PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! delavska ENOTNOST 28. FEBRUARJA 1970 — ŠT. 8 — L. XXVIII NESPREJEMLJIV _____SKLEP Posebno sporočilo s seje republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije j, Plenum Republiškega odbo-«■ sindikata delavcev industri-„ in rudarstva Slovenije je na “veji seji, dne 20. II. 1970. leta »^?Pravljal o vzrokih in politi-^ ^Pesledieah sklepa, po ka-V11 bo vodstvo osnovne or-T-P^^dlje sindikata Železarne esenjce zadržalo zbrano čla-,‘~rino za reševanje socialnih TPrašanj svojih članov. (Ome-leni sklep je bil sprejet zaradi Posledic spora o ceni koksa). Sklep je bil sporočen javno-“ta v Delavski enotnosti z dne n. 1970. leta. Republiški odbor je po razpravi z večino glasov (dva čla-a sta se glasovanja vzdržala) Sotovii naslednje: • Odločitev vodstva osnov-e organizacije, če bo obvelja-t'16 v nasprotju s statutom 'n statutom sindikata de-vcev industrije in rudarstva goslavije. Še zlasti odločitev .sprejemljiva, če je bila spro-. na kot metoda pritiska, da dnP0 sindikalnih organizacijah + ®eSld takojšnjo državno in-^rvencijo. stv ® Enostranski sklep vod-j. a osnovne organizacije Že-snr?16 Jesenice pa ni le v na-ten?tJU s ststutom sindikatov. Pr27e^ nstvarja tudi netočno tej?savo' da je možno socialne bi delavcev v primeru, ko s w. j° izPada dohodka in kr,, do nižjih osebnih dohodno t r.e!evati z letno članari-. no Pomoč je možno za-vtohVlti ig s solidarno akcijo kata organizacij našega sindi- ZAVAROVALNICA SAVA S Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka ^A/S/VAAA/N/NAA/SAAAAAAA/SAAAAAA^AAAAAAAAAA/S/VVA/VAAAAAAAAAA/S/VA/VAAAAAAAAAAAAA/vTNAAAAA/sAAAAA^ OB PLENARNI SEJI RO SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA VEČJI POUDAREK MODERNEMU POSLOVANJU »■■■■■■ II ■■■■■■■■■■■■■ll a Minula plenarna seja republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva je bila nevsakdanja. Tako jo ocenjujemo predvsem po njeni prvi točki dnevnega reda, v kateri so obravnavali povsem strokovno problematiko — družbeno-ekonomski vidik uporabe sodobnih metod obračuna poslovanja. Gradivo je pripravil in ga za uvod v razpravo komentiral docent visoke ekonomske komercialne šole v Mariboru Ciril Miki. W razpravi pa so sodelovali predstavnik Zlatoroga iz Maribora, LTH iz Škofje Loke, Novoteksa in Lesno industrijskega podjetja Slovenj Gradec, kjer so že uspešno uvedli sodoben način poslovanja. V nadaljevanju plenarne seje pa so še med drugim obravnavali problematiko Bosanske krajine po katastrofalnem potresu in razpravljali o razmerah v jeseniški železarni ter o sklepu tega sindikata, da bo do nadaljnjega zadržal sindikalno članarino. Zakaj se je republiški odbor sindikata industrije in rudarstva odločil za tako strokovno problematiko, kot so družbeno ekonomski vidiki uporabe sodobnih metod obračuna poslovanja? Najbrž ne zato, da bi se sindikat ukvarjal z uvedbo metod obračuna poslovanja, apmak da bi spodbujal preko samoup-ravnih organov strokovne služ- 0 Menimo, da je bila in tudi je ena od nalog sindikatov, da se organizirano in z argumenti angažirajo za reševanje vprašanj gospodarskega sistema. To pa je mogoče le pod pogojem, da so sindikalne organizacije vključene v akcije od začetka nastajanja problemov. V primeru koksa to ni bil primer in je bil sindikat vključen v reševanje šele tedaj, ko je bil kolektiv Železarne tik pred ustavitvijo peči; sindikat naj bi se vključil v reševanje šele, ko so bili neuspešni tisti, ki so po delitvi dela odgovorni, da po poslovni poti skrbijo za reprodukci. material, najmanj pa pravočasno ter objektivno informirajo o tekočih zapletih. Zaradi vseh navednih razlogov je republiški odbor že omenjeni sklep vodstva osnovne organizacije sindikata Železarne Jesenice ocenil kot politično nesprejemljiv in škodljiv za uspešno ter organizirano delo celotne sindikalne organizacije. Plenum je hkrati ugotovil, da so podobni pojavi kot pri preskrbi s koksom tudi v industriji aluminija, in zato naročil, da jih pristojni sveti in predsedstvo skupno s prizadetimi osnovnimi organizacijami sindikata posebej obravnavajo. REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE be v podjetju, ki bi naj se pogumneje kot doslej lotevale sodobnejše metode obračuna poslovanja. RAZUMLJIV IN UPORABEN OBRAČUN POSLOVANJA Sindikati so še kako zainteresirani za tak obračun stroškov, ki bo preprost, razumljiv vsakemu upravljavcu, ki bo tudi omogočil delavcem, da bodd lahko sproti spremljali rezultate dela in gospodarjenja. Sele ob taki nazorni in razumljivi podobi poslovanja, bi lahko samoupravni organi in strokovnjaki hitreje ukrepali, se bolj preudarno odločali za ceneno in kako- ' vostno proizvodnjo, ki ne bo polnila tovarniških skladišč, ampak ki bo po najkrajši poti našla kupca; skratka za tako proizvodno in komercialno politiko. ki bo prinesla kolektivu čim višji dohodek. Delavca pri stroju in bržčas tudi strokovnjaka ne zanima, kako se imenuje ta ah drugi način obračuna stroškov, ali je to po ekonomski terminologiji obračun z uporabo ocenjenih stroškov, ali obračun s standardnimi stroški ali obračun z variabilnimi stroški oziroma metoda pokritja ali pri nas za ta način že znan izraz direct costing sistem, zanj je pomembno le to, da bodo ustrezne strokovne službe sledile moderni organizaciji poslovanja vsaj v enaki meri, kot že sledijo tehnične službe modernizaciji proizjvodnje in tehnologije. Ob modernem stroju se je delavec že prepričal, da lahko na njem proizvaja več in bolj kakovostne izdelke. Podobno pa, kot je, denimo, tehnična služba ustvarila z modernim strojem podjetju višji dohodek, lahko ustrezna služba s sodobnim načinom obračuna poslovanja v večini primerov še bolj odločilno vpliva na poslovni uspeh v podjetju, s tem pač, da na zelo razumljiv način sledi poslovnim stroškom in tako spodbuja veš kolektiv k varčnosti, k razumnemu gospodarjenju. POZITIVNE IZKUŠNJE MODERNIZACIJE POSLOVANJA Predstavniki delovnih organizacij Zlatorog Maribor, LTH Škofja Loka, Novoteks iz Novega mesta in Lesno industrijske- ga podjetja Slovenj Gradec so predvsem ocenjevali dobre strani tako imenovane metode pokritja pri obračunu stroškov. Vsa ta podjetja dobro poslujejo in, kot so dejali njihovi predstavniki, so se prav zato. da bi še bolje poslovali, odločili za to novo metodo obračuna stroškov. Včasih so podatke predvsem pripravljali za banko in si z njimi niso mogli kaj prida pomagati niti strokovni delavci niti samoupravni organi. Zdaj pa pripravljajo obračun za kontrolo delavcem, ki bodo na stroške lahko vplivali na vsej poti od priprave proizvodnje pa do prodaje. S tako metodo obračuna poslovanja, so poudarjali predstavni,ki omenjenih kolektivov, dobiva tudi obveščanje kolektiva vse drugačen pomen, samoupravni organi so lahko boljši kreatprji poslovne politike. Rezultati modernega načina obračuna so očitni. Spričo hitrega izračuna finančnih rezultatov lahko v omenjenih podjetjih sproti ugotavljajo, kje in zakaj je nastala izguba in zato lahko tudi takoj pogasijo tleča gorišča. Velika prednost moderne metode obračuna poslovanja, pa je tudi pri izdelavi investicijskih programov. Ne nazadnje pa vpliva tako poslovanje tudi na stimulativno nagrajevanje ali, lahko bi celo rekli, je pogoj, da se prednosti modernega finančnega poslovanja tudi v največji meri izkoristijo. Člani plenuma so v razpravi priznali prednosti sodobnega obračuna poslovanja, vendar so obenem menili, da si naj vsako podjetje izbere način, ki bo razumljiv in učinkovit in ki mu bodo tudi kos. Pomembno je, so poudarili nekateri, da so stroški pravilno planirani, da sta zagotovljena soodvisnost med poslovnimi rezultati in nagrajevanjem ter boljše obveščanje kolektiva o gibanju poslovnih rezultatov. Razumljivo je, da je uresničenje takšne ali drugačne poti za sodoben način poslovanja v rokah strokovnjakov v podjet- (Nadaljevanje na 3. strani) MTT: »Sindikat zvoni po toči« STRAN 3 Trgovina, ki pa to šeni! n ■ a ■ a a S s ■ 1 a a a a a a D STRAN 4 E3 u Če stoji sindikat ob strani, je to velika škoda STRAN 8 liaBBBBBBBBBBBBBBBBBB a a a B a a a m B NAŠA SERIJA SESTAVKOV NA TEMO: »PAKET PROTI NELIKVIDNOSTI — KAJ JE TO?«______ POD DROBNOGLEDOM »Paket ukrepov proti nelikvidnosti« ukinja tudi nekatere doslej hudo svete »tabuje«. Poslej precej manj »rešilnih injekcij«, ki se jim pravi kratkoročni bančni krediti — Vsaka podobnost z intenzifikacijo gospodarjenja in z učinki reforme v negospodarstvu J« golo naključje •••• > • •-• ' •' • a••••a e e•e o•••e o e•a•e a a e 0 a a••••••*•••••••0 Boj proti nelikvidnosti na svoj način predstavlja tudi bitko za pospešeno izpopolnjevanje našega gospodarskega sistema. Dolgo čas smo na primer trdili, da zaradi samoupravnih pravic kolektivov ne bi bilo prav, če bi se zunanji organi vmešavali v njihovo poslovanje in gospodarjenje. Zašli smo celo v tisto skrajnost, ko je bila skrb za ekonomsko stanje podjetij prepuščena skoraj v celoti le prizadetim delovnim organizacijam. Šele tedaj, ko je v kakem podjetju zaškripalo, ko je zašlo v izgubo ali pa si je, na primer, nakopalo prisilno upravo, so različni družbeni organi, banke, poslovni partnerji in drugi -.-interesirani pridobili zakonito pravico, da se »vmešajo« in da rešujejo, kar je pač rešiti še mogoče; na primer vsaj del kapitala, ki so ga vložili v tako podjetje. Finančno stanje podjetij seveda v vsaki družbeni ureditvi pomeni tudi poslovno skrivnost. Vendar niti v državah s kapitalistično družbeno ureditvijo ne gredo tako daleč, da na primer ne bi bilo mogoče dobiti po uradni poti vsaj osnovnih podatkov o poslovanju, zlasti pa o akumulativnosti in zadolženosti posameznih podjetij. Gre skratka za tako imenovano »boniteto« podjetij, ki pa je v naših družbeno-ekonomskih razmerah vse do nedavnega predstavljala »tabu«, kakršnega so si prizadeti lahko razjasnili samo na nezakonit način. »Paket proti nelikvidnosti« zdaj tudi glede tega stvari začenja postavljati na zdrave noge. S spremembami in dopolnitvami zakona o službi družbenega knjigovodstva je zdaj namreč omogočeno in dovoljeno, da SDK na zahtevo posameznih delovnih organizacij posreduje podatke o drugih delovnih organizacijah. SDK sme izdati informacije o knjigovodskem stanju sredstev kake delovne organizacije in virih teh sredstev; o nepokriti izgubi; o kazalcih, po katerih ugotavljamo poslovni uspeh; o sredstvih na žiro računih in na posebnih računih; o neporavnanih obveznostih do družbene skupnosti; o znesku neporavnanih obveznosti po sodnih odlokih in odlokih drugih organov; o nezagotovljenih sredstvih in nepokritih plačilih za investicije ter slednjič o tem, ali je posamezna delovna organizacija v zadnjih šestih mesecih izplačevala zmanjšane osebne dohodke, ali je pod prisilno upravo, v likvidaciji ali v stečaju. Vsi ti podatki o poslovanju drugih podjetij veljajo kot po-(Nadaljevanje na 4. strani) POLLJUVEN je edinstven geriatrik — sredstvo za ohranitev svežine. Nesporno dokazan je njegov učinek na možgane in živce, na srce, na krvni obtok in pre bavo. REZERVIRANI STOLPEC !■■■■■■■■■■ ■■■■■BIHl Ivica Jazbec anaiitik-planer v tovarni baterij in baterijskih aparatov »ZMAJ«, Ljubljana: © Ni skrivnost, da je tovarna ZMAJ lani dosegla nov vzpon in da to ne velja zgolj za obseg proizvodnje in prodaje, ampak predvsem za uvajanje nove tehnolo-dije. Kako bi, ob vsem tem, ocenili posloV-ne rezultate, dosežene v lanskem letu? Če bi poslovanje in gospodarjenje našega kolektiva ocenjevala le po tem, kako smo izpolnjevali planska predvidevanja, potem nisem zadovoljna, ker pač plana nismo v celoti izpolnili. Če pa se vprašam, kaj smo dosegli v minulem letu in kaj to za nas pomeni, si upam trditi, da z doseženimi rezultati noben član naše delovne skupnosti ne bi smel biti nezadovoljen. Čeprav so se na primer materialni izdatki povečali za 16 %, smo skupno realizacijo vseeno povečali za 15% in dosegli za 9% večji bruto, dobiček. Rezultat je torej več kot ugoden. Pripisala bi ga lahko dvostranskim vplivom. Z ene strani gre za naraščanje tehnične produktivnosti dela — konkretno za 8 %, kar smo dosegli izključno na račun boljše organizacije dela in na strojih, ki so začeli obratovati predlani. Gre pa tudi za to, da smo začeli osvajati diferencirano kvaliteto baterij ali po domače: »navadne«, boljše — »srebrne« in super kvalitetne ali »zlate« baterije. Boljšo kvaliteto zahteva trg, ker pač prihaja v promet vse več aparatov na baterijski pogon, tudi tistih, ki zahtevajo konstanten in zanesljiv vir napetosti. Na račun osvajanja boljše kvalitete baterij smo sicer lani izgubili precej časa; pravzaprav je to tudi glavni vzrok, da nismo v celoti dosegli našega plana. Vendar je zdaj stekla tudi proizvodnja baterij najzahtevnejše kvalitete. To pa pomeni, da za letos lahko računamo s še hitrejšim vzponom proizvodnje in, seveda tudi z višjim dohodkom. S r b n j a GLAS ZA ZVIŠANJE POKOJNIN VEČ POMOČI BOSANSKI KRAJINI Minuli teden je zasedal v Banjaluki centralni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije skupaj z republiškim odborom in občinskim odborom te^a sindikata. Glavna tema razprave pa je bilo vprašanje, kako v prihodnje pospešiti odstranjevanje posledic katastrofalnega potresa, ki je lani prizadel Banjaluko in Bosansko krajino. V razpravi so člani poudarili, da bi sindikat delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije z več kot 1,200.000 člani lahko veliko storil za sanacijo industrijskih podjetij v teh krajih in da bi delovni ljudje čimlaže preboleli posledice potresa in da bi se čimprej normaliziralo gospodarsko in .družbeno življenje. Zato bi bilo potrebno po mnenju udeleženčev te seje čimprej pripraviti dokončno oceno nastale škode, ker bi s tem lahko pospešili sprejem takšnih sistemskih rešitev, ki naj bi v celoti zagotovile stabilne vire sredstev za obnovo Bosanske krajine. Sprejet je bil tudi sklep, da bo vodstvo sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije priporočilo vsem sindikalnim organizacijam in samoupravnim organom v. delovnih organizacijah, naj po svojih možnostih pomagajo delovnim. Kolektivom v Bosanski krajini. Gre za najrazličnejše oblike tehnične pomoči in z,a pritegovanje strokovnih ekio, ki bi sodelovale pri izdelavi sanacijskih programov. Centralni odbor se bo tudi zavzel, da bi delovni kolektivi snrejeli delavce iz Bosanske krajine v svoje počitniške domove in jim zagotovili brezplačen letni oddih. Sledno c so člani odbora sprejeli tudi pobudo, da bi z organizirano akcijo zagomvH; del