hočejo vedeti, kako bi prekrojile ali porabile staro obleko, je urerjena mala krojačnica, kjer jim blago takoj prikrojijo in -dajo potrebna navodila za izvršitev. Za matere, ki bi dale začasno otroke isdgurnim rokam v oskrbo, so pripravljeni naslovi, one, ki bi oddale sobe, dobe najemnike, posreduje se razno delo itd, Samoobsebi se razume, da preizkusi posvetovalnica vse gospodinjske novcGti in pojasnjuje gospodinjam, kaj se je obneslo in k-aj je zanje in njihove razmere praktično in rentabilno.
Slično posvetovalnico je ustanovil na Dunaju tudi induistrijalec MeinL Vodi jo gospa Gisi Hirsch. Daje brezplačno zla^sti nasvete o poenostavljenju in pocenitvi gospodinjstva. Ta posvetovalnica razdeljuje tiskane jedilne liste za tedne in mesece naprej. Jedilni lisfti so prilagođeni različnim stopnjam dohodkov in navedene so tudi cene živil.
Kuharska tekma. Aprila meseca t, 1. je bila v Berlinu kuharska tekma. Kuharice 'So se kosale, katera zna najhitreje in najceneje pripraviti kosilo za 4 osebe. Med tekmovalkami so bile kuharice po poklicu in tudi gospodinje.
Materinstvo,
Dojenčkova koža je silno občutljiva, posebno oe je otrok vedno pokrit ali oelo povit in ne more priti zrak do njega, da bi mu utrdil kožo. Če malčka kje kaj tišči, če se ob kaj drgne, če je v mokr-em, pa mu že kožica pordeči in ga boli. Tako dete na^-vadno mnogo prejoka. Včasih ga tišči na-gubančena plenička, včasih se mu preveč drgne nožica ob nožico, ali se pomoči in Uži zavit v sopari, pa mu je že kožica ranjena, Če dojenčka ne izbrišeš dobro po ko-
panju ali kadar se pomoči, ga začne peči po gubah v koži, za ušesi, za vratom ali pod brado, v komolcu, pod kolenom, pod pazduho, med nožicama in drugje. Zato bi morala mati namazati dojenčku ves životek po vsaki kopeli -s kako mehko maščobo, V la namen prodajajo posebno olje Baby-Cosmetique, pa tudi mandeljnovo olje in vazelin je dober. S tem že naprej obvaruješ otroka bolečin; ce pa že ima vneto kožico, mu pa mazilo olajša bolečine in ranice kmalu zaceli. Ako je na kakem mestu kožica posebno močno vneta in rdeča, ne smeš otroka' umivati z vodo nego z oljem ali vazelinom. Pri tem napoji košček vate z oljem in očisti kožico. Če ima odprto kožico za uhoon, mu potem položi tja tanek košček vate, istotako tudi pod pazduho. Otroški prah je tudi dober; toda s tem smeš posipati otroka le, dokler je kožica samo rdeča, ne pa ranjena; drugače ise prah rad sprimc v svalke in še bolj rani vneto mesto.
Če se dojenčku zaleti, se mati zelo prestraši in tolče otročička po hrbtičku. Pa še hitreje pomaga, če ga primes za obe ročici in mu jih stegneš navzgor. Pri tem se mu prsca razširijo in nezgoda je premagana.
Higijena.
KAM NA LETOVIŠČE?
Poletje je blizu, pridejo počitnice za mladino, in kdor le more, potegne rad z doma, na pot, na letovišče k sorodnikom in prijateljem in po možnosti tudi k morju, ki nudi toliko zdrave zabave in spremembe. Tako nastaja prav pogostoma za stariše vprašanje; Kam z otroki: ali na deželo ven, ali v gorski svet. ali na morsko obalo? Razne okolnosti soodločujejo pri teh vprašanjih, v glavnem seveda le novčna sredstva; a kdor le more, jo poteguje najraje na jug, na morski breg, ker je moč morskih kopeli obče znana in priznana za zdravilno. No oni, ki žive trajno pri morju, si pa želijo prav tako proč z do.ma na deželo, v hribe in v gore. Za le-te je gorsko podnebje enako mikavno in v zdravstvenem obziru dragoceno in koristno, kakor za de-želane morsko, kajti za oboje je glavno prememba podnebja poleg čistega zraku in obilega solnca. To staro pravilo o koristnosti premembe klime velja še dandanašnji na splošno navzlic dejstvu, da so učenjaki odkrili pred kratkim blagodejnost ultravijoletnih žarkov v višjih legah, a v morskih kopelih spoznali posebno krepilno draženje našega onemoglega ustroja. In res zadostuje za večino onih, ki kažejo le lahne znake bolehnosti, utrujenosti, zastanka v razvoju, nezadostnega oporavka po presta-
STRAK 190._ŽEO^SKI SVET štev. 6._LETNIK VII.