sredstev za gradnjo univerze delavske solidarnosti v Banjaluki. Predsedstvo Zveze sindikatov Srbije je na zadnji seji dokončno opredelilo svoja stališča do valorizacije pokojnin ter analiziralo javno razpravo iz 132 delovnih organizacij o spremembah v sistemu invalidsko-pokojninskega zavarovanja. Kar zadeva valorizacijo pokojnin, je v predsedstvu srbskih sindikatov prevladalo mišljenje, da bi bilo nujno potrebno čimprej uskladiti pokojnine s porastom življenjskih stroškov, o upravičenosti te zahteve priča že podatek, da se ob stalnem povečevanju osebnih dohodkov pokojnine nenehno zmanjšujejo, tako da predstavljajo zdaj le še 68 i/t povprečnega osebnega dohodka v tej republiki, k temu je v mnogočem pripomoglo dejstvo, da kljub dvanajstim zakonskim spremembam pokojninskega sistema v zadnjih nekaj letih pokojnine niso bile valorizirane za obdobje od 1964. do 1968. leta. Že zato po mnenju vodstva srbskih sindikatov ne bi smelo biti vprašanje, ali zdaj valorizirati pokojnine ali še počakati. Sindikati Srbije pa zaradi težkega položaja velikega števila upokojencev tudi ne morejo podpreti nekaterih forumov v republiki, ki predlagajo, naj bi pokojnine uskladili na ravni leta 1967. Predsedstvo srbskih sindikatov tudi zahteva, naj bi nove, usklajene pokojnine izplačevali že od 1. januarja dalje. Ko pa je predsedstvo srbskih sindikatov obravnavalo položaj 52.000 osebnih in družinskih upokojencev in delovnih invalidov, ki jim gre varstveni dodatek, je sprejelo sklep, naj bi se le-ta povečal od 350 na 380 N dinarjev mesečno. Na osnovi temeljitih izračunov naj bi predlagane spremembe v pokojninah »veljale« republiške sklade pokojninskega zavarovanja kakih 400 milijonov N dinarjev. Od tega bi potrebovali za uskladitev pokojnin 153,400.000 N dinarjev, za valorizacijo pokojnin 220,000.000 N dinarjev, za varstveni dodatek pa 20,000.000 N dinarjev. Kot pa je bilo slišati na seji predsedstva srbskih sindikatov, to povečanje pokojnin ne bi smelo povzročiti novega obremenjevanja gospodarstva, saj znašajo rezervna sredstva v skladih invalidsko-pokojninskega zavarovanja Srbije 1,1 milijarde N dinarjev. Ko je predsedstvo srbskih sindikatov ocenjevalo javno razpravo o novem invalidsko-pokojninskem zavarovanju, je ugotovilo, da so gledišča o nekaterih bistvenih vprašanjih, denimo o delovnem stažu, preveč raznolika, da bi se sindikat lahko za posamezne predloge tudi izrekel. Zavoljo tega je predsedstvo sklenilo, da je treba z javno razpravo o novem pokojninsko-invalidskem zavarovanju nadaljevati in da se morajo sindikati v teh razpravah še bolj angažirati. ŠE VEDNO: »MOLK JE ZLATO« V republiškem svetu sindikatov BiH ugotavljajo, da se je z razvojem samoupravljanja povečalo Število informativnih sredstev in še posebej glasi! delovnih organizacij, ki zdaj dosegajo že skupno naklado 120.000 izvodov. Kljub vsemu pa imajo v sindikatih te republike precej pripomb na rovaš informiranja. O tem je spregovoril tudi Jusuf Mujkič, vodja informativne službe Konference sindikata BiH. — Ugotavljamo, da v delovnih organizacijah v glavnem informirajo le o tistem, kar je že sklenjeno ali storjeno; to zlasti velja za glasila delovnih kolektivov in za obveščanje preko zvočnikov. Zelo redki pa so primeri, da v sredstvih informiranja govore ali pišejo o najvažnejših elementih predlaganih sklepov, da je govora tudi o nasprotnih stališčih. Zato pač v sindikatih ugotavljamo, da so delovni ljudje še vedno predvsem objekt informiranja, ne pa njegov subjekt. Spričo tega smo tudi na predsedstvu sindikatov naše republike sprejeli sklep, da morajo osnovne organizacije že v svojih delovnih programih posvetiti več pozornosti sistemu obveščanja v delovnem kolektivu. Druga izmed značilnosti informiranja v delovnih kolektivih pa je v tem, da sredstva, informiranja največkrat zamolče neljube dogodke. Tako v sredstvih informiranja niso niti omenjene prekinitve dela in druge konfliktne situacije. In namesto da bi po demokratični poti in javno razreševali konflikte, odstranjevali vzroke, ki povzročajo zaostritve, sredstva informiranja raje molče o tem, kajti prevladovalo je prepričanje, da bi pisanje o teh pojavih škodovalo ugledu delovne organizacije. — Spričo teh dejstev, nadaljuje vodja informativne službe pri republiškem vodstvu sindikatov BiH, se je predsedstvo odločilo spodbuditi razpravo o sistemu informiranja tako v osnovnih organizacijah kot v občinskih organizacijah sindikata, zlasti pa tam, kjer informiranje ni razvito': Predsedstvo je dalo tudi pobudo in polno organizacijsko in kadrovsko pomoč za formiranje sekcije novinarjev iz uredništev in informativnih služb v delovnih kolektivih. Prek te sekcije naj bi v prihodnje Konferenca Zveze sindikatov BiH in republiška gospodarska zbornica, seve ob polni moralni in materialni podpori, razvijala in usposabljala institucije za informiranje v delovnih organizacijah. VELEBLAGOVNICA m MSM 9 priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin. za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo 2 potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje © za tuje kupce je v hiši menjalnica LJUBLJANA Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, BLAGOVNICA NAMA, Kočevje NA ROB RAZiSKAVi O DRUŽBENEM STANDARDU GRADBENIH DELAVCEV OSNOVNI PROBLEM JE STANOVANJE : SEJA PREDSEDSTVA : REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE Ob koncu minulega leta je center za raziskovanje javnega mnenja pri RS ZSS izročil republiškemu odboru sindikata gradbenih delavcev raziskavo o skrbi za družbeni standard delavcev v gradbeništvu. O njej je minuli teden razpravljalo predsedstvo RO sindikata gradbenih delavcev kot uvod v širšo razpravo o tej problematiki, ki bo na dnevnem redu bližnje plenarne seje tega sindikata. Raziskava vsebuje stanovanjsko problematiko in reševanje tega vprašanja, regresiranje prevozov na delo in z dela, izobraževanje, letno in tedensko rekreacijo, družbeno prehrano, kulturno in športno področje in druge oblike skupne porabe v podjetju, kot so otroško varstvo, dotacije družbenim organizacijam, upokojencem, sofinanciranje zdravstvenega varstva itd. ter dotacije športnim in kulturnim društvom, šolam in podobno. Na zatožni klopi: MAJHNI KOLEK- TIVI zacijah storitvenih dejavnosti Poudarita velja podatek, da je 86 podjetij, ki so se odzvala anketi in zaposlujejo skupno približno 27.000 delavcev, vložilo 1968. leta 51,056.219,00 N dinarjev za družbeni standard. Topa so tolikšna sredstva — približno dva mesečna povprečna zaslužka na zaposlenega — da je vrečk no proučiti dosedanjo politiko porabe teh sredstev in se dogo-, voriti, kako z enakimi ali celo z večjimi sredstvi hitreje reševati pereče probleme s tega področja. Za smotrno politiko porabe teh sredstev se morajo zavzemati zlasti sindikati. Delavci namreč pravijo, da sindikat v podjetjih doslej nj veliko skrbel za ta vprašanja, zlasti za politiko smotrne delitve sredstev med delavci. Resnici na ljubo pa velja prav za sindikat gradbenih delavcev, da teh vprašanj nj puščal vnemar, saj slonijo vsi samoupravni dogovori gradbenih kolektivov na zainteresiranosti sindikatov za višjo družbeno raven gradbenih delavcev, torej tudi za zboljšanje stanovanjskih razmer, izobraževanja, rekeracije, oddiha itd. Približno polovico omenjenih sredstev za družbeni standard so delovne organizacije porabile za stanovanjsko, gradnjo, kljub precejšnjim sredstvom pa še zdaleč niso omilile stanovanjskega problema. Zato v gradbenih delovnih kolektivih pripisujejo tem vprašanjem še naprej prioriteten pomen. Tudi v tem sestavku se bomo. zaradi obšir-nosti raziskave, omejili le na stanovanjsko problematiko. LANI 900 NEREŠENIH PROŠENJ Iz raziskave vejejo predvsem naslednje osnovne ugotovitvena področju stanovanjske politike delovnih organizacij gradbene projektive, operative in industrije gradbenega materiala: že omenjeni razkorak med potrebami in možnostmi; napovedi delovnih organizacij, da bodo sredstva za te namene leta 1969 zmanjšane v primerjavi z letom poprej; preslabo izrabljene možnosti za povečanje razpoložljivih sredstev za stanovanja; pomanjkljivo normativno urejanje teh vprašanj in zavzemanje delavcev — kar 66 odstotkov anketirancev — za to, da je treba stanovanjsko vprašanje reševati z združenimi sredstvi podjetja in prosilcev za stanovanja, osnovni kriterij za delitev stanovanj pa naj bodo predvsem stanovanjske in socialne razmere delavcev. Anketirana podjetja imajo skupaj 4164 stanovanj ali povprečno na vsakega sedmega zaposlenega po eno stanovanje. V letu 1968 so rešila podjetja p!ri: bližno 600 prošenj, še vedno pa je ostalo na seznamih več kot 900 prosilcev Dobra petina vseh delavcev v gradbeništvu, sam- skih in z družinami, pa živi v začasnih objektih, se pravi v neurejenih stanovanjskih razmerah. V kolektivih torej še zlepa ne bodo mogli rešiti stanovanjskega problema gradbenih delavcev. Zaskrbljujoče pa je, da so kljub temu namenile delovne organizacije gradbeništva in industrije gradbenega materiala manj sredstev za te namene kot prejšnje leto, čeprav hkrati zagotavljajo, da bodo tudi s temi sredstvi rešile več prošenj. Po vsej verjetnosti gredo razlike na račun večje udeležbe posameznikov pri nakupu stanovanj. Polovico razpoložljivih sredstev za stanovanjsko gradnjo v podjetjih posojajo prosilcem. V pro-jektivi in operativd oročajo pri komunalni banki le petino razpoložljivi! sredstev, medtem ko v industriji gradbenega materiala komaj dobro desetino. Zlasti nad temi podatki se velja zamisliti, saj dokazujejo, da v gradbenih delovnih organizacijah niso ^izrabili vseh možnosti za povečanje sredstev in da niso dovolj razmislili da bi tudi na ta način lahko ugodili večjemu številu prosilcev. LUKNJE V NOTRANJI ZAKONODAJI Za mnoge delavce je še vedno uganka, kdaj jim bodo v pod- ■ ] jetju pomagali rešiti stanovanj- i skj problem. Le dobra tretjina ; delovnih organizacij ureja sta- j novanjska vprašanja s pravilni- 5 kom, slaba tretjina z občasnimi : sklepi samoupravnih organov, [ približno osmina z načelnimi S sklepi, v nekaterih primerih pa j rešujejo to občutljivo vprašanje j še na druge načine. Razumljivo ; je, da spričo take normativne • neurejenosti enega najbolj ob- : čutljivih vprašanj vplivajo na | reševanje prošenj pristranski j nagibi. Še posebno smo lahko v j Največ delovnih SpO- MK&TSS&S: I Jf ki nimajo nobenih kriterijev za : bilo V delovnih OrgSIll-delitev stanovanj, kar 29 odstot- : kov podjetij, ki upoštevajo pri : delitvi stanovanj le enega ali : dva kriterija. Zato je znatno več | kot polovica anketiranih delav- 1 cev nezadovoljna z normativno [ ureditvijo stanovanjske problematike, saj pravi kar dobra tretjina delavcev, da pravilnikov niti ne pozna. To kaže na slabo obveščanje delavcev o politiki urejanja notranje zakonodaje Zaradi tega pogosto zlasti med delavci z nižjimi osebnimi dohodki prevladuje mnenje, da imajo prednost pri razdelitv stanovanj vodilni delavci. Pretežna večina anketirancev pa se zavzema po vrstnem redu za naslednje pogoje dodeljevanja sta novanj; stanovanjske razmere socialne razmere, delovna doba v podjetju in število članov družin. Tem osnovnim kriterijem dodajajo še druge: strokovnost udeležba v NOB, delovno mesto in drugo. Sorazmerno malo delavcev meni, da bi naj delovne organizacije delile stanovanja brezplačno. Večinoma se zavzemajo za kombinirano financiranje — podjetje in posameznik. Zanimivo je, da celo med delavci, ki zaslužijo manj kot 600 N dinarjev mesečno, sodi polovica, da je najboljša pot za reševanje stanovanjske problematike združevanje sredstev podjetja in posameznika. Prav zato bi morali v delavnih organizacijah skladno možnostmi — akumulacijo in dohodkom, pomagati delavcem rešiti stanovanjski problem ugodnimi krediti in podpirati politiko združevanja sredstev. V ta vprašanja bi moral tudi sindikat dregniti bolj odločno kot doslej. I. VRHOVCAK dejavnost vCasih ni najboljša, ponekod slišati celo glasove o nepotrebnosti sindikatov. Nobenega dvoma ni, da bodo vodstva sindikalnih organizacij najbolje odgovorila na taka in podobna razmišljanja z razgibano dejavnostjo, predvsempašesprizadevanji ihsi predvsem pa še s prizadevanji za nadaljnji razvoj samoupravljanja, za boljšo obveščenost, s skrbjo za socialno varnost in za počutje za-sabljanje proizvajalcev, da bodo lahko kot samoupravljavci, kar Dejavnost tako osnovnih orga- uajbolj kvalificirano odločali. Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV DRAVOGRAD nizacij sindikata kot občinskega sindikalnega sveta bo treba v pri- Čeprav dravograjsko gospodar- i«£!aš£a?JsS .r?.-ss ireoa Kar najbolj aktivno vkliuči- ,,,, p** ^ zaposbenfh*v fo lovnih organizacijah, o razvojnih programih posameznih delovnih darstvu. nizacij*e. se gospo- Nekatere delovne orga-področja predvsem organizacij kot občine in širših gradbeništva, gozdarstva in pre- I-__ - • ■ . *** oaz. rjaaa I — —_____ j___i ... območij in ne nazadnje tudi v razprave o zakonskih osnutkih s delave lesa, z modernizacijo proizvodnje sproščajo delovno silo. področja zdravstvenega varstva in pri .tem pa ne. sl5rbe za odpiranje invalidsko-pokojninskega zavaro novih delovnih mest. Poseben pa je tudi nerazvita so- vanja. Da bi bilo delo kar najbolj Problem učinkovito, pa bo treba uvajati udarnost med delovnimi organiza-nove oblike In metode delovanja. cijami te koroške občine. To je nedvomno najbistvenejša Občni zbor občinskega sindi-naioga sindikatov v občini Dra- kalnega sveta Dravograd, udeie-vograd v prihodnjem razdobju, na žil s.e ga J6 tu(Ii predsednik nekatero so opozorili na zadniem Ptbiiškega odbora sindikata de- " _ c-4-nv.f ; 1-. -3 Z ___. . Občnem zboru tamkajšnjega ob-črnskega sindikalnega sveta. lavcev storitvenih dejavnosti Slovenije Jože Vidic, je med drugim sprejel tudi sklep, da se morajo v vograd Zdenka Vanpota nanizane številni misli o dosedanjem delu dravograjskih sindika razreševanje skupnih občinskih bde problemov, pri čemer bi morale oSop ouaq?njp Bz 5fiupnqod iju, lil TlClll 4-Vr-4-Zli tov O nrohie^u,-';^—;■ varjanje pri reševanju vseh tistih sisS S iKaimh organizacij. Poudarjeno proračunu. je bilo, da je zavoljo tega, ker (ek) Mimo tega, da so člani predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije na zadnji seji obravnavali bilanco za minulo leto in sprejeli proračun odbora za letos, je bilo na dnevnem redu tudi poročilo o pravni pomoči delavcem, ki so zaposleni v podjetjih storitvenih dejavnosti. Poročilo je podal vodja službe pravne pomoči pri slovenskih sindikatih odvetnik Lojze Poljanšek. »•Tako kot v minulih letih; smo tudi lani prevzeli največ zadev in dali največ nasvetom delavcem, ki so zaposleni v delovnih organizacijah storitvenih dejavnosti,- je poročal Lojze Poljanšek. »Po zbranih podatkih za minulo leto tudi ugotavljamo, da delovni spori delavcev, zaposlenih v zasebnem sektorju, skoraj dosegajo število sporov v delovnih organizacijah družbenega sektorja; skupaj smo namreč prevzeli 204 zadeve, od tega 109 zadev v družbenem sektorju, 95 zadev pa v zasebni obrti. Na prvem mestu so delovni spori zaradi prenehanja dela, in sicer 48 primerov pri zasebnih delodajalcih in 34 primerov v delovnih organizacijah družbenega sektorja; sledijo pa delovni spori zavoljo delitve osebnih dohodkov itd. Razen tega smo lani posredovali tudi 813 pravnih nasvetov delavcem, ki so zaoosleni v delovnih organizacijah storitvenih dejavnosti.