ni bolezni, da krenejo na breg ali v hrib, tresejo žličko sladkorne sipe in jo dobro ker dovolj je, da izdatno premenijo okoliš vdrgnejo v kožo. Po nekoliko minutah po-in o-zračje, Ostaja pa še precejšnje število stanejo roke mehke in lepo bele. Naše gotskih, ki potrebujejo nujno morskih kopeli, spodinje, ki mesijo kruh, si pa ubelijo roke in to S.0 zlasti otroci z otipljivimi in vid- s testom; kmečka dekleta si jih umivajo s' nimi žlezami (bezgavkami) bodisi na vratu kuhano zelenjavo, ko jo pripravljajo za ali pod pazduho ali v ^mljah, takozvani svinjsko krmo. Soli in kisline, ki so v taki limfatiki, ki se zde celo morda prav zdravi, zelenjava, tudi ubelijo kožo. pa jim zdravniki najdejo povečane tonzile	—
v žrelu ali vegetacije v nosu, v hrpeljili in	l^tiT-ittnto
odebelile äeze ob bronkih; za skrofulozne	IVUllinjćl.
raznih oblik in za one, ki trpe na jetičnih	SUROVA ZELENJAVA
premembah zglobov, kosti in kože skrbe	(Okj spredaj členek .Preobrat v kuhinji.)
navadno ze nekatere zdravstvene ustanove,
da pridejo do rešilnega morja. Nikakor pa Surova špinača kot šolala. MUdi špinači ni koristna morska kopel, zlasU čezmerna potrgamo peclje, operemo jo in zrežemo na in ponovna ne, za vse, ki trpe na pljučih tanke rezance. Nato pridenemo strok s in bronkih, na reumatizmih in protimi, na soljo strtega česna, olja in limono'vega soka, srcu in obistih, na živcih in ki so izrazito dobro zmešamo ter serviramo kot solato h malo- oziroma slabokrvni. Take bolnike krompirju, rižu itd.
morske kopeli preveč razdražijo, ko vzpod- Korenje kot solata. Mlado korenje olu-bujajo in pospešujejo telesno presnavljanje, P™", operemo ter ga nastržemo kakor pa ni več dovolj odpornih sil in snovi v ^^en na strgalniku. Pridenemo mu eno aH zalogi, Zato se vračajo nekateri le shujšani dve nastrgani jabolki, par zrn soli, par žlic domov in celo v mrzličnem istaoju. Vsem dobre kisle smetane, zmešamo ter iservi-takim preobčutljivim osebam se priporoča ramo k praženemu rižu. letovišče v višjih krajih, za 300—500—800 Korenje z medom. Olupljeno in oprano metrov višjih, kjer vtegnejo sicer spočetka korenje nastržemo na strgalniku, pridenemo tudi pešati, a po 3 tednih že navadno nara- žlico sesekljanih orehovih jedrc in žlico . šča njih teža, ako so le ostali zdravstveni medu — in dobro premešamo. Serviramo ga pogoji letovišča ugodni. Pa tudi tu ni s črnim kruhom.
solnčna kopel za vsakogar in zato j'e vselej Kumare s smetano. Kumare olupimo fpa-bolje, da poprej zdravnika povprašamo za zimo, da niso grenke] prerežemo po dolgem svet, nego da doživimo kaj hujšega. Po- napol, izločimo pečke, ter jih zrežemo na novno tehtanje je pri iem najbolje merilo za tanke listke na krhalnikli, osolimo jih, po-presojanje učinka; is tem se večkrat še pra- tresemo nekoliko s sladko papriko, pride-vočasno opazi, nismo li na letovišču preti- nemo par žlic dobre kisle smetane in zme-ravali v tem ali onem pogledu.	^ _ ^ Samo. Serviramo jih s kuhanim, slanim,
Glede kopeli treba poseb'ej opozoriti in celim ali pečenim krompirjem, svariti one, ki še bolehajo za vnetjem no- Paradižnik kot solata. Dobro zrele oprane tranjega ušesa, oziroma imajo bobnič prebit, paradižnike olupimo, (lahko jih pustimo ne-da vtegne vsaka kapi,a vode y ušeisu, ker olupljene) zrežemo na tanke listke, pečke je mrzla m m nikakor dovol) cista, škoditi odstranimo, pridenemo po okusu tudi tanko in povpočiti nova vnetla z nevarnimi kom- ^^^^^^^	paprike in čebule, osolimo,
phkaciiami. V zadnjem času so ugotovili, „blij^rno z oljem in limonovim sokom ter da ,e že marsikdo celo utonil, ker )e vßled previdno zmeša,mo, da ne razpadejo. Ser-vstopa vode v notranje uho izgubil_ nakrat	jjj,	jedilom kakor vsako
potrebni čut za ravnovesje; take žalostne	p^ jjj^	^
primere so prei pripisovali navadno pomoto- ^^ ^jj otročjim fižolom,
ma le srčnim krčem; zalo si Je treba zamašiti «ešana surova solata. 3 lepe, rdeče olup-ušesa z vato, ki pa mora bili s e m a s t n a,	3	jabolka nastržemo na
da ne vsrkava vode, oziroma je treba sva- .^^galniku, pridenemo 3 pretlačene paradiž-lek vate namazati z vazelmom,	osolimo, pridenemo žlico sesekljanega
Bele roke opevajo pesniki; kras so tudi drobnjaka, limonovega soka in olja po okusu današnji ženski, čeprav ljubi solnce bolj kot ter zmešamo.
senco in ji je ogorela koža bolj zaželjena Zeljna solata. Zeljne liste operemo, kot sanjava bledoličnost. Roke pa ima le jim izrežemo storže ter zrežemo na drobne rada bele. Seveda jih je težko ubraniti rezance. Nato osolimo in pustimo stati solncu, če nse drugo telo nalašč nastavlja nekaj časa. Lahko obtežimo. Pridenemo vročim žarkom. Angležinje si pomagajo strte kumine, olivnega olja, limonovega tako-Ie: V topli milnici si umivajo roke to- soka in dobro zmešamo.,
liko časa, da se koža na debelo pokrije z Solata iz viSnjevcga zelja. Višnjevo zelje gosto milno peno. Na to penasto plast po- pripravimo ravno tako kakor belo. Prime-
letnik vil.
ŽETS^SKI SVEIT štev. 6.
stran 191.
fšamo naistrgano jabolko, polijemo z olivnim cljem, kisom ali limoTiovim sokom ter dobro sZmešamo.
Opomba: Solato labko 'Sierviramo s ku-lianim ali pečenim krompirjem.
Kislo zelje. Ne kuhano kislo zelje poire-«emo s kumino, (ki mora biti dobro sesek-Ifana), pridenemo strok s isoljo strtega česna, polij-emo z oljem in dobro zmešamo.
Kolerabicc z željenu Malo zeljno glavico otrebimoi operemo, izrežemo listom storžke in dobro sesekljamo ali zmeljemo z ^mesnim) strojčkom, Pridenemo olupljeno ravno tako zmleto kolerabico in eno-dve Jabolki, žličico fino sesekljane čebule, zelenega pet-eršilja, listov od zelene in drobno ©trte kumine. To okisamo z limovim sokom, oblijemo z olivnim oijem in dobro zmešamo.
Pečena jabolka. Neolupljenim jabolkom izločimo peščevje (pri muhi], v jamico pa -dcnemo košček masla i« zmetih orehov ter spečemo. Pečene potresamo pred servi--Tamjem s finim sladkorjem.
Gospodinjstvo.
Higijena v kuhinfi, (Kot dodatek k našim člankom v prejšnjih številkah navedemo šc Bekaj opomb o živilih.)
Koža od bolne živine je vzrok mnogih zastrupljen}. Zastrupijo se noge, če je koža bila porabljena za obutev ali život, če je bila predelana v boe in kožuhe. Pa tudi zdrava koža po.stane istrupena, če je pobarvana s strupenim barvilom.