« Iz poročila Lojzeta Poljanška pa tudi razprave članov predsedstva smo lahko razbrali, da so najbolj pogosti delovni spori v manjših delovnih organizacijah, kjer je tudi interna zakonodaja zelo pomanjkljiva. Številnim podjetjem manjkajo najrazličnejši akti interne zakonodaje, nimajo urejene sistematizacije delovnih mest. Pri zasebnih delodajalcih pa je po mnenju službe pravne pomoči največ delovnih sporov zaradi tega, ker delodajalci ne sklepajo z delavci delavnih pogodb, jih ne prijavljajo pri komunalnih zavodih za socialno zavarovanje. Zaradi tega zaposleni pri zasebnih delodajalcih veliko pričakujejo od novega zakona, ki bo urejal delovna razmerja delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, ki ga je zasnoval in predočil skupščini SRS prav republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije. Nasploh pa so člani predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije ugodno ocenil; delo službe pravne po* moči pri republiškem sindikalnem svetu in poročilo njenega vodje v celoti sprejeli Menili pa so tudi, naj bi jih služba Še naprej sproti opozarjala na stalno ponavljajoče se delovne spore v venomer istih delovnih organizacijah, tako da bi lahko sindikat s svojim političnim delovanjem pravočasno preprečil različne nepravilnosti in kršitve delovnih razmerij. Kod hodiš sindikat? SINDIMA ZVONI PO TOČI Izredna seja predsedstva mariborskih sindikatov o natežji posledici razmer v MTT ______________________________ odpustu 260 delavk Problem je boječe odjeknil v Javnosti, saj vemo, da se kljub 'težavam v mamsikajteri gospo-daiski organizaciji ogibajo od-bustom. Problem preveč zaposlenih v takih podjetjih pa rešujemo na druge, bolj humane načine, predvsem s pravočasnim ^Tepanjem strokovnih služb in družbeno političnih organizacij v Podjetju. V MTT se ni tako ngodilo. Z marcem mora zapustiti podjetje 260 delavk ali 5 % te-poslenih. Tako se glasi prvi ^ep delavskega sveta in upravnega odbora, ki sta se sestala 16- februarja in sprejela 15 skle-®>ov; ki so hkrati ukrepi za sa-•tecijo podjetja. Res je, da je 15 točk ali 15 Uterepov samoupravnih organov v MTT neke vrste odmev na 10 zahtev komunalne banke, ki je Pripravljena MTT pomagati s kreditom, če bo le-ta na kratko Predano, s svojo poslovno po-utiko na vseh področjih težila "• stabilnejšemu poslovanju. Te ribnica OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT banke so z 22. 9. 1969. nedavnim pa je banka Ugotovila, da v MTT niso opra-rili vseh nalog. Med drugim jim °čita, da so se zaloge nedokončane proizvodnje in tudi gotovih izdelkov povečale; navaja primerjalne podatke, po katerih je ^TT v svoji skupini zastopan z °>9 % zaposlenimi, medtem ko Njegova udeležba v celotnem °hodku in dohodku za delitev ?e Presega 21%; slednjič ban-meni, da je proizvodni načrt 2a teto 1970 v MTT preveč optimističen in da ni realen. Zato anka predlaga »naj samoupravni organi v MTT razprav-izv°- ° vzro'uh za nedosledno Rajanje sanacijskega progra-a oziroma vikrepov in da po-. ovnci razpravljajo o finančnem l97 Proizvodnem planu za leto 79 ter na podlagi enotnih kon-^tov uskladijo obseg proizvod-s+le glede na sedanji obseg sred-. 6tržne pogoje ter na višino odstev, ki jih bo podjetje v ^m času uspelo pridobiti.« kakšna je to KRADROVSKA politika? j ‘‘Zaradi takih zahtev banke ., MTT med drugimi ostrimi ,rePi sestavila tudi listo 260 W-Cev> ^1 bodo zapustili pod-J tje«, je dejala Vera Čavnik in dodala: »V Mariboru pa ne bi smel biti problem za zaposlitev 260 delavcev.« Prav gotovo to ne bi smela biti in rte sme biti nepremagljiva težava za eno izmed naj-večjih industrijskih središč pri nas. Problem odpustov 260 delavk je v nečem drugem. Na to so zelo ostro opozarjali nekateri člani predsedstva, ko so se spraševali o vzrokih, zakaj sindikati razpravljajo o problemu odpuščenih delavk potem, ko je samouprava v MTT odpuste že izglasovala. To je izigravanje stališč sindikatov, v katerih so že pred časom zapisali, da so proti odpustom, da je potrebno v primeru, ko je v podjetju preveč delavcev zaradi rekonstrukcije in drugih poslovnih odločitev, vnaprej predvideti sredstva in način, kako in kam preusmeriti delavce. V svojih stališčih so tudi zahtevali, da jih mora podjetje v primeru, če namerava odpustiti 5 % oziroma več kot 10 delavcev, poprej obvestiti o nameravani odločitvi. Očitno tega MTT ni storila. Na seji predsedstva so pripovedovali, da so v MTT še lani na novo sprejeli več sto delavcev, in se spraševali, kakšna je to kadrovska politika, ki tako različno podaja kljuke delavcem. Dejali so, da je MTT tako številno podjetje, da ga zapusti po naravni poti v letu več kot tolikšno število delavcev, kot so jih sedaj odpustili. Zakaj niso v MTT že prej ukrepali za polno zaposlitev delavcev, zakaj niso opravili notranjih kadrovskih premikov in prekvalificirali delavcev iz manj produktivnih na produktivna delovna mesta? Sorazmerno lahko je izračunati, kolikšen »prihranek« pomeni v letošnjem letu za MTT 260 delavk manj na plačilnih seznamih. Vendar so se ob tem člani predsedstva vprašali, ali so strokovne službe v MTT tudi izračunale, kakšne prihranke prinaša preostalih 14 točk, ki sta j ih sprejela upravni odbor in delavski svet. Poudarili so, da ne kaže dvomiti v to, da MTT ne bi uresničil vseh ukrepov, pa čeprav so mnoge med njimi samoupravni organi na zadnji seji samo ponovili, ker so jih že poprej nekajkrat sprejeli. Vedno znova so se člani predsedstva vračali k nenačrtni kadrovski politiki v MTT in dejali, da posledic neodgovornosti ne nosijo nekateri vodilni in strokovni delavci, ampak le nekateri trenutno še zaposleni, ki pa bodo že jutri morali zapustiti MTT. POZIV K SOLIDARNOSTI Predsednik mariborskih sindikatov Slavko Ožbolt je poudaril, da bo ObSS podprl sindikalno organizacijo v MTT, ko bo ocenjevala delo vodilnih de- lavcev. Povedal je, da je tragika MTT v tem, da so mnogi strokovnjaki vztrajali v tem podjetju toliko časa, kolikor časa jim je bilo v kolektivu dobro, ko pa so se razmere obrnile, k čemur so pripomogli tudi nekateri med njimi, so ga zapustili. Opozoril je na to, da je danes v MTT mnogo dela voljnih delavcev na najrazličnejših delovnih mestih, ki si prizadevajo postaviti podjetje na čvrste noge, pri čemer jim je potrebno moralno in materialno pomagati. To je hkrati poziv banki in nekaterim delovnim organizacijam v Mariboru, na katere naslavljajo svoje pišimo solidarnosti. V tem pismu prosijo vse delovne skupnosti v Mariboru, da nemudoma razpravljajo o možnostih za sprejem delavk iz MTT in jim sporočijo prosta delovna mesta. Na predsedstvu so poudarili, da gre za zaposlitev delavk, ki se glede na dosedanje delovne izkušnje lahko privadijo delovnim navadam na novih delovnih mestih. Hudo je to, da smo velikokrat krivični in odpuščenim delavcem radi pripisujemo nesposobnost in nedisciplino, čeprav so take oznake skrajno krivične. In za delavke iz MTT bi bile! Zato so se ponovno vprašali, zakaj se MTT ni ognila temu že prej, zakaj ni že prej pripravila drugačne popotnice delavkam, ki odhajajo v nova podjetja. I. VRHOVCAK V ečii Doudarek modernemu poslovanju (Nadaljevanje s 1. strani) jih. Izkušnje pa kažejo, da so se v nekaterih podjetjih že pri-praviM na nov način obračuna poslovanja, vendar vodilni delavci hranijo te analize v predalih. Na plenumu so zato poudarili da bi se morali tudi sindikati v kolektivih zavzemati za prehod na sodoben način obračuna poslovanja. NAPOTILO ZA AKCIJO V drugem delu plenarne seje so člani plenuma razpravljali o problemih Bosanske krajine po katastrofalnem potresu in o razmerah v jeseniški železarni, predvsem o sklepu sindikata železarne, da do nadaljnjega zadrži sindikalno članarino. »Dokler se nisem prepričal na lastne oči, kako je razdejana Banjaluka, si nisem niti približno predstavljal, kako strahotne posledice je zapustil potres na področju Bosanske krajine.« Tako je na plenumu povedal podpredsednik republiškega odbora Stjepan Šaubert, ki se je pred nedavnim vrnil iz Banja- luke, kjer so tokrat imeli skupno sejo predsedstvo centralnega odbora, predsedstvo republiškega odbora in občinski odbor sindikata industrije in rudarstva Banjaluke. Na najbolj prizadetem področju živi približno 230 tisoč prebivalcev. K sreči ob potresu ni bilo večjega števila smrtnih žrtev, zelo velika je materialna škoda: porušenih ali poškodovanih je 130 objektov osnovnih, srednjih, višjih in visokih šol, zato je 45 tisoč djiakov in študentov ostalo brez šolskih prostorov; porušenih je 5 tisoč, poškodovanih pa več kot 12 tisoč stanovanj, približno 75 tisoč pre" bivalcev je ostalo brez strehe; porušeni so štirje dijaški domovi; porušenih ali poškodovanih je 24 zdravstvenih objektov, 25 upravnih stavb. 34 gospodarskih objektov itd. Med drugim so na skupni seji v Banjaluki sprejeli nekatere sklepe, ki so jih podprli tudi člani republiškega odbora sindi- kata delavcev industrije in ru* darstva Slovenije. Zavzeli so se za to, da je potrebno čimprej oceniti skupno nastalo škodo, da bi na ta način lahko sprejeli sistemske rešitve, s katerimi bi popolneje zagotovili vire sredstev za obnovo prizadetega področja Bosanske krajine. Veliko dosedanjih razprav je sindikat že posvetil razmeram v jeseniški železarni in si tudi aktivno prizadeval, da so se razmere v preteklosti urejale, čeprav se niso povsem uredile. Zato se bo sindikat k problemom jeseniških železarjev še vračal v svojih nadaljnjih akcijah. Neposredni povod za razpravo na zadnjem plenumu pa je bila odločitev sindikata železarne, da bo do nadaljnjega zadržal članarino v svoji sindikalni blagajni. Ta sklep smo med drugim tudi povzeli v predzadnji številki našega časopisa. Člani plenuma Pa niso soglašali s takim ravnanjem izvršnega odbora sindikata v jeseniški železarni. I. VRHOVCAK Pravna posvetovalnica DE • VPRAŠANJE nihV štetju, kjer delam, so po statutu poleg vodilnih delov-jaž P168* še druga delovna, mesta, za katera je potreben javen tajjf s’ mora biti v primeru upokojitve delavca, ki dela na delovnem mestu, ponovno opravljen javni razpis ali pa Sanir« kŠen delavec nadaljuje delo brez ponovnega razpisa, deia t me futR> kako je s plačilom polurnega odmora po 8 urah teznn ,?amo namre® 42-urni delovni teden, delovni čas pa je •bese e^Cn ^a^°> da delamo po 8 ur dnevno, s tem da imamo v opravp * Proste sobote. Ker je narava dela takšna, da moramo le, k.1.1 delo še v podaljšanem delovnem času — nadurno de-te’ ^ tudi več kot 8 ur dnevno, me zanima, če imamo v pri-čanee 12'urnega delovnika po 8 urah pravico do polurnega pla-devnfu ?dmora. V našem samoupravnem aktu ni nobenih za» določil. M. K. — Kamnik • ODGOVOR: mestu delavec P° upokojitvi ostane na delu na istem delovnem te kat S polnim delovnim časom, torej tako, kot je v primeru, Razni rega sprašujete, ni potrebe po ponovnem javnem razpisu. te2twJe — razen za vodilna delovna mesta, ki jih je treba po iztečeni mandatni dobi — za vsa druga delovna rnesj. p°treben le, ko gre za prosto delovno mesto. Ker delovno tedatfi 23 ka,:erega sprašujete, ni prosto, saj ga nepretrgoma za-Glfvi111 potre'3sn ponovni razpis. drugega vprašanja, menimo, da vam ne gre plačani polurni odmor po opravljenem rednem delovnem času. Plačan polurni odmor je predviden le za delo v rednem delovnem času. Po čl. 59 TZDR ima delavec med dnevnim delom z enkratnim polnim delavnim časom pravico do tridesetminutnega odmora; ta odmor se šteje kot čas, prebit na delu. Delo po rednem delovnem času ali tako imenovano nadurno delo je po čl. 44 TZDR izjema in je dopustno le v izjemnih primerih. Način plačevanja za takšno delo mora biti določen v ustreznem samoupravnem aktu; prav tako pa tudi vsi drugi pogoji podaljšanega dela v smislu cit. člena. Menimo, da nj pravne osnove po zahtevi za plačan polurni odmor po končanem rednem delovnem času, ki se nadaljuje z nadurnim delom, temveč imate pravico zahtevati le plačilo za opravljeno nadurno delo. M. LIPUŽIČ bčni zbori občinskih sindikalnih svetov so za nami, s tem pa nam je dana možnost, da analiziramo, kaj so občinska sindikalna vodstva dosegla v minulih dveh letih in kakšne naloge so si zadala za svoje novo mandatno obdobje. Poročila za občne zbore, programi dela in razprave na teh zborih so z ene strani povedala, kaj občinska sindikalna vodstva sama mislijo o svojem delu, kaj o tem delu mislijo predstavniki osnovnih sindikalnih organizacij — in kaj vsi skupaj mislijo o svojih bodočih nalogah. To pa je bil hkrati nekakšen mozaik, ki je dal sliko sindikalnega dela v občinah — takšno, kot je, zelo pogosto pa tudi takšno, kakršno naj bi bilo, ali kakršno si članstvo želi. Ta vprašanja nedvomno zaslužijo podrobno, poglobljeno analizo, ki jo bodo pristojni sindikalni forumi gotovo tudi izdelali; na tem mestu pa naj mi bo dovoljeno, da kot pazljiv opazovalec minulih občr nih zborov občinskih sindikal- no bodisi najprej rešiti, bodisi vsaj poskitsiti začeti odločno reševati. Za vse sindikalne organizacije velja, da imajo več nalog kot pa možnosti, da vse te naloge opravijo. Odtod tudi nuja, da svoje delo programirajo v skladu s potrebami položaja in s svojimi možnostmi, saj je to edini način, da sestavijo realne programe in vsaj v glavnem zagotovijo tudi njihovo izpolnjevanje. To velja kajpak tudi za občinska sindikalna vodstva, ki pa so si — vsaj na papirju — marsikje zastavila toliko nalog, da se prav zaradi tega lahko bojimo, da tudi zares pereče naloge ne bodo pravočasno opravljene. Z veseljem lahko ugotovimo, da je pri večini občinskih sindikalnih vodstev prišlo do pozitivnega premika, in sicer do večje usmeritve