Sveža slanina (špeh). Zdrava fe Visita, bela, rahlo navdahnjena z rožnatim odtenkom, voljna, pa ne mehka, diši po -«veže zaklanem. Slanina, ki je stala več dni in je dobila hud duh, ni več prava, je bolj mehka pod prstom in vse prajije in čebule fe ne morejo več popraviti. Slanina, ki cika TIA sivkasto ali rumenkasto in je puzdrava in hud&ga duha, je od bolne živine. Hud duh ima tudi mrjaščcva, isJab želodec je ne prenese.
Prckafena slanina. Dobra se topi, ima okus kakor po orehih, je rahlo rumena, '"krepka. Slanina, iz katere tse cedi, ki je žal-tava, rumena, mazasta, grenka, ni zdravju koristna. Slabo prekajena se pokvari rada, dobi se tudi prekajena, ki je že zasmrdela, ipredno so jo obesili v dim.
^Svinjiska čista mast. Pri kupovanju dobimo pogostoma «čisto» ma^t, kateri primešano več ali manj loja in to ne ■najboljšega. Poleg loja kvari mast tudi to, -da cvreio z let»o slanino tudi. očrevimno. ki trna hud duh. Pa tudi drugače čista in zdrava mast ima hud duh in okus, če je od take vrste preŠLČev. Po drugih krajih primešavajo jmasti §e marsikaj. Ameriška mast je res
dobra iz nekaterih tovarn, dobi se pa tudi potv(?rj«na, smrdljiva. Pol-eg manj vredne masti drugih živali pridevajo nekateri tovarnarji masti soli, krompirjevega škroba in vode, da pripomorejo teži; da bi ne splesnila vsled te primesi, ji dodajo galuna. Čista svinjska mast je bela, prozorno se topi rada v ustih in med prsi, je slastna po okusu in prijetna po duhu. V mrzli vodi se ne topi. Sicer pa do>^i tudi čista in zdrava mast zamolklo barvo, če se kuha predolgo in če se kuha v železnem kotlu. Mast, ki je zelo rumena, trda, neprosojna, v kepah, je pomešana z lojem. Loj se pozna po duhu in okusu, posebno kadar se razbeli mast. Sivkasta, modričava ali marogasta mast, ki se drobi, ki se vleče, cedi kakor olje, ki smrdi, k-do ve po čem, je potvorjena in nezdrava. Primes škroba naredi mast jako belo in drobljivo, lepljivo.
L o j imenujemo maščobo goveda in ovac. Tudi loj potvarjajo s škrobom, kuhanim krompirjem, mramornim prahom, peskom itd. Čist loj je trd, rahlo rmnenkast, diši pač po loju, ali ne kislo in ne žaltavo.
Oljčno olje je isamorodno, čc digi rahlo po olivah, je čiste zlate barve in težkega curka in sladko-m as laste ga okusa. V mrazu se gosti rado v kepe, s kisom se zmeša« Potvarjajo ga z oljem iz bombaževega semena, z oljem iz ogrščice in drugimi manjvrednimi olji.
Rak postaja strupen takoj, ko pogine, iz tega je na-stala gotovo navada, da pristavimo žive rake. Zdrav rak ima rep pod-vit, je zamolkle barve in diši po vodnih rastlinah. Zdrav rak je nemiren, uide iz kosare, se giblje v vodi. Rak, ki je sive barve in^medel v gibanju, je bolan in ni priporočljiv. Splošno kupujemo rake žive, če pa nanese, da kupi kdo kuhane rake, se mora prepričati, če nimajo hudega duha, ker je mogoče, da je «kuhal prodajalec mrtve rake, kar se pozna tudi po repu; zdrav rak ima tudi kuhan še podvit rep. Kdor ima rake več dni doma in vidi, da se jim spreminja barva na sivo, naj jih vrže proč, ker so bolni, da ne nakoplje sebi bolezni. Nekateri vtikajo pri kuhanju rakov v lonec razbeljeno železo.
Perutnina, ki ima debelo napihnjeno glavo, motno oko, velo bledo rožo, hrome, umazano rumene noge, koščeno zibko in plavkasto polt, ni zdrava. Na glavi, na koži in pod perotmi ima bolna žival prišč. Za klanje in vživanje ni žival, ki kloči ali ki vali, ki sc goli in iz katere lije.
Golobi so zelo podvrženi kožnim boleznim; Če imajo prišč pri kljunu, pod perotmi in po koži, niso varni za vživanje.
Perutnino, ki prihaja zaklana na trg, je treba pregledati, če ni morda prej poginila in je dobila šele potem nož. Rana mora biti
STRAJJ 192._ŽENSKI SVET štev. 5._LETNIK VII.