v razreševanju številnih življenjskih problemov sindikalnega članstva, kot so stanovanja, otroško varstvo, prehrana itd. itd. To je vsekakor pozitivno, saj obeta, da bodo delovni ljudje Preveč in premalo Po občnih zborih občinskih sindikalnih svetov nih vodstev povem o njih nekaj osebnih zapažanj in razmišljanj. Velo v minulih dveh letih so občinska sindikalna vodstva ocenjevala seveda različno; značilno za te ocene pa je bilo marsikje nekakšno zamegljevanje, kaj je v resiici bilo delo oziroma zasluga sindikata, kaj pa je bilo zasluga drugih dejavnikov naše družbe. Se posebej je ta značilnost bila opazna v ocenah gospodarskih gibanj, ki so se največkrat omejile na naštevanje različnih statističnih podatkov — brez podrobnejše navedbe o tem, kaj je sindikat konkretnega storil za to, da so gospodarska gibanja bila takšna ali drugačna. Ta del občnih zborov bi zato marsikje lahko zamenjali s sestankom ozkih strokovnjakov, ki vidijo samo številke, ne zanima pa jih, kaj vse stoji za temi številkami. Prav to, kaj se je dogajalo za temi številkami, pa bi sindikalne organizacije morale vedeti in povedati, saj se sicer ne moremo nadejati, da bodo v bodoče znale odločneje vplivati na gospodarska dogajanja Nekaj podobnega bi lahko rekli tudi za ocene sindikalnega dela v ožjem smislu. Malo-kje so to delo dali pod drobnogled in razložili ne samo dejstva glede izpolnjevanja nalog, ki so bile zastavljene, temveč tudi vzroke, zakaj nekatere akcije niso uspele. Prav takšna ocena pa bi bila najboljše zagotovilo, da' se različne napake ne bodo ponovile, oziroma da bo teh napak manj, kot jih je bilo. Ne gre za suho, nekako knjigovodsko naštevanje uspehov in neuspehov sindikalnega dela v občinah, gre za poglobljeno politično oceno tega dela — ta ocena pa je na marsikaterem občnem zboru bila zelo šibka. Povsod tam, kjer niso naredili temeljite bilance minulega dela in realno ocenili svojih moči, tudi ni realnega zagotovila, da bo uresničen tak program dela, kakršnega so sprejeli na občnem zboru. Po nekakšni zakonitosti so se meglenim ocenam minulega dela pridružili tudi megleni programi bodočega dela, ki so tako obširni, da naravnost vsiljujejo bojazen, da bo njihova uresničitev silno skromna, da bo preveliko število nalog ime-so za posledico njihov premajhen uspeh. Pri branju in poslušanju nalog, ki so si jih zastavili na različnih zborih, se je pogosto vsiljeval občutek, da so nekatere naloge enostavno prepisane iz programov drugih, po pravilu višjih sindikalnih forumov, ki imajo seveda drugačne obveznosti pa tudi drugačne možnosti za izpolnjevanje teh obveznosti. Takšno prepisovanje nalog priča — mimo drugega — tudi o slabem poznavanju lastnega okolja in njegovih potreb, saj bi se sicer delovni programi usmerili prav gotovo na prvenstveno urejanje tistih problemov, ki so za to okolje najbolj pereči. In če bi bilo tako potem bi prav gotovo prišlo tudi do »rangiranja« teh pro blemov in do opredelitve tistih vprašanj, ki jih je potreb- • na konkretnih primerih čutili pomoč sindikalne organizacije. Vendar pa tudi tu velja v precejšnji meri nekakšno pravilo, da ni bilo zadostne opredeljenosti glede vrstnega reda reševanja teh problemov in točne določitve nosilcev različnih nalog ter vsaj približne ocene možnosti za njihovo izpolnitev. Odtod tudi bojazen* da v takšnih primerih ne bo pravih rezultatov, kar bi seveda pri članstvu odjeknilo zelo negativno. Čeprav je splošno znano, da se en del gospodarstva nahaja v hudih težavah in da tako rekoč ni občine, kjer eno ali več podjetij ne bi bilo na robu rentabilnosti ali pa celo že v izgubi, pa je na malokakšnem občnem zboru bilo poudarjeno, da je prva dolžnost sindikalne organizacije v občini — ne tudi seveda samo njena dolžnost — da stori vse, kar je v njeni moči, da takšna podjetja postavi na noge. Jasno je, da so možnosti sindikata na tem področju omejene in nihče od njega ne more pričakovati čudežev; jasno pa je tudi to, da mora biti sindikat prisoten v prizadevanjih za rešitev problemov v ogroženih delovnih organizacijah in da bi njegova pasivnost v takšnih primerih imela zelo negativne posledice za njegov ugled. Tu članstvo pričakuje konkretne akcije — in samo po rezultatih konkretnih akcij bo tudi cenilo svojo organizacijo. Preveč bi pričakovali, če bi mislili, da bodo občinska sindikalna vodstva rešila vse probleme na svojem območju, saj je marsikakšno vprašanje možno rešiti le v daljšem časovnem razdobju oziroma samo postopno; premalo pa bi ta vodstva storila za članstvo, če bi dovolila, da se sindikalno delo omeji na obrobne probleme, ki sicer niso čisto brez pomena, ki pa so hkrati precej daleč od tistega, kar delovne ljudi predvsem teži. Ob vseh mogočih pogledih na mesto in vlogo sindikatov v naši družbi je vendar značilno predvsem to, da večina delovnih ljudi meni, da bi sindikati morali imeti v naši družbi večjo vlogo, kot jo imajo sedaj. Verjetno to mnenje izraža hkrati kritiko in pohvalo sindikalnega dela: kritiko na račun njegovih dosedanjih pomanjkljivosti in pohvalo njegovim dosedanjim uspehom. In ko članstvo želi, da bi sindikati povečali svoj vpliv v naši družbi, potem gotovo misli na sindikate, ki bodo uspešni v akciji, ne pa v besedah in programih. Teh imamo pri nas veliko; ne manjka nam programovt temveč učinkovitosti pri njihovem uresničevanju. To velja v veliki meri tudi za programe občinskih sindikalnih svetov — seveda enako, kot ta velja tudi za delo v sindikatih sploh. MILAN POGAČNIK \nnEST POHIŠTVO TRGOVINA, KIPATOSENI! Preveč bogata za distribucijske odnose in prerevna za tržno gospodarstvo — to je. naša trgovina Ondan smo na upravnem odboru poslovnega združenja za trgovino slišali tudi tole: na zveznem zavodu za cene bojda resno razmišljajo o ustanovitvi nekakšnih intervencijskih trgovin. Ustanavljala naj bi jih država in v njih prodajala pač tisto, za kar bi sodila, da je v drugih trgovinah predrago ali pa v preskromni izbiri. . Skoraj tako, kot v naših petdesetih letih, ko je država — seveda proti denarni odškodnini — delila blago po najrazličnejših maga-, zinih, nekaterih bolj in drugih manj bogatih, odvisno pač od tega, komu so bili namenjeni in kateri državljani so lahko vanjo zahajali. Zanimiva ideja, tale namreč, ki prihaja iz zavoda za cene. Samo — bi hotel 'kdo pojasniti še to: ali' smo naredili križ čez tržno gospodarstvo, no čez hotenje, da bi delovali tudi v naši ekonomiki zakoni tržišča? Eno z drugim namreč ne gre kaj prida skupaj: govoriti o gospodarski reformi in o delovanju tržišča, hkrati pa uvajati ali poskušati uveljavljati . instrumente že pokojnega plansko-administrativnega gospodarjenje in distribuiranja. Očitno je, da. smo se tudi že zedinili za grešnika. Oderuška, špe-kulantska parazitska — to je naša trgovina, govore ljudje na ulici, ko hodijo mimo izložbenih oken. Kaže, da daleč seže ta glas z ulice! Predsednik upravnega odbora poslovnega združenja za trgovino inž. Miloš Vehovar pravi, da nekateri naravnost očitajo dobičkarstvo in špekulantstvo. Nič manj pogost ni očitek, da je trgovina v monopolnem in zato privilegiranem položaju do proizvodnje. Direktor ljubljanske Prehrane France Nebec pristavlja: »-Razprava o trgovini se bo še zaostrila, saj pri nas le lahko povečujemo osebne dohodke, kot pač narašča produktivnost dela, medtem ko precejšnjemu številu zaposlenih v gospodarstvu prete 80-odstotni osebni dohodki. Res je tudi to, da gredo nekatere delovne organizacije v blagovnem prometu preko vseh družbenih- norm, kar zadeva osebne dohodke, in da je. takih organizacij v trgovini tudi sorazmerno največ. Toda nikamor spet ne vodi reševanje takih problemov z maksimiranjem cen in z odvzemanjem akumulacije. Nasprotno, če bi imela trgovina na voljo več kapitala, bi tudi bolj stabilno poslovala in bila manj špekulantska, kot morda danes je.« Res ljudje na ulici se ustavljajo pred izložbami in se sprašujejo: kako je mogoče, da stane to blago v tovarni toliko, zdaj, v trgovini, pa je zanj treba odšteti toliko več! Razlike med proizvodnimi in prodajnimi cenami so največkrat nedoumljive. Trgovci pa sami predlagajo, da bi pristojni temeljito proučili, od kod razlika med proizvodno in prodajno ceno, kdo in zakaj jo pobere. Seveda ne gre za analizo, ki bi bila za interno uporabo. 'Akumulacija naše trgovine dosega v poprečju 2,4% na bruto promet. Nekaj bolje kot v gospodarstvu nasploh — priznavajo trgovci — kjer poprečna akumulacija dosega le 2 %. Od tod očitek: trgovina preveč akumulira. Predsednik upravnega odbora poslovnega združenja za trgovino inž. Miloš Vehovar komentira: »Kaj pa če gospodarstvo premalo akumulira? Kaj če bi še za spremembo tako vprašali?« Veljalo bi se pomeniti! Trgovina ima naslednje dokaze: stopnja akumulativnosti je za polovico manjša, kot je akumulacija trgovine v državah z razvitim tržiščem. Direktor Prehrane ugotavlja: »V zviševanju marž ne moremč iskati rešitve, saj so se naše marže že tako močno izenačile s tistimi na razvitih tržiščih.« Rešitev trgovine pa je po njegovem mnenju v izboljševanju tehnologije, v združevanju kapitala, v velikih in močnih organizacijah. Direktor Metalke Stane Bergant celo trdi, da je kapitala dovolj; je pa razdrobljen in zato neučinkovit. Seve pa s tem nihče od njiju ni pritrdil tistim, ki pravijo, da bi naj trgovini akumulacijo zmanjšali. Dokaze za to, da se stopnja akumulacije v trgovini zmanjšuje, razgrinja direktor poslovnega združenja Lojze Fortuna. Razlika v ceni se je z 19,62 % v predlanskem letu znižala lani na 19,57 c7o. Kdo je pobral levji delež te razlike v ceni, je razvidno iz naslednjih podatkov: 4,82 % prometni davek, 3,35 % družbeni prispevki, 4,91 % materialni stroški trgovine, 2,62 % neto osebni dohodki trgovcev in 2,87.% skladi trgovine in amortizacija. In vendar se trgovina razvija: celotni promet se je v minulem letu spet dvignil za približno 25 %, zunanjetrgovinska dejavnost se je povečala za novih 26 %, storitve za 71%... Direktor Metalke ocenjuje: »Res je, napredka trgovine ni mogoče zanikati, res pa je tudi to, da ga je trgovina laže dosegla kot ihdustrija« Bergant pa s tem ne trdi, da je trgovina dovolj razvita, da je njena materialna baza že trdna za nadaljnji razvoj. Njeno ugotovitev je pravzaprav treba razumeti kot izpeljanko že prej povedane misli: ne, da trgovina preveč akumulira, le gospodarstvo premalo! Prepir med proizvajalci in trgovci ni samo značilnost naših krajev. Kjer količkaj deluje trg, se trgovci ravnajo po načelu, »poceni in dobro kupiti«. In seveda »čimbolje prodati« — s čimer pa v prepir posežejo še potrošniki. Zadeve pa bržčas ne bi bilo treba dramatizirati, saj prave ljubezni v tem trikotu bržčas nikoli ni bilo in je tudi ne bo. Izkušnje drugih, pa vendarle pričajo, da so razmere dajo pametno urediti. Devizni režim, carinski sistem — no ja, vse tisto, kar že dolgo iščemo. In dokler bomo še kar iskali — bo tudi proizvodnja kar naprej hrulila trgovino. Razen tistih podjetij, ki so sama našla pot. Direktor Jugotekstila Vidmar zatrjuje: »Odkar je tovarna dekorativnih tkanin naredila svoj boom, je vsak uvoz tovrstnih tkanin nesmiseln, saj bi pomenil čisto izgubo. Podobno velja za uvoz kamgarnov. Uvoz frotirja ni možen, ker dobavitelji ne bi niti v ceni niti v kvaliteti dosegli kamniškega Svilanita. Za nogavice velja nekaj podobnega.« Stara resnica: čimbolj nerazvita je proizvodnja, tembolj jo draži uvoz. Tudi Vidmarjevi misli, zasnovani na izkušnjah, da je naša proizvodnja tehnično sicer dobro zasnovana — toda kaj je marketing, vedo le še v malokaterem podjetju. Ni kaj oporekati, proizvajamo pa ne zato, da bi proizvajali, temveč da bi prodali. Blago — denar — blago: zaokrožen ciklus. Stane Bergant pristavlja: »Če bi združili svoje blagajne v Jugo-tekstilu, Veletekstilu, Tekstilu, Tkanini — pa bi najbrž rešili iz zagate slovensko tekštilno industrijo. In če bi zložili blagajne v Che-mo, Kerniji-Impex, v Mavrici_____bi bržčas lahko kar izdatno po- magali kemični industriji.« Bi! Pa kaj, ko se pa prav pri teh zadevah tako rado zatakne. Naj na kratko sklenimo: Očitno je, 6 % premoga), nafta 50,0 % U970. leta 35,9%), plin 9,2% (1970. leta 5,4 %), hidroenerge-«ka 6,9% (1970. leta 7,1%) in nuklearna energija 0,8 %. Po mnenju načrtovalcev dolgoročnega razvoja energetike bi morali ostati domači energetski Vlri še naprej glavna osnova za razvoj elektroenergetske proiz-odnje, opirali pa naj bi se na Sraditev velikih termoelektrarn ter na uporabljanje ugodnih vi-r®v hidroenergije — predvsem akumulacijskih hidroelektrarn, roizvodnja električne energije nuklearnih elektrarnah bo od-isna predvsem od tega, ali bo-0 domače surovine dajale do-s>lj možnosti za njeno ekonomično vključitev v elektroenergetski sistem, in razumljivo, tu-01 °d splošnega napredka. 'Proizvodnjo premoga naj bi izvijali le v tistih rudnikih, ki "ndo lahko občutno povečali produktivnost z uvedbo isoke mehanizacije v proizvod-m Proces. Premog naj bi porab-Jiah ob rudnikih. Pri nafti bi °rali razširiti in pospeševati aziskovalna dela tudi izven pa-_nskega bazena, da bi lahko P, Vecali proizvodnjo surove nate m naravnega plina ter tako v^°mestili zmanjšanje proiz-lf*Ve> ki jo pričakujejo okrog ta 1975 Proizvodnjo in porabo ma pa naj jjj USTnerjii pj-ed- eno™ na tista področja, kjer ergetike primanjkuje. d~s2e do leta 1975 bi morali v sč~avl zgraditi takšne energet-p . ?steme, ki bi omogočili za-P^vost m ekonomičnost pri giifkrbovanju z. energijo, te si-Pa povezati s sistemi so-držav Gre predvsem za gj.r^tiitev elektroenergetskega ^tema napetosti 400 KW ter V0c^adni° plinovoda in nafto- Domače cene rafinerij in prodajne cene naftnih derivatov se po mnenju strokovnjakov v primerjavi s sedanjimi domačimi cenami ne bi smele spremeniti; cene za električno energijo se bodo malo povečale, cene za premog pa malo znižale. Odkod denar za vsa ta dela? Proizvodnja premoga bo naraščala predvsem pri tistih rudnikih, ki bodo preskrbovali termoelektrarne, zato bi morali povezati bančne kredite za termoelektrarne s krediti za mo- dernizacijo premogovnikov. Rešitev tega problema je treba torej iskati v integraciji termoelektrarn in toplarn s proizvajalci premoga in v razčlenitvi kompleksnih projektov ter skupnem nastopu pri zbiranju sredstev in najemanju kreditov. Elektrogospodarstvo naj bi tudi v prihodnje zadržalo svoj 30-odstotni delež v financiranju razširjene reprodukcije. Preostala potrebna sredstva, to je 70%, pa bi bilo treba zagotoviti z bančnimi krediti, obveznica- mi, obvezno udeležbo nekaterih odjemalcev in s tujimi posojili. Iz te napovedi o razvoju energetike torej sledi, da se premogovnikom še ne obeta zaton — če bodo termoelektrarne ekonomične. kakor tudi, da bo poraba nafte kot energetskega vira v strukturi energetskih virov stalno naraščala (tudi po letu 1985) — vse dokler je ne bo s cenenostjo spodrinila atomska energija. To se pa najbrž še ne bo zgodilo v tem stoletju. V. B. V ŠEMPETRU PRI GORICI SMO OBISKALI MLAD KOLEKTIV MEHANIČNIH DELAVNIC, SAMOSTOJNO ENOTO PODJETJA PRIMORJE - EXPORT IŽ GEVGELIJE V ŠEMPETER Plan za letošnje leto: 20 milijonov novih dinarjev realizacije v SPECIALIZACIJI...