še sveža in zevajoča, koža bela, svinčene	Gostoljuben sprejem,
kože nima zdrava in živa zaklana žival-	Da povabilo sprejmeš, moraš bili z dolično
Prodajalci namažejo izd.aj&ko kožo z moko,	osebo v zelo dobrih odnošajih; med postova«
da jo ubelijo.	njem moraš namreč imeti sigurno zavest, da.
Zajec je bil bolan, če ima zmehurjena,	nisi nikomur v nadlego in v napotje, gnojna jetra in pljuča ali prišč po koži. Je	Mnogo ljudi je, ki se kar sami povabijo, že «unljivo, če je odstranil prodajalec jetra.	"To ne ^rc. Počakaj vedno, da te druyi pova-Pomanjkanje dlak za ušesi je tudi znak	Jjijo in to tudi takrat, kadar gre za povabilo bolezni. Zajec, ki je že pokvarjen, ima raz-	tvojega najboljšega prijatelja. Hto steklene oči, iz gobca mu prihaja zo-	Poserbno se ne odloči kar na hitro .sprejeti pern duh. Zajec, ki iso ga podili dolgo psi,	povabilo od velikomes knežev. V velikih meje mehak v zatilniku in ima neokusno meso.	stih ne razpolagajo ljudje s tako obsežnimi Ribe S3 pokvarijo hitro. Kar ima udrte	in obilnimi prostori kot na deželi, tudi življe-oči in škrge, blede škrge' in plavute, kar	nje in zabava sta dražji,
ima hud duh, mehko sluzasto me-so, kar	če si povabilo sprejel in mu pritrdil, drži
nima več srvoje naravne barve ampak ma-	obljubo in se zanesljivo odzovi. Ne pozabi
rogaste madeže, je sumljivo. Ribe imajo tudi	določenega dneva. Da bi gostitelj ne pozabil,
prišče po koži, in so tedaj nezdrave. Stru-	na povabilo, ga dva dni preje pismeno na~
pena je vsaka riba ob svojem času. S tro-	tančno obvesti o svojem prihodu,
vilom omamljene so tudi strupene. Ribe iz	V goste pridi dobre volje. Kaži se vzrado-
m.očvirnih krajev in iz zaprtih jezer se po-	ščenega nad tem, da lahko prebiješ nekaj ur,
kvarijo hitreje kakor iz živih voda, imajo	ali dni v sredi gostiteljev,
tudi duh po plesnivem. Ribji strup je ravno	Bodi diskreten in ne izrabljaj preveč go-
tako hud kakor sirup drugega pokvarjenega	stoljubnosti. Ne zaposluj po nepotrebnem slu-
mesa. Lea Faiurjeva.	žincadi in ne odteguj je njenemu domaČemu
'	delu. Ne pošiljaj poislov z naročili z doma,.
^^ I^pCin vedenju	^^ ^^ proisil dovoljenja.
(Nadaljevanje.)	Ne vzbujaj pozornoisti s svojimi navadami»
„ , ...	Ako vidiš, da se je zjutraj pripravila kava za.
Razkazovanje imovine.	^^^^ ^^ izbirčen, da bi zahteval
Mnogo je ljudi, ki gostu prično razkazovati	zase čaj ali kakao,
svojo imovino do pretiranosti. Vsak količek,	Ne kaži slabe volje, če ni na mizi mineral-
od kleti do podistrešja, vrt od vseh strani,	„e vode one znamke, ki jo vedno piješ, za-
hlev od zunaj in znotraj in vse, kar ee hiše	dovolji se s tem, kar se ti nudi.
drži, mora gost občudovati in ogledovati do	N© premikaj v odkazani ti sobi ctvari in
utrujenosti m otopelosti. Preden začneš raz-	„g rabi jih, če niso direktno tebi na razpo-
kazovati, počakaj, da gost sam izrazi željo,	[ago.