« Ko sem pred dnevi obiskal v Šempetru pri Gorici 231-članski delovni kolektiv Mehaničnih delavnic, ki živi in dela kot samostojna enota podjetja Pri-morje-export, sem želel dobiti predvsem odgovor na vprašanje, v čem je skrivnost njihovega velikega poslovnega uspeha, oz. zakaj se obrestuje številnim jugoslovanskim transportnim podjetjem, da pripeljejo svoje tovornjake na obnovo motorja celo iz več kot 2000 km oddaljenih krajev. »Pot do rezultatov dela, kakršne dosegamo danes, je bila razmeroma dolga in zapletena ...«, me je opozoril Vladko Gregorič, sekretar Mehaničnih delavnic. »Še pred 10 leti, ko smo delali kot samostojna delovna organizacija, smo se ukvarjali z vsem. Popravljali in obnavljali snio vsa motorna vozila, od plugov in kosilnic do osebnih avtomobilov. Sčasoma, ko so pričeli delati kolektivi red v svojih voznih parkih in ko so sl delovne organizacije toliko opomogle, da so začele kupovati nova vozila, smo. tudi mi prišli do zaključka, da je naša prihodnost edinole v specializaciji. Odločili smo se za industrijsko obnovo motorjev tovarne FAP, kasneje pa tudi Fiatovih in Mercedesovih motorjev — vseh z več kot 130 KM ...« 2e leta 1964 so se sedanje mehanične delavnice — dotlej so poslovale pod imenom Agro-motor — integrirale s podjetjem Frimorje-export. Ta korak je bil za nadaljnji razvoj Mehaničnih delavnic nujen, če so hoteli uresničiti svoje načrte, saj finančno šibak kolektiv gotovo ne bi zmogel predvidenih in nujnih investicij, »OZDRAVITEV« MOTORJA PO NAJKRAJŠEM POSTOPKU »Odločili smo se, kot rečeno, za specializacijo. Če smo želeli v tem uspeti, smo morali seveda povsem spremeniti dotedanjo organizacijo poslovanja, speljati delitev dela, usposobiti ljudi«, mi je pozneje razložil Vladko Gregorič. »V začetku smo opravljali industrijsko obnovo težkih motorjev le za področje Slovenije, potlej pa, ko smo povečali svoje kapacitete, smo razširili dejavnost tudi na druge republike ...« Danes opravljajo Mehanične delavnice podjetja Primorja-export industrijsko obnovo motorjev za približno 40 jugoslovanskih transportnih podjetij. »V naše delavnice pošiljajo vozila iz vse Jugoslavije. Celo iz Novega Sada ali na primer iz Gjevgjelije...« je dopolnil sekretarja tehnični direktor inž. Alojz Hvala: »Na vprašanje, zakaj se obrestuje tudj najbolj oddaljenim podjetjem obnova motorja njihovega vozila prav v Šempetru, moram odgovoriti takole: skrivnost vsega je v preštudirani specializaciji in solidno opravljenem delu. Že tedaj, ko je na primer dajal domači proizvajalec za težka motoma vozila garancijo za 10 tisoč kilometrov, je bila naša garancija za enak obnovljen motor desetkrat daljša: garantirali smo 100 tisoč kilometrov! Naslednja značilnost našega poslovanja pa je v tem, da stranke praktično sploh ne čakajo. Izrabljen motor zamenjamo z obnovljenim brez zamudne in utrujajoče »papirne vojne«. Seveda moramo imeti v ta namen nenehno na zalogi obnovljene motorje, ki so strankam ob vsakem času na voljo. Danes imajo Mehanične delavnice 140 takih motorjev. Na leto pa zamenjamo alj obnovimo blizu 700 motorjev ...« ZAVIDLJIVI POSLOVNI USPEHI Mehanične delavnice podjetja Primorje-export imajo v glavnem zelo mlade delavce. Njihova povprečna starost je dosegla kakih 24 do 25 let. Večina pa je kvalificiranih delavcev; znanje so si pridobil v potrebnih šolah in tečajih, na specializacijo pa jih je poslalo podjetje v najbolj znane evropske tovarne avtomobilov in motorjev. »Najbolj nazorno govore o našem poslovanju v minulih letih številke...«, me je opozoril inž. Hvala. »Leta 1965 je na primer znašal promet Mehaničnih delavnic 3,867.440 N dinarjev. Dve leti pozneje se je skoraj potrojil, lani pa je dosegel že 17,452.905 N dinarjev...« »In plan za letošnje leto?« sem ob odhodu iz Šempetra še hotel izvedeti. »Računamo, da bomo ob enakem številu zaposlenih dosegli 20 milijonov N dinarjev realizacije. V kasnejših letih pa se bodo seveda v prometu nekoliko umirali: predvidevamo, da bo potlej rasla krivulja realizacije za približno 5 odstotkov letno.« A. ULAGA NA KRATKO • SLOV. BISTRICA Komisija za samoupravljanje Pri občinskem sindikalnem svetu Slov. Bistrica je sprejela program dejavnosti za leto 1970. V njem bodo posebno mesto posvetili oblikovanju stališč sindikata do določenih pojavov in rešitev ob usklajevanju normativov z amandmaji zvezne in republiške ustave. V ta namen bodo po prvi seji predsedstva organizirali razprave o statutih v osnovnih organizacijah, kjer bodo sodelovali tudi člani predsedstva in komisije za samoupravljanje. V. H. • CELJE V največjem celjskem kolektivu j EMO so pred dnevi začeli delati s • stroji IBM v svojem mehanograf-» skem centru. Center spada med • najsodobnejše in so zanj odšteli : 6 milijonov dinarjev. Ta center je ! že tretji v Celju. Poleg EMO ga ! imata še Zavod za napredek gos-■ podinjstva in Aero. ! (mb) ■\ reštetokrat — ne nazad-/V nje tudi na 1. seji konfe-^ * renče ZKS — sme slišali, da nastajajo socialne razlike med zaposlenimi predvsem zato, ker mnogi prejemajo na roke več denarja, kot ga zaslužijo. Nagrajevanje »mimo kriterijev delitve po rezultatih dela«, kakor pravimo takšnemu brezdelnemu pridobivanju dohodka, se razrašča iz več vzrokov: zaradi nedemokratičnih odnosov v delovnih skupnostih, politike, ki temelji na načelu »ti meni — jaz dobrim sistemom nagrajevanja po delu v podjetju, in to v proizvodnji in v komerciali. V slabem podjetju pa je ta povezanost obratna: slab sistem nagrajevanja — nizka rentabilnost — boj za osebne dohodke — majhna akumu-lativnost. Ni mogoče zanikati dejstva, da se je naš sistem nagrajevanja po delu še najbolj kompromitiral zaradi neupravičenih razlik v višini osebnih dohodkov, ki so nastale med posameznimi podjetji. Tu ne gre Doklej visoke plače za slabo delo? tebi«, nejavne delitve, neopredeljenosti pooblastil in pristojnosti posameznikov ali skupin itd. O vplivu sistema nagrajevanja na delitev dohodka so že večkrat razpravljali tudi na sejah komisije CK ZKS za družbeno-ekonomske odnose, zlasti živahna pa je razprava o tej temi na sejah skupine le komisije, ki pripravlja sejo CK ZKS, namenjeno razpravi o vzrokih socialnega razlikovanja v slovenski družbi. Tako so na zadnji seji komisije soglašali z ugotovitvijo, da sistem nagrajevanja po delu v delovnih skupnostih ni izdelan. Zaradi neizoblikovanega sistema nagrajevanja porabljamo za kolikor toliko vzpodbudno nagrajevanje mnogo več sredstev za osebne dohodke, kot bi bilo potrebno pri resničnem nagrajevanju po delu. Enaka ,količina sredstev za osebne dohodke pa bi spet lahko obrodila pri vzpodbudnem nagrajevanju po delu boljše rezultate glede rentabilnosti in seveda tudi akumu-lativnosti. V takšnem neizdelanem sistemu nagrajevanja se ustvarja tudi videz, da neposredni proizvajalci zanemarjajo svojo funkcijo upravljavcev na račun svoje funkcije potrošnikov, ker kot »primaren interes postavljajo« osebni dohodek. V resnici pa si poizkušajo ob takem nagrajevanju le izboljšati svoj »kos kruha«, ki je pogosto odvisen od posameznikov in skupin v podjetju. Za potrditev te teze se lahko sklicujemo na podjetja, ki imajo boljši, čeprav še zdaleč ne popoln sistem nagrajevanja, v katerih pa videza o primarnosti skrbi za osebne dohodke nihče ne bi mogel ugotoviti. V takih podjetjih seveda tudi ni pojava nizke aku-mulativnosti; zato lahko v teh podjetjih ugotovimo zvezo med visoko akumulativnostjo in samo ga razlike, ki pri nekaterih dejavnostih izhajajo iz raznih oblik monopola, temveč predvsem za razlike, ki se kažejo v višjih osebnih dohodkih oziroma povprečjih ne glede na dejanski vpliv določenih kategorij delavcev na uspeh podjetja. Višina osebnih dohodkov je namreč postala bolj odvisna od tega, kje si zaposlen, kot pa od dejanskega delovnega prispevka. Družbena intervencija zaradi »zaščite akumulacije« je nedvomno potrebna, čeprav bi šlo celo za progresivno obdavčitev višjega »presežka osebnih dohodkov«, seveda šele potem, ko bi z družbenim dogovorom na republiški ravni odmerili enaka izhodišča obračunskih osnov osebnih dohodkov v posameznih kvalifikacijskih ravneh in faktorjev spodbude za posamezne panoge ali skupine podjetij, pri čemer bi morali v veliki meri upoštevati dosežene rezultate glede na angažirana sredstva, ne pa glede na število zaposlenih. Hitrejši in enakomernejši razvoj našega gospodarstva terja torej poleg izpopolnjevanja tržnega mehanizma tudi ustrezno družbeno usmerjanje delitve osebnih dohodkov, ki naj poleg zagotovitve vsaj minimalne akumulacije odpravlja vse tiste ekscese v delitvi osebnih dohodkov, ki niso rezultat nagrajevanja po delu. pa naj gre za monopolni položaja ali pa za neustrezen interni delitveni sistem. Politično pomeni to nedvomno tudi večje razlike v razponih osebnih dohodkov, zlasti v razponih znotraj podjetij — če želimo primerno nagrajevati delo in prispevek vodilnih in strokovnih delavcev, ki odločilno vplivajo na uspeh ali neuspeh gospodarjenja posameznih delovnih skupnosti. V. B. !!illll!!ll!lllllllffllllll!!III!inil!!IIIII!lllllll!ltlllll!lllll!!!ll!l!in;'l!ll!l!ll!!!ll!IIIH^ Paše resje...! SiiS Pa če se sliši še tako neverjetno — je res; v Ljubljani smo odprli nov rudnik zlata. Suhega zlata in ne takega, ki ga pridobivajo iz bakrene rude. Borsld rudnik je pravi smrkavec proti temu ljubljanskemu. Treba se Je znajti. In v Ljubljani smo se! Generalni direktor ljubljanske Prehrane France Nebec pravi: »V Ljubljani bi želeli zgraditi nov hotel. Ne, da zemljišča ne bi mogli dobiti — le stal bo dve milijardi starih dinarjev. Pristojni pa so še naračunali, da bi morali k tem dvem milijardam prišteti 500 milijonov S dinarjev komunalnega prispevka. Ce bo imel hotel 500 postelj, bodo veljali stroški na posteljo — še predno bo sploh zastavljena lopata, natanko 5 milijonov S dinarjev. Čeprav starih dinarjev — je to vseeno precej preveč. Vprašam: kako naj bo tak hotel konkurenčen v cenah, ko pa vemo. da onstran meje znašajo celotni stroški na hotelsko posteljo foliko. kot pri nas samo prispevek za temeljišče in komunalni prispevek.« Oglasil se je tudi generalni direktor ljubljanske Metalke Stane Bergant: »Ko smo v Mostah iskali zemljišče, je bila prva cena sedem in pol milijarde S dinarjev. Po devetih mesecih cenka-nja je bilo taisto zemljišče na voljo za tri in pol milijarde S dinarjev...« Prav čedna zadeva tale ljubljanski zlati rudnik. Skoda le, da tega zlata ne kupuje še kdo drug, kot mi sami. A ker ga že nihče — se ne bi. med brati, zmenili tudi za kakšen popust, občinske proračune pa zapolnili kako drugače. Navsezadnje niso zdajšnje občinske skupščine prav nič zaslužne za to, da so stari Slovani prišli v naše kraje. Zato bržčas tudi renta na tej zemlji ni povsem zaslužena. S. B. XIII!lllllllll!!l!llllllilllllllllll|j||||||l|||||||||||||||||||l!llll|||!l|||!|||||||li!!||||!!!l!l!!|l!i!l!|||||!!||l|||l||||||lilll|ll![|||||||||||;iH^ aktivistov OF Republiška konferenca SZDL Slovenije je natisnila in razposlala POSEBNE NAŠA AKCIJA, KI NAJ ODGOVORI NA VPRAŠANJE KAJ SE JE ZGODILO NA PODROČJU OTROŠKEGA VARSTVA V ZADNJIH DVEH LETIH? NITI ZA PED NAZAJ V zadnjih dveh, Ireh lefih, smo vsaj dvakrat razpravljali o prispevni stopnji za neposredno otroško varstvo in o kriterijih za pridobitev pravice do Otroškega varstva. Prvič je to bilo v pripravah na sprejem zakona o Skupnostih otroškega varstva in financiranju ne-katerih oblik otroškega varstva, drugič pa lani proti koncu leta, ko je bilo potrebno zastaviti vse moči za ohranitev prispevne stopnje in za zvišanje otroškega dodatka ob sočasni spremembi cenzusa. O be razpravi Sta nas obogatili za naslednjo izkušnjo: Vkljub spoznanju, da je potrebno več sredstev vložiti v razvoj otroškega varstva, ker nam zaostajanje tega področja škoduje na vseh koncih, je vendarle zelo težko tudi v resniči izboriti otroškemu varstvu več denarja* V kratkem se bomo vnoviŠ sporazumevali za finančne odnose na tem področju, ko bomo razpravljati o srednjeročnem programu razvoja, hkrati pa bomo spet obudili razpravo o preporazdelitvi sredstev Za neposredno otroško varstvo In ža otroški dodatek. Zato je zelo prav, da je komisija za življenjske In delovne razmere pri RS ZSS vključila ta vprašanja v že znano anketo v razmerah otroškega varstva. Skoraj brez razlike so anketiranci enotnega mnenja: ohranimo vsaj tako prispevno stopnjo kot doslej; prav tako pa zaenkrat ne spreminjajmo politike otroških dodatkov. Tak povzetek iz ankete, opravili so Jo lansko jeseni pa je le preskop, da bi dojeli tudi razloge za tako enotno opredelitev do prihodnjega financiranja nekaterih oblik otroškega varstva. DOPISNICE, s katerimi se bodo prijavili nekdanji aktivisti OF organizacijam SZDL v občinah, kjer sedaj stanujejo, obenem pa tudi tistim občinam, kjer so bivali in aktivistično sodelovali v času NOB. Občinske organizacije SZDL naj dopisnice razdelijo krajevnim organizacijam SZDL. Popisovanje naj uskladijo s seznami, ki jih že imajo organizacije ZB, poiščejo in po potrebi popišejo pa naj tiste nekdanje aktiviste, ki morda ne bi bili obveščeni ali pa ne bi pokazali zanimanja za popis. Pri sestavi seznamov aktivistov je seveda treba biti dovolj kritičen, poskrbeti je treba za verodostojnost podatkov v skladu s kriteriji, ki jih je objavil IO SZDL Slovenije. Ker dobivamo mnoga vprašanja glede kriterijev, dajemo nekaj posebnih pojasnil: Med aktiviste OF je treba šteti tudi vse člane Zve- • ze komunistov v času 1941- : 45, ki so na terenu aktivno delali za cilje osvobodilnega boja, bodisi da so bili vključeni v organizacije OF ali ne. Po določilu tako imenovane »Dolomitske izjave« osnovnih skupin OF, ko je • bila dokončno utrjena enotnost OF, so bili vzeti člani KPS avtomatično kot aktivisti OF. V duhu te izjave se samo po sebi razume, da moramo takratne člane KP smatrati za aktiviste OF, ki jih danes želimo popisati. Tisti pa, ki so delovali zgolj v vojski, ne pridejo v poštev za popis aktivistov OF. Na vprašanje iz Primorske, ali je treba šteti med aktiviste OF tudi učitelje iz j partizanskih legalnih in ile- j gainih šol, odgovarjamo pri- : trdilno, Najbrž bo že več | primerov, ki niso bili pri t naštevanju kriterijev pose- i bej omenjeni. V dvomljivih f primerih se obrnite na OD- • BOR ZA PROSLAVE pri RK SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega ul. 11, V pripravah za Zbor aktivistov ki bo v Dolenjskih Toplicah 26. aprila 1970, je bilo sklenjeno, da bo db takrat muzejsko urejena baza 20 na Kočevskem Rogu. Ob priliki topliškega srečanja vseh slovenskih aktivistov bo baza tudi slovesno odprta za obisk. Odbor za proslavo prt j RK SZDL SLOVENIJE ■ PO ZASLUGI PRISPEVNE STOPNJE.., Pri nas smo naklonjeni spremembam v zakonodaji. Včasih Je prav, da naglo spreminjamo •-mlade* zakone velikokrat pa s tem napravimo več škode kot haska. »Pustimo osnovno vsebinsko opredelitev zakona o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva vsaj nekaj časa pri miru,« pravijo zeio eno-dušno anketiranci. Po dveh te* tih, ko Se mnogokje zakon še ni Utegnili utiriti, bi mu bilo res nespametno postavljati spet nove tirnice. Z leti bomo že lahko spoznali njegove dobre in slabe lastnosti ali koristi Več in boljšemu otroškemu varstvu, ali ga preslabo »prehranjuje« in bi mu bili potrebni izdatnejši obro/ ki ali nemara celo narobe. Iz nekaterih odgovorov v anketi Je videti, da v večini občin Črpajo življenjski sok za nove zmogljivosti varstvenih ustanov Iz enega samega vira — sklada z otroško varstvo, ki ga napajajo prispevki iz osebnih dohodkov in pokojnin. Ne glede na nekatere druge neizrabljene možnosti, kot So sredstva občinskih skupščin in delovnih orga* nizacij, Je vendarle tako, da j* to edini zanesljivi vir, na kakega varstva. Na tem viru so v glavnem snovali program« otroškega varstva, ta vir so zastavljali kot garancijo, ko so se pri bankah zadolževali za gradnjo varstvenih 'ustanov, iz tega vira so gradili in odprli po Sloveniji nekaj desetin novih Varstvenih ustanov, preuredili kuhinje in jedilnice za prehrano predšolskih in šolskih otrok, n« stežaj odprli vrata malih šol in posredno in neposredno vplivali na povsem drugačno mnenje o vzgoji In varstvu otrok. Zato dajmo zakonu, zlasti >pa njego- vemu določilu o prispevni stopnji polno priznanje pri dosedanjem napredku na področju otroškega varstva. Ce bi le za desetinko zmanjšali prispevno stopnjo, bi prizadejali veliko • ------ ! Zarod»tiOHEC «r * • —...- ' ii 11 ii i f i ii 11 ■ i ■ n i . e • LjubljuHm f Mmmtkmrmmvm 10 • J TONE SVETINA i UKANA I Trilogija bo izšla v marcu letos. Vse tri knjige bodo na razpolago nedeljene, vezane v platno za ceno 225,00 din, Knjige bodo prodajale vse knjigarne, naročite pa trilogijo lahko tudi pri zavodu Borec, Ljubljana, Beethovnova 10 (knjigotrški oddelek). * Prodaja tudi na obroka! NAČRTI ZA USTANAVLJANJE NOVIH DELOVNIH MEST V LITIJSKI OBČINI Nekoliko boljše možnosti V litijski občini imajo precejšnje težave z zaposlovanjem ljudi, zlasti mladine. Obstoječa industrija in druge gospodarske dejavnosti ne morejo zaposliti vseh, ki potrebujejo delo, zato morajo Številni Lilijani iskati zaposlitev drugje. Po zadnjih podatkih je v Litiji zaposlenih okrog tri tisoč občanov, nad tisoč dvesto pa se jih vozi na delo v Ljubljano in drugam. Zaposlitev išče najmanj 300 do 400 ljudi, med njimi največ žensk oziroma mladine. Litijske industrijske in neka- . tere druge delovne organizacije ne predvidevajo kdove kolikšnega povečevanja sedanjega števila zaposlenih. Prej bi la_hko rekli, da bodo morali v nekaterih podjetjih priskrbeli že zaposlenim druga delovna mesta znotraj kolektivov. Skoraj v vseh litijskih delovnih organizacijah prav zdaj uresničujejo programe rekonstrukcij in modernizacije. S tem bodo povečali obseg proizvodnje, zvišali produktivnost ter zmanjšali proizvodne stroške ob istem številu zaposlenih, medtem ko bodo morali v Predilnici prestaviti precej delavk na novo ustanovljena delovna mesta v enem izmed novih obratov. Zavoljo tega so v Litiji zelo zainteresirani za odpiranj« nekaterih novih produktivnih obratov in delavnic, kjer bi utegnili zaposliti mlade ljudi. O tem razpravljajo nekaj let, kaže pa, da oodo zdaj le uresničili nekaj zamisli. Na pobudo občinske skupščine m občinskih vodstev druzbeno-polltičnih organizacij bodo prihodnje dni ustanovili' poseben sklad, ki s« bo ukvarjal z zbiranjem sredstev za odpiranje novih delovnih mest. Začetni kapital bo dala občinska skupščina iz presežka dohodkov za leto 1969. Te dni pa so na Širšem posvetovanju predstavnikov delovnih organizacij raz- pravljali tudi o sodelovanju podjetij v finančni podpori skladu. Predlagali so, naj bi delovni kolektivi sklenili družbene dogovore z novoustanovljenim skladom in vanj vplačevali svoje prispevke. Čim večji bo njihov delež, tem laže bodo uveljavili načrt za ustanovitev dveh novih obratov, v katerih bi lahko zaposlili najmanj 100 žensk, kasneje pa še mladino. Gre namreč za to, da bi g sredstvi sklada lahko sodelovali pri najetju kredita, saj samo s svojimi sredstvi ne bi bili kos večjim naložbam v gradnjo novih obratov. Iniciativa litijske občinske skupščine in občinskih vodstev družbeno-političnih organizacij je naletela na dokajšen odmev med delovnimi kolektivi. Čeprav za zdaj po vsej verjetnosti podjetja ne bodo mogla vplačevati večjih prispevkov za te namene, ker so vsa njihova prosta sredstva vezana na uresničevanje programov modernizacije, ni nobenega dvoma, da bodo prihodnja leta namenjali denar za postopno odpravljanje problemov nezaposlenosti v svoji občini. m* škodo nadaljnjemu razvoju otroškega varstva, saj bi ogrozili srednje in dolgoročne programe v občinah, »porušili« marsikatero varstveno ustanovo, nagomiltli nove in nove težave družinam z otroki in vsej skupnosti. Tako razmišljajo o sedanjem sistemu urejanja otroškega varstva anketiranci. Poudarjajo: če ne moremo celo zvečati prispevne Stopnje, obdržimo vsaj takšno, kakršno imamo. Takega mnenja so tudi anketiranci Iz delovnih organizacij. Torej naše gospodarstvo (vsaj ta del, ki ga zajema anketa) se ne pro-tivi dajatvam za otroško varstvo. POTREBNA DRUŽBENA SUBVENCIJA NEKATERIM DRUŽINAM 2e večkrat smo dejaili v različnih razpravah pa tudi v medsebojnih pogovorih, da je višina otroškega dodatka tako simbolična, da kaj prida ne izpolni družinskega proračuna in bistveno ne lajša staršem preskrbeti Otroke. Skupna Vsota, Id terega se lahko popolnoma zanesejo načrtovalci razvoja otroš-se zbere na naslov otroških dodatkov pa je vendarle tolikšna, da bi z njo lahko bolj parnem- /1.-7! -'"N ■ ašnmsT POHIŠTVO bno razvijali otroško varstvo. Kljub tej resnici pa živi mnogo družin v takih socialnih razmerah, da jim pomeni otroški dodatek nepogrešljiv vir za preživljanje. Zato se otroškemu dodatku ne moremo In ne smemo odreči, ker bi s tem ogrozili mnogokatero družino in ustvarili nove. skrajnosti v socialnih razmerah. Tudi ta ugotovitev veje iz večine odgovorov v anketi. V današnjih razmerah ne moremo razmišljati o preporazdelitvi sredstev za nekatere oblike otroškega varstva, konkretno o večanju skladov za razvoj otroškega varstva na račun otroškega dodatka. Anketiranci iz občin, v katerih ni izrazitih industrijskih središč, so v anketi izrazili neke vrste bojazen, da se bodo odrekali otroškemu dodatku v prid otroškemu varstvu v nekaterih občinah z večjimi mestnimi središči in z večjo zaposlenostjo staršev. Temu pa ni tako. Tako rekoč brez razlike trdijo povsod, da je potrebno otroški dodatek ohraniti, v mnenjih se razlikujejo anketiranci le toliko, da se nekateri ogrevajo za ohranitev obstoječe politike do otroških dodatkov, nekateri, teh ni malo, pa celo za zaostrene kriterije pri priznavanju pravice do otroškega dodatka. vendar hkrati Za znatno višji otroški dodatek. Prisluhnimo nekaterim ugotovitvam: # Varstvene ustanove so povečini v večjih središčih in zato niso dostopne staršem z otroki iz bolj oddaljenih krajev. »Potemtakem« pravijo na primer Grosupeljčani, »ima ugodnosti le ozek krog družin, ki imajo tako srečo, da stanujejo v središču naselja, oziroma bliže varstvenim ustanovam. Torej je potrebno iskati možnosti, kako ustvariti enakopravnost staršev ne glede na kraj bivanja, pri koriščenju materialnih sredstev. M jih daje družba za otroke. Iz tega vidika je bolj pošteno dajati družbeno pomoč družinam z otroki, predvsem socialno šibkim družinam.« O V Labodu V Novem mestu pa sodijo tako: »Otroški dodatek bi morali zvišati in ga dajati le tistim družinam, kjer je resnično ogroženo zdravstveno stanje otrok. Ce bi okrnili otroški dodatek in zato pospešili gradnjo vrtcev, bi otroci iz . socialno šibkih družin zopet ostajali na cesti/ ker starši ne bi zmogli ekonomske cene oskrbnine v vrtcu. Na tak način bi socialno šibke dvakrat prikrajšali.« 0 Se mnenje iz Raven na Koroškem: »Zaradi razlik v osebnih dohodkih in v ekonomski razvitosti Slovenije nastajajo različno « ekonomsko sposobne skupine prebivalstva. To rojeva neenakost v življenjskih razmerah otrok, neenake pogoje za izobraževanje in poklicno usposabljanje. Primeren otroški dodatek bi te razlike omilil. Zato je izredno pomemben in eden izmed elementov pomoči družini. Po svojem pomenu bi moral imeti ekonomski učinek. Temu bo moral slediti tudi zakon pri urejanju otroškega dodatka.* Podobno menijo tudi v številnih drugih občinah. Povzetek teh mnenj pa bi bil: nikakor ne bi smeli niti skladom za otroško varstvo niti skladom za otroški dodatek odvzemati sredstev, jih odlivati ali prelivati. Za sedaj še moramo priznati otroški dodatek kot obliko družbene subvencije družinam z otroki. V prihodnosti, ko pa bomo uredili nekatere osnovne življenjske razmere, pa bodo nedvomno sredstva za otroški dodatek morala odigrati novo funkcijo v prizadevanjih družbe za njeno vsestransko pomoč pri varstvu in Vzgoji otrok. I. VRHOVCAK S * S I 5 ** * S ! N $ 5 S ** * S * V * s > s s, «s s DOPISNIKI POROČAJO 0 SLOVENSKE KONJICE KAKO JE S SAMOUPRAVNO ZAKONODAJO V krajši analizi, ki so jo izdelali pomožni organi občinskega sindikalnega sveta Slov. Konjice O spremembah in dopolnitvah samoupravnih antov v delovnih organizacijah, so Ugotovili, da bodo v nekaterih, zlasti večjih podjetjih, v marcu že dali osnutke sprememb statutov v javno razpravo članom delovnih kolektivov. Med temi so na lesno-indu-strijskem podjetju »LIP*, dalje v industrijskem kombinatu »KONUS-« in v podjetju za proizvodnjo usnjarskih strojev »KOSTROJ« Slov. Konjice, precej gradiva pa so že izbrali v kovaški industriji Zreče, v podjetju LIP he predvidevajo bistvenih sprememb, saj so že do sedaj imeli dobro Urejeno samoupravo v centralnem delavskem svetu in v svetih delovnih enot oz. obratov. V »KONUSU-« še proučujejo nekatere organizacijske oblika, v podjetju »KOSTROJ« pa so se že odločili, da bodo poleg delavskega sveta imeli kot izvršilne organe dva poslovna odbora itt tri komisije za določena delovna področja. V. L. 0 HRASTNIK SINDIKATI PREDLAGAJO ZA 8. MAREC ' Predsedstvo sindikalnega sveta je predlagalo vsem vodstvom osnovnih organizacij sindikata hrastniških delovnih kolektivov, naj bi polovico sredstev, ki so jih podjetja namenila za pogostitev in obdaritev zaposlenih žensk ob 8. marcu, namenili za gradnjo porodnišnice v Banjaluki. Hrastniški sindikalni svet se je namreč vsestransko vključil v akcijo prodaje znamkic za gradnjo te zdravstvene ustanove v Banjaluki, ker sodi, da gre za velika prizadevanja, da bi novorojenčkom v tem, po potresu prizadetem mestu omogočili zdrav razvoj. Med prvimi so se tej akciji odzvali v Steklarni, kjer bodo darovali za namene okrog 5000 din. V Hrastniku sodijo, da bodo samo s temi prispevki zbrali okrog 10.000 din, poleg tega pa prodali 2000 znamkic po 1 dinar. Podoba pa je, da bo letošnje praznovanje 8. marca hkrati tudi prilika za nekatere druge solidarnostne akcije hrastniških žensk s svojimi vrstnicami drugod. V Tovarni kemičnih izdelkov je vodstvo osnovne organizacije sindikata začelo akcijo za zbiranje denarja in rabljene obleke in obutve za pomoč ostarelim in onemoglim na Kozjanskem Nedavna iniei&tiva trboveljskega trgovskega podjetja «1. junij«, je namreč dejansko naletela na velik odmev. Sicer pa so se v akcijo prodaje znamkic po en dinar za gradnjo nove porodnišnice v Banjaluki vključili tudi sindikalni sveti v Trbovljah in Zagorju ob Savi. Predsedstva so seznanila z akcijo vse osnovne organizacije sindikata, zlasti v tistih kolektivih, kjer imajo večje število zaposlenih delavk. Zato upravičeno pričakujejo, da v revir h ,ne bo težko prodati okrog 6000 teh znamkic, po vsej verjetnosti pa bodo zgledu sindikalnega sveta v Hrastniku sledile tudi nekatere drugč organizacije sindikatov v zasavskih podjetjih. . , -m- 0 BLED SONCE IN LED TER IZNAJDLJIVI GOSTINCI Zamrznjeno Blejsko jezero je ob tem času še posebej mikavno. Minulo nedeljo, ko je posijalo tako rekoč že prvo pomladansko sonce, se je na Bledu zbralo 10.000 izletnikov, v glavnem Ljubljančanov. Nekateri na drsalkah, večina pa brez njih, se je podala na ledeno ploskev jezera. tako, da je Izgledalo kot mravljišče. Čeprav parkirnega prostora skoraj ni bilo več mogoče dobiti ob jezeru, niti sedeže v kateremkoli gostinskem lokalu, so blejski gostinci in trgovci vseeno ugodno presenetili. Kar na ledeni ploskvi so postavili stojnice in proda iali topla in mrzla jedila, različne pijače in pa spominke, razglednice in še marsikaj. Za dobro razpoloženje na ledu pa je poskrbela tudi godba na pihala domačega turističnega društva, ki se je v narodnih nošah sprehajala P° ledu ter Igrala poskočne gorenjske viže. In še eno zanimivost naj omenimo: tisti, ki so Se hoteli kopati, so se tudi kopali, in sicer v dveh pokritih bazenih, v hotelu Toplice in v Golf hotelu Upajmo, da bo tudi Jutrišnja nedelja sončna in. da bo led dober, saj Bled spet pričakuj« množico domačih izletnikov. — Foto; M. Z. _PREP LETOŠNJIM 8. MARCEM — DNEVOM ŽENSK V ZASAVSKIH REVIRJIH Obeti za akcijo ne smejo ostati neuresničeni '■i V Zasavju se je že v prvi polovici februarja zvrstilo nekaj posvetovanj o tem, kako hitreje, zlasti pa učinkoviteje urejati vrsto odprtih vprašanj v zvezi s sedanjim položajem žensk, tako zaposlenih kot vseh tistih, ki bi rade dobile delo. Značilno je, da so znova oživela vodstva konferenc za družbeno aktivnost žensk pri občinskih organizacijah SZDL, da so sprejele dokaj zanimive programe dela, zdaj