kaj bi si rad ogledal.	Ne poškoduj ničesar ne v stanovanju ne
Če premoreš izredne umetnine, porcelan,	na vrtu. Ne trpinči živali, in če ti je dana na
slike ali knjige, se prej izkušaj prepričati,	razpolago puška, ne streljaj ptic na vrtu okoli
dali ima tvoj gost zmisel za take reči, preden	hiše. Ne streljaj lastovk, niti drugih ptic
mu pričneš na dolgo in široko razlagati po-	pevk,
men in vrednost svoje zbirke.	Kadar imaš svoje otroke s seboj, dobro
Glede napitnine, ki jo misli gost naldoniti	pazi na to. kaj delajo. Za njih vedenje in rav-
služinčadi, se gospodar ali gospodinja ne sme	nanje si o-dgovoren ti osebno,
vtikati. Pripomniti pa mora poslom, 3a se	Ne zlorabljaj gostoljiibnorsti do nadležnosti,
ne smejo kazati gostu preuslužne, kar se zdi,	Kadar vidiš, da ima tvoj gostitelj kako nujno
kot da bi se hoteli prikupiti za dobro na-	opravilo, odstrani se v svojo sobo pod pre-
pitnino.	tveizo, da imaš odpraviti s korespondenco!
Gospodinja mora paziti, da ^so poslu usluž-	če imajo gostitelji obisk, se ne prikaži v
ni vsakemu gostu enako, ni da bi manj si-	galon, če te niso izrecno poklicali,
tuiranemu stregli bolj malomarno, premožne-	^^^^ ^
'^VLualcrihT^e.h je poslom strogo prepo-	ne jstajaj prepozno. Prihrani in olajšaj povedano jemati napitLo. Odškoduje jih po-	^l^m delo, ki ga ma,o s te),o]. tem gospodar sam s primemo nagrado.	Obleke m crevlji m kar imas ociscema po-
Kadar gost odhaja, se priloži njegovi prtlja-	trebno, postavi zvečer pred vrata, gi zavitek z jestvinami za pot; v zavitku naj Ne prihajaj na vrt pred svojimi gostitelji;
bo malo sadja, mrzle pečenke ali piščanca,	delaj to če mogoče le v njih družbi, izjemo-
Tudi majhen šopek cvetlic lahko pokloniš	ma takrat, kadar greš na vrt čitat in se od-
odhajajočemu. S tem kažeš, da ti je bil pri-	počit.
jeten in dobrodošel gost.	(Dalje prih.)
Izšla je knjižica :
Oprema za neveste
Knjižica je okusno izdelana, tiskana nä lepem papirju obsega 56 strani skoro samih slik, med temi tudi bkroane. Vsebuje modele in opise raznovrstnega perila. -, posteljnega, osebnega, namiznega, kuhinjskega ter zaves in po-steljnih pognnjal.%
_ Knfizici je priloženih pet pol, na kaienh je 39 krojev za raznovistno žensko perilo in risbe za vezenje osebnega in posteljnega perila, prtov, zaves in poželjnih pogrinjal. Ena pola je v naravnih barvah.
Cena knjižici je Din 35 s poštnino vred ter se dobi pri upravi „Ženskega Sveta'. Ne vsled nezaupnosti, ampak 'le V OLAJŠANJE POSLOVANJA se bo knjižica poslala le tistim, ki pošljejo denar naprej. Neplačana naročila se !ne bodo vpoštevala. Knjižica se je tiskala v, omejenem Številu in bodo imele prednost one naročnice, ki so že poravnale svojo naročnino vsai ža leto 1928.
je izdala sledeče knjige:
Slovenska moderna umetnost. I. Slikarstvo. 27 reprodukcij z uvodom Izidorja Cankarja. Broš. 30 din. (lir 12'50), vez. 36 din. (lir 14-50) (Za člane: broš. 25 din. (Ur 11-—), vez. 30 din. (lir 12-50).
IKNJIŽNICA NARODNE GALERUE.
I.	Dr. Josip Mal, Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih, 142 strani teksta, 69 slik. Broš. 52 din. (lir 19-50), vez. 59 din (lir 22-—). (Za člane: broš. 40 din. (Hr 15-50), vez. 46 din. (lir
II.	Dr. Izidor Cankar: Uvod v umevanje likovne umetnosti (Sistematika stila). 224 strani, 48 slik. Broš. 62 din. (lir 22-50), vez. 72 din. (lir 26-—). Za člane: broš. 52 din. (lir 19-50), vez. 60 din. (lir 22--).
Naročnice „Ženskega Sveta" dobe knjige za člansko ceno, če jih naroče pri NARODNI GALERIJI V LJUBLJANI.
rt;
Fröti" za kopalne
: ptiporoču iirrdka
iA.&E,Skaberiiä
Liubliana