pa gre za to, da bi jih ob širši podpori večjega števila tovarišic dejansko uresničile. — Pri tem pa se seveda nadejajo, da jih bodo podprli sindikati, samoupravni organi kolektivov in ne nazadnje občinske skupščine. So še nekatera druga znamenja, ki kažejo, da bodo bližnje prireditve in proslave v počastitev 8. marca imele bolj zunanji okvir, da pa se nameravajo lotiti najprej tistih problemov, ki jih je pravzaprav mogoče odpraviti brez večjih težav. I * j-ji žensk. Razmerje je ugodno, ne ustanove, za zdaj še nihče ni res-glede na to pa bi potrebovalo ^a^ugriznil v problematiko za-' O ZDRAVSTVENEM VARSTVU ŽENSK IN SPOLNI VZGOJI V ŠOLAH Sekretariat občinske konferen-Ce za družbeno aktivnost žensk v Trbovljah je pred kratkim razpravljal o resoluciji v zvezi 2 načrtovanjem družine in o Zdravstvenem varstvu trbovelj-skih žensk ter o pomenu začetka Rajanja spolne vzgoje v osnovah in srednjih ter strokovnih šolah. Trboveljska ginekologa dr. Mušič in dr. Kastelic sta na tei seji povedala dosti zanimivega iz svoje bogate prakse, pri tem pa opozorila, da bo treba za zdravje žensk v Trbovljah storiti znatno več in jim pomagati tudi pri načrtovanju družin. V razpravi so ugotovili, da ne ka-ze več odlašati z uvajanjem si-stematične spolne vzgoje na na-s°lah in to podkrepili z vr-l0. Podatkov o tem, kako rav-ajo na tem področju v sosednjih deželah. Ker so se posveto-, ?nJa udeležili tudi predstavni-Ki vzgojno-izobraževalnih ustanov, so že na tej seji izoblikovali predloge za načrtno delo na tem področju. Najprej bodo ime-n v šolah razgovore s starši. Ob tej priložnosti jim bodo podrobno obrazložili pomen te vzgoje jn jih pridobili za tako načrtno delo. Prosvetljevanje na tem področju pa bo zajelo tudi ženske Podjetjih in na vaseh ter drugod. Seveda pa tarejo zasavske zaposlene ženske dokajšnji zdravljeni problemi. Vrsta žensk je aposlenih na zdravju škodlji-in delovnih mestih. V hrastni-ri Steklarni ženske, odnosno dekleta, še venomer delajo ponoči, žal, kot pravijo, celo debeta izpod 18 let starosti. Zaposlene so kot odnašalke, kar Pomeni, da osem ur prenašajo steklene izdelke izpod peči in drugih naprav v skladišča in na zpirna mesta. V tem času napra-. tJO okrog 20 km poti, in to pri ročini, ki včasih, zlasti poleti, osega celo nad 40 stopinj C. ^nravstvena služba v revirjih nadalje opozarja na neugodne Na 10 cicero • VELENJE Vefevni oab0(r Rudnika lignita kovno.,,e razpisal natečaj za li-delo a„rrtla na temo -Življenje in kovn^rU?artcv"‘ Najuspešnejše li-delint stvaritve mladih iz Šaleške darstvl. vsebinsko vezane na ru-hji m?’ Sl*10 razstavili na osred-Upravun*^1^ ob 20-letnici samo-P°sam»nfe v vetnjskem rudniku, PraktuS kom Pa b<>do podelili do tam *£agrade- razdelili pa bo-uui štiri kolektivne nagrade. (vš) • CELJE ijej^^rji, i* celjske zlatarne, a iz °dlo«ii refefendumu i za integracijo. ato- lu 18. februarja Uspehe r, stvl dosegali še večje rane.. r ,>;amczne enote integri-znatne 1,0,10 ohranile do svotI ^, o1”os*1. Ohranile bo- skuDne n ,.1 rae“ne, imele bodo t>r°dajn„ pomlko fdr^de- "kU,>n0 1,1 PWrehnaiU7ac^ske Podrobnosti 40 Prio^rSamo^ravne akte i>o-Pripravm v prihodnjih tednih. (mb) delovne razmere žensk v slikar-nici hrastniške Steklarne. Tam delajo s svincem in drugimi kemičnimi barvili, ki so zdravju izredno škodljiva. Praviloma tam ne bi smele biti zaposlene ženske izpod 26 let starosti, delajo pa seveda tudi številna mlajša dekleta. Tudi v drugih zasavskih kolektivih opravljajo ženske dela, ki so fizično izredno zahtevna, njihovi osebni dohodki pa so seveda najnižji, ker so nekvalificirane. ZAPOSLOVANJE ŽENSK SE VEDNO PROBLEM V Zasavju je zdaj med vsemi zaposlenimi okrog 40 odstotkov delo še najmanj 1600 do 1900 žensk, med njimi zlasti dekleta. Precej žensk je sicer priglašenih na podružnicah odnosno izpostavah zavoda za zaposlovanje, največ pa jih še venomer išče delo mimo te službe. Nobenega dvoma ni, da zasavska industrija razen nekaj izjem, ne bo v prihodnje zaposlovala kdove koliko žensk, zato pa so številne neizkoriščene možnosti na drugih gospodarskih področjih, zlasti v uslužnostni in servisni, turistični in drugih dejavnostih. Sindikati in konference za družbeno aktivnost žensk bodo preučili razvoj teh dejavnosti in predlagali nekatere ukrepe. Vendar imajo sindikati tudi o zaposlenih ženskah nekaj zanimivih podatkov. Se vedno je največ zaposlenih žensk v industriji brez kvalifikacij, zato praviloma prejemajo najnižje osebne dohodke. Podjetja so doslej zelo malo storila za strokovno izpopolnjevanje svojih delavk, so pa častne izjeme, kot v zagorski »Lisci« in drugod. Značilno pa je, da vsepovsod ugotavljajo, da so ženske marljive delavke in da njihovi-osebni dohodki dejansko niso v sorazmerju z vloženim delom na delovnih mestih. poslenih žensk — odnosno ma-tef samohranilk. Te imajo velike težave, ker nimajo v času svoje odsotnosti kam dati svojih otrok. Sicer si matere pomagajo, kot vedo in znajo, včasih uspešno, največkrat pa neuspešno. Za oskrbo svojih dojenčkov plačujejo ponekod po 15 do 20 starih tisočakov, to pa je za nekatere že kar slaba polovica njihovih mesečnih osebnih dohodkov. Evidence o tem, koliko-de-jansko je zaposlenih mater samohranilk, pa za zdaj v Zasavju skoraj da ni, ali pa so podatki napopolni. V prihodnje bo treba resneje razmisliti o gradnji otroških jasli in omogočiti materam delavkam, da bodo vsaj med delom brez skrbi za svoje malčke. JAVNO UDEJSTVOVANJE ZASAVSKIH ŽENSK MOČNO PESA RESNE TEŽAVE ZAPOSLENIH MATER-SAMOHRANILK MODNA HIŠA V LJUBLJANI, MARIBORU IN OSIJEKU NUDI V VSEH LETNIH SEZONAH MODNE NOVOSTI, KOT JIH NAREKUJE SVETOVNA MODA. MOŠKI MAKSI PLASCl V MODNIH KROJIH IN BARVAH BODO RAZVESELILI VSE. KI ŽELIJO SLEDITI MODI. PRODAJNI SERVIS modna hiša LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK Nameni občinskih konferenc za družbeno aktivnost žensk in sindikatov ter organizacij SZDL, da nekoliko globlje preučijo vžroke sedanje neaktivnosti žensk v javnem življenju, ne bo-' db ddsbglt zaželenih smdtrov, če ne bodo hkrati raziskali, kje tiče vzroki, da zaposlenih žensk Čeprav so v Zasavju zadnji v organih samoupravljanja, čas precej storili za izboljšanje ^ ^ 16 ze^° ma^° v predstav-varstva predšolskih in šolskih . rtjkih telesih občin in drugod, otrok, še več nameravajo napra- Mnenja, da ženske same odkla-viti letos, saj bodo dograjene kar njajo kakršnekoli funkcije, so, tri nove sodobne varstvene pol resnice, ker za zdaj še nihče . ... .. ni poskušal dognati, kaj vse od- Vrača ženske od tega ali onega javnega delovanja. Ce je delav-' kšf večiio razpeta med tovarno, domom in vzgojo'otrok, potem ji -resda ni kdove kaj za kakršnokoli aktivnost kjerkoli drugod. Če pa bi jo razbremenili številnih opravkov doma, če bi imeli v Zasavju nekaj dobro urejenih obratov družbene prehra-vrsto raznih: storitvenih in .servisnih dejavnosti, bi se raz-mete kmalu izboljšale. Toda za-i .savske ženske pravijo, da obrati z% družbeno prehrano ne bi sme-li; biti restavracije z astronomskimi cenami obrokov, pač pa bi morali biti prirejeni za njihove bplj plitke žepe. Ženske V revir-jib so med tistimi, ki najbolj na ' glas zahtevajo- prenehanje seda-'ftjega »tekmovanja« v navijanju cen- , " Vse, kar sfno povedali in kar nismb utegnili reči, so področja, ki bodo morala najti svoje mesto ,v: sedanji akciji vseh družbenih dejavnikov v revirjih za odpravo problemov, ki tarejo ženske. Morda ni treba posebej poudar-jkti; da nihče, najmanj pa žen-, ske, ne pričakujejo, da bo vse to moč odpraviti čez noč, mogoče pa je z delom začeti, pa čeprav z majhnimi koraki... M. V. * kaj takega ni ponudil še noben slovenski časnik > Vb 20-letnici izhajanja DOLENJSKEGA LISTA $mo pripravili za vse DOLENJCE, ki žive izven meja devetih dolenjskih občin: Črnomlja, Metlike, Kočevja, Ribnice, Sevnice, Krškega, Brežic, Trebnjega in Novega mesta in bi radi izvedeli, kaj je novega in zanimivega v rojstnem kraju, izjemno presenečenje. Zadostuje, da nam na dopisnici spročite svoj točni naslov in rojstni kraj, mi pa vam bomo izdali skrivnost. Lahko jo izkoristite, lahko tudi ne — priložnosti pa vseeno ne zamudite: Če niste naročnik našega lista, nam pišite na naslov: DOLENJSKI LIST p. p. 33 NOVO MESTO Dobra dela Jožka Koprive_______ Človek na dimniku ali Jožek pomaga direktorju > < Prvi ga je zagledal kurir, ko je nesel vodilnim tovarišem v upravo podjetja malice, ki jih je bil neku-pil v bližnji samopostrežni trgovini. Bilo je pol devetih. »Križana gora« je zastokal in se zazrl v drobno človeško bitje, ki je viselo sredi tovarniškega dimnika. Obstal je in se nemo zazrl v človeka na dimniku in ni slišal šoferja, ki je iz kabine kamiona vpil nanj, naj se umakne. Skladiščnik, ki je prav tedaj šel mimo, ga je rešil izpred koles tovornjaka. Kurir pa se sploh ni zmenil za dogajanja okrog sebe. Spustil je torbo z malicami in kazal na dimnik: »Poglejta«! Potem so vsi trije v en glas zavpili: »Jožek, se ti je zmešalo; kaj pa delaš tam gori-'"? Jožek Kopriva se je z desnico krčevito oprijemal železne lestve, z levico pa jim je pomahal. »Ne nori, zlezi dol«, je zahteval skladiščnik. »Skočil bom«, je zaklical Jbžek ljudem na dvorišču. »Prav zares bom skočil«. Zdaj je ura pol desetih in Jožek še visi sredi dimnika. V minuli uri se je marsikaj zgodilo. Najprej je kurir predlagal: »Pojdimo po Francko. Žena mu je, ga bo že spravila dol.« Šofer je dejal: »Vratar je njegov najboljši prijatelj. Morebiti ga bo on omehčal«. Skladiščnik, ki je nedavno tega gledal film, v katerem je nekdo grozil, da bo skočil z okna v 11. nadstropju, in se mu je zdelo da ve, kako je treba ravnati v takih primerih, je reke: »Grem po psihologa. Zakaj ga pa imamo!« In so tekli vsak po svojega reševalca. Najprej je prišla na prizorišče Francka, ki, kot veste, stanuje z Jožkom v pritlični hiši ob tovarniškem dvorišču. Ko je zagledala svojega moža v tolikanj nenavadnem položaju, je bruhnila v jok. Vratar, ki je bil bolj priseben, je jel plezati na dimnik. »Drži se Jožek, koj bom pri tebi«, je bodril prijatelja, ki se mu je, kot je sodil, očitno zmešalo. Psiholog ki ga je priklical skladiščnik, se ni strinjal z vratarjevimi reševalnimi nagibi. »Spravite se dol«, mu je ukazal. »V takih primerih moramo dobro pretehtati sleherni ukrep, Če boste rinili k njemu, se res lahko zgodi, da skoči,« Vratar ga je ubogal. Francka je vekala. Kurir, skladiščnik in šofer so gledali psihologa, ki je minuto, dve razmišljal, potem pa dejal: »To je eklataten primer za psihoanalizo. Kot je znano, temelji psihoanalitično raziskovanje na dveh osnovnih nagonskih težnjah v človeku, ki jih imenujemo libid in agresivnost. Libid je težnja, ki je usmerjena k ohranitvi življenja, agresivnost pa teži k napadu in k destruktivnim postopkom, v skrajni meri k smrti in celo k samolinčanju. V našem primeru gre torej za drugo težnjo.« Tedaj je Francka končno le doumela, kaj se dogaja, in ihte prosila: »Jožek, lepo te prosim, zlezi dol«. »Skočil bom«, je odgovoril možiček na dimniku. »Ne smemo ga vznemirjati«, je dejal psiholog. »Če ga hočemo rešiti, moramo ugotoviti, zakaj je splezal na dimnik. Nekaj je v njegovi podzavesti, kar ga sili k samolinčanju.« In je začel zasliševati Francko, kako je Jožek živel V mladih letih, je imel kaj bratov in sestra, so se doma razumeli, je rad lazil za puncami ali ne, kakšno je njuno držinsko življenje, imata kaj otrok, prebira kriminalne strani v časnikih ali ne, kakšnega konjička ima. Ko je spričo njenih odgovorov ugotovil, da je Jožek živel in da še živi čisto navadno življenje navadnega proletarca, je še vprašal: »Kaj pa njegovo spolno udejstvovanje? Je doma zadovoljen, ali gleda za drugimi? Takile primeri so navadno rezultat nezadovoljenih seksualnih želja«. »Dajte no mir, se je ujezila Francka. »Kakšna seksualnost neki. Saj sploh ne ve več, kaj je to ... Rotim vas, spravite ga dol«. To psihoanalitično razpravljanje je trajalo celo uro in, kot sem že dejal, zdaj je pol desetih; sirena je naznanila dopoldanski odmor in vest o dogodkih na dvorišču se je bliskovito razširila po vsej tovarni. Delavci se z malicemi v rokah zbirajo pod dimnikom in z grozo v očeh zrejo v Jožka, ki oznani: »Pripeljite generalnegd direktorja, pa ne bom skočil«. Kurir teče po tovariša generalnega, direktor pride in ko zagleda drobno postavico na dimniku, zastoka: »Spet vi, tovariš Kopriva?« »Spet' jaz,« pravi Jožek in leze z dimnika. »Vražje : mrzlo je bilo, pa se je le splačalo«. In ko skoči na tla, nagovori zbrani delovni kolektiv: »Tovariši«, pravi, »pogejte ga; to je naš generalni direktor. Leto dni, je med nami in marsikdo ga še ne pozna. Nima časa, da bi kdaj pa kdaj prišel v obrate in se pogovarjal z ljudmi, ker se od jutra do večera ukvarja v svoji pisarni z novo organizacijo dela, poslovanja in upravljanja. Jaz pa sem mislil, da bi bilo le prav, če bi ga spoznali. To je bila. tovariš direktor, neke vrste pomoč vam in vsem tovarišem, v upravi, ki nimate časa, da bi prihajali med delavce. Zdaj se poznamo in bomo laže. speljali novo organizacijo dela, poslovanja in upravljanja ... Se strinjate ?« vpraša direktorja. Med množico završi; nekateri pritrjevalno mrmrajo, drugi se smejejo. Direktor ne reče nobene. JANEZ VOLJČ T, pogovorih o našem družbenopolitičnem sistemu je mo-j)/ goče pogosto slišati očitlce na račun odbornikov in poslancev, češ da se njihova vez s »terenom« razrahlja navadno že takoj po volitvah in da mnogim še na misel ne pride, da bi občanom redno poročali, kaj počno v skupščinah. Koor kolikor toliko pozna razvejano in bogato skupščinsko življenje, ve, da leti večina teh očitkov na napačen naslov: ies^pa je, da dela odbornikov in poslancev občani po izvolitvi vec ne vidijo niti ne slišijo. Zastavlja se torej vprašanje, kako takšnim nedelavnim in neodgovornim »stopiti na prste«. O tej zanimivi temi so med drugim že dvakrat razpravljali tudi na seji komisije CK ZKS za družbeno politični sistem, ki jo po 1. seji konference ZKS vodi dr. IVAN KRISTAN. Po predlogu konference ZKS bo dal takšna in podobna vprašanja letos jeseni na dnevni red svoje seje tudi CK ZKS in s tem opredelil idejne in politične osnove za nadaljnji razvoj našega družebnopolitičnega sistema. Pot do dokončne razjasnitve posameznih vprašanj s področja odnosov med poslanci in volivci je torej še dolga; kljub temu pa je komisija v dosedanjih razpravah že opozorila na več problemov in dilem, ki jih kaže podrobneje ovrednotiti. Eden takšnih problemov, ki ga kaže proučiti, je tudi: odpoklic odbornika in poslanca, to je, družbeno »sankcijo« zoper neodgovorno ravnanje ljudi, ki ne opravljajo družbenih nalog in dolžnosti. Tako so ob instituciji odpoklica na sejah omenjene komisije oblikovali dve nasprotujoči si tezi. Po prvi naj bi bila politična osnova za odpoklic ustvarjena šele s trajno delovno povezavo med poslancem in bazo, iz katere le-ta izhaja, po drugi pa je politična osnova za odpoklic že ustvarjena z izvolitvijo. Zato ni mogoče omejiti pravice odpoklica samo na občinsko skupščino, ampak jo kaže tudi razširiti na skupine državljanov. Po prvi tezi je — če si jo pobliže ogledamo — politična osnova za odpoklic povezana s trajnimi delovnimi povezavami med poslancem in bazo. Ker pa zdaj takih povezav ni, tudi m politične osnove za odpoklic in zato tudi do odpoklica praktično ne prihaja. Zato bi morali najprej graditi povezavo med poslancem in bazo, šele nato bi lahko uresničili institucijo odpoklica kot skrajnega sredstva za sankcioniranje poslančeve odgovornosti. Poudarek je torej na trajnih delovnih povezavah med poslanci in bazo. oslanec 9 m H © 9 volivci V razmišljanju o drugi tezi pa sta možni dve razlagi. Po prvi je politična osnova za odpoklic ustvarjena že s tem, ker je odpoklic pravno možen. Po tej verziji med prvo in drugo tezo niti ni bistvene razlike, kčr se odpoklica lotevata z dveh različnih zornih kotov. Prva se opira na dejstvo, da institucija odpoklica ni zaživela, ker trajnih delovnih povezav med poslancem in bazo ni, druga pa poudarja pravno plat ter se opira na zakonodajo, po kateri je odpoklic možen. Zastavlja se torej vprašanje, kaj je politična osnova in kako si ta izraz razlagamo. Po prvi tezi je politična osnova družbeni odnos, ki se kaže v trajni povezanosti poslanca z bazo, druga teza pa vidi politično osnovo v pravni normi, ki odpoklic dopušča. Delovna povezava poslanca z bazo po tej razlagi niti ni tako bistvena. Do povsem drugačnega sklepa pa pridemo, če izhajamo iz tistega dela druge teze, pri kateri je poudarek na tem, da delovnih povezav med poslancem in bazo ni potrebno ustvarjati. Če namreč te povezave niso potrebne, potem se odpira vprašanje, kako naj baza vpliva na delo poslanca in preko tega na oblikovanje politike skupščine. Zastavlja pa se tudi vprašanje, kako je potem sploh z institucijo odpoklica: ali ne bi postala zgolj neuresničljiva možnost? Ali se odgovornost poslanca ne oblikuje ob čisto določenih stališčih do povsem določenih vprašanj? Pri razmišljanjih o instituciji odpoklica se posebej odpira vprašanje odgovornosti poslanca. V razpravi na seji komisije je bilo zastavljenih več vprašanj in tudi odgovorov nanje. Ali je poslanec res svoboden v svojih odločitvah? Kaj se zgodi, če je poslanec enega mnenja, Socialistična zveza, v kateri so ga ljudje kandidirali, pa drugega? Če lahko poslanec zagovarja drugačno stališče, kakšen smisel ima potem dogovarjanje v Socialistični zvezi? Če naj skupščina kot delovno telo sprejema optimalne družbene rešitve, kaj je potem zbor volivcev, povezanost z volivci in kakšna je funkcija volilnega telesa sploh? Kdo ugotavlja, katere družbene rešitve so optimalne? Ali ima volilno telo možnost to ugotavljati? Do kod lahko seže klicanje na odgovornost: ali zgolj takrat, kadar kaže poslanec slab delovni odnos do opravljanja svoje funkcije. Ali ni relacija v politični odgovornosti drugačna? Vzemimo na primer, da bi v določeni volilni enoti sprožili postopek za odpoklic poslanca, ki je nekajkrat v skupščini zavzemal drugačno stališče, kakršnega so zagovarjali občinska skupščina, zbori volivcev ali Socialistična zveza določenega območja. Ali se ne bi dvignilo javno mnenje drugod v zaščito takega poslanca, ki je splošni interes postavil pred posebnega? Zelo verjetno bi se tudi to zgodilo. Kako je potem s poslančevo odgovornostjo volivcem? Odgovor na to vprašanje bo treba verjetno iskati v funkciji same skupščine. V njej se sicer morajo izraziti posebni interesi, toda njena funkcija je v tem, da ob soočenju teh interesov najde vsaj za večino sprejemljivo rešitev. Tako se v skupščini redno dogaja. Naposled je odločitev skupščine vendarle dogovor in to ne le med zagovorniki posebnih interesov, marveč tudi ob upoštevanju strokovnih in drugih argumentov. V razpravi na seji komisije so zato menili, da bi moral poslanec že v bazi sodelovati pri oblikovanju stališča in že takrat povedati svoje pomisleke ob njih, a prav tako bi se morali že v bazi zamisliti ob tem, ali je ali ni njihov interes zgolj parcialen in zato nesprejemljiv za celotno skupnost? Poslanec pa naj ima proste roke, da v skupščini samostojno, ob upoštevanju še drugih argumentov, sam prihaja do svojega stališča in se pri glasovanju tako tudi ravna. Poslanec naj bi bil organizator prizadevanj, da se v skupščini izrazijo vsi družbeni interesi, in organizator procesa odločitev. V. B. OB ROB MLADINSKI KONFERENCI O PROBLEMIH VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA UČENCEV V GOSPODARSTVU Ce stoji sindikat ob strani je to velika škoda Učenci v gospodarstvu predstavljajo ne le močno skupino mlade generacije (preko 31.000 jih je danes v Sloveniji), temveč predvsem del mladih, ki bodo kot bodoči poklicni delavci in samoupravljivci prevzemali odgovorne naloge v razvoju našega gospodarstva. Učenci, ki se pripravljajo za poklicno in družbeno življenje danes, bodo jutri soustvarjalci modernizacije proizvodnje, nadaljnjega razvijanja samoupravljanja in humanejših odnosov v proizvodnem in družbenem življenju. Zato upravičeno pričakujejo in terjajo, da bodo za to svojo vlogo čim bolje in čim bolj vsestransko pripravljeni in usposobljeni. Ali jim sedanji položaj in pogoji, pod katerimi se izobražujejo, to zagotavljajo? Očitno ne — kajti številne kritike, pritožbe in zahteve, ki so jih mladi izrekli na republiški konferenci Zveze mladine, ki je bila namenjena obravnavanju problemov vzgoje in izobraževanja učencev v gospodarstvu, so posledica in odraz neurejenih razmer na tem področju. Mladi ne morejo živeti le od obljub, perspektiv, pojasnjevanj in vizij bodočega sistema izobraževanja. Zahtevajo, da se hitreje in konkretneje rešujejo najbolj pereča vprašanja. Sami žele iz hočejo pri tem sodelovati kot enakovredni partner. Pri tem pa računajo na pomoč in razumevanje vseh, ki jim je vzgoja modernega industrijskega delavca in sposobnega samoupravljavca prva skrb in dolžnost. Če so mladi pri tem nestrpni in zahtevni, jim ne gre zameriti, saj je prav ta del izobraževanja pri nas dejansko zapostavljen, čeprav ga formalno že dolgo uvrščamo v rang srednjega šolstva. Katera nerešena vprašanja najbolj težijo mlade, kaj predvsem terjajo, da družba uredi na tem področju? V prvi plan sodi zahteva, da se raven splošne in strokovno teoretične izobrazbe v poklicnih šolah izenači z drugimi strokovnimi šolami. Mladi ne morejo pristajati na to, da se pripravljajo le ozko za delovna mesta in da jim je zaradi te, ozkosti zaprta pot ne le za napredova-. nje v poklicu, temveč tudi za prilagajanje spremembam, ki ji nenehno terja razvoj tehnologije, znanosti in organizacije dela. Sedanje cesto enostransko poklicno izobraževanje (ki marsikje pomeni le ozko usposabljanje za delovno mesto) je treba razviti v takšen sistem poklicnega izobraževanja, ki bo omogočal napredovanje in večstransko delovno udejstvovanje. Namesto ozke specializacije v učnem procesu zahtevajo mladi tako poklicno izobraževanje, ki bo mogočalo kasnejšo permanentno izobraževanje in prilagajanje spremembam pa tudi napredovanje v stroki. Poklicne šole, so danes namreč edine šole. iz katerih ni možno iti ha nadajnje izobraževanje v stroki. Povezanost med teoretičnim in praktičnim delom izobraževanja je druga odločna zahteva mladih. Dokler je ta del izobraževanja ločen, zlasti še dokler se velik del mladih delavcev praktično uči pri zasebnih delodajalcih, je nujna večja vloga in obveznost poklicne šole, da programira in nadzira tudi praktični del pouka učencev. Novi zakon o poklicnem izobraževanju in sklepanju učnih pogodb bo zahteval od privatnih obrtnikov, ki bodo hoteli imeti učence med drugim tudi strokovne in moralne kvalitete. Kako Pa je s podobnimi zahtevami za inštruktorje praktičnega pouka v delovnih organizacijah? Tudi tu so učenci cesto prepuščeni slučajnostnim delavcem, ki za tako delo niso niti strokovno niti pedagoško usposobljeni. Delovna obveznost in nagra-jfjvanje učencev v gospodarstvu j$ nadaljnje nerešeno vprašanje, ki tare mlade ljudi. Razen dejstva, da vrsta občinskih skupščin še ni sprejela odloka o minimalnih nagradah učencev v gospodarstvu, je na tem področju povsem odpovedala družbena kontrola. Z izgovorom, da bi s sankcijami nad privatnimi obrtniki trpeli učenci, dopuščajo občinski organi najbolj grobe kršitve. Kaj smo res ob tem nemočni, ali pa s takimi postopki dopuščamo, da zasebnik z vajenci nadomešča, kar mu družba z omejevanjem števila zaposlenih onemogoča. Ali bomo s popuščanjem zasebnikom, da bodo sploh še hoteli sprejemati učence v uk, reševali možnosti poklicnega izobraževanja mladine? Perspektiva mora slej ko prej biti v razširjanju poklicnih šol. ki bodo omogočale sodobno teoretično in praktično izobraževanje mladine v lastnih delavnicah. Strokovno-pedagoško bolj usposobljeni učni kadri v poklicnih šolah, ustrezni učbeniki in moderni učni pripomočki, na katerih se bodo mladi učili za jutrišnji — ne za včerajšnji dan — so osnovni pogoj za bolj kvalitetno delo in večje učno-vzgojne uspehe poklicnih šol. Tudi v tem pogledu so poklicne šole najslabše zasedene oziroma opremljene. Mimo teh in še vrste drugih problemov, ki neposredno tarejo učence v gospodarstvu, pa so se mladi zavzeli tudi za širše sistemsko urejanje poklicnega izobraževanja. Od tega, da bi morali zakonsko enotne j e urediti celotno področje poklicnega izobraževanja, pa do tega, da bi z ustanavljanjem posebnih izobraževalnih skupnosti čvrsteje povezali gospodarstvo z izobraževanjem. Mladinci, ki so na mladinski konferenci v imenu 31.000 učencev v gospodarstvu tako zavzeto in kritično razpravljali, pokazali toliko pripravljenosti, volje ter sposobnosti, da sami sodelu-jejo pri iskanju najboljših rešitev. živijo in delajo tudi v delovnih organizacijah, kjer delujejo sindikalne organizacije. Jutri bodo postali njihovi člani. Ali ni zato sindikat že danes odgovoren za to, v kakšnih pogojih in medsebojnih odnosih do-rašča in se oblikuje njihov podmladek? Ali niso težnje in. zahteve mladih, da se usposobijo za moderne široko razgledane in sposobne proizvajalce in upravljavce, tudi težnje sindiki-tov? In kaj so sindikalne organizacije doslej storile za to? TILKA BLAHA Omogočimo študij nadarjeni mladini Pismo rektorja ljubljanske univerze prof. dr. ing. Romana Modica delovnim kolektivom V zadnjih nekaj letih vse bolj upada število študentov iz delavskih in kmečkih družin ter študentov iz najmanj razvitih predelov Slovenije, narašča pa število študentov iz mest in iz dobro situiranih družin. Naša univerza je javnost že večkrat opozorila na neugodne posledice socialne selekcije, vendar neposredno na sestav študentov univerze ne more vplivati. Zato čuti dolžnost, da v okviru možnosti in skromnih sredstev, ki jih ima na razpolago, zagotovi normalne materialne pogoje vsaj tistim študentom iz delavskih in kmečkih družin, ki so v dosedanjem študiju pokazali največjo nadarjenost, a brez štipendije ne bi mogli študirati v Ljubljani. Število študentov, ki prejemajo štipendije od podjetij in republiških štipendijskih skladov v zadnjih letih le malenkostno narašča, zato je univerzitetni svet v letu 1967 ustanovil sklad Borisa Kraigherja za štipendiranje nadarjenih študentov iz delavskih in kmečkih družin. Sredstva sklada se formirajo iz prispevkov delovnih in drugih organizacij, občin ter temeljnih izobraževalnih skupnosti, ki vlagajo letne prispevke v poseben sklad pri univerzi. Štipendije se podeljujejo za eno leto študentom, ki dosegajo pri študiju na univerzi vsaj prav dober uspeh, oziroma novincem, ki so dosegli v teku drugostopenjskega šolanja odličen uspeh iz predmetov, pomembnih za študij posamezne stroke. Vsi kandidati pa morajo dokazati delavsko oziroma kmečko poreklo in šibek materialni položaj družine. Slovenske delovne in druge organizacije, občine in temeljne izobraževalne skupnosti so pokazale veliko razumevanje za akcijo ljubljanske univerze, tako da sklad od njihovih letnih prispevkov zbere približno polovico svojih finančnih sredstev. V zadnjih letih nam je priskočil na pomoč tudi izvršni svet SRS, tako da z uspešnim združevanjem namensko zbranih sredstev in s pomočjo izvršnega sveta število štipendij vsako leto nekoliko povečamo. Letos prejema štipendije sklada Borisa Kraigherja že 90 študentov, vendar moramo omeniti, da je število prosilcev vsako leto nekajkrat večje, kot je število razpoložljivih štipendij. Studijski uspeh študentov-štipendistov stalno narašča. V študijskem letu 1968/69 je prejela nagrade za odličen študijski uspeh več kot tretjina vseh štipendistov. Mesečnega zneska štipendije vsaj tri leta nismo mogli povišati zaradi skromnih materialnih možnosti sklada; zato sedanja višina štipendije 350 din mesečno ne dosega poprečnih štipendij pri ostalih republiških skladih, ki pa glede materialnih pogojev in študijskega uspeha kandidatov postavljajo manj ostre pogoje. Mnogi študentje naše republike v svojem domačem kraju nimajo možnosti dobiti štipendije. Zato menimo, da s štipendiranjem najbolj nadarjenih študentov iz delavskih in kmečkih družin podpiramo tista družbena prizadevanja, ki jih je podprla gospodarska in družbena reforma z usmeritvijo v kvalitetnejše in bolj strokovno delo. Na mnogih področjih pa je potrebna za hitrejšo realizacijo reformnih ciljev še vedno širša družbena akcija; širok odziv na našo akcijo v preteklosti to prepričanje samo potrjuje. Vse to me navaja, da se ponovno obračam na delovne kolektive s prošnjo za nadaljnje razumevanje in z željo, da bi podprli našo akcijo. Pričakujoč ugoden odziv na to prošnjo, vas vabim, da prispevke nakažete na tekoči račun 501-3-24 z oznako Tajništvo univerze -* Sklad Borisa Kraigherja. Rektor univerze v Ljubljani, prof. dr. ing. Roman Modic »Partizanska knjiga« svetuje 1 in priporoča Letos praznujemo obletnici dveh dogodkov, ki imata zgodovinski pomen za našo domovino. Preteklo je namreč petindvajset let od tistih nepozabnih majskih dni 1945, ko smo pregnali zadnje okupatorske vojake z naših tal, preteklo pa je tudi že 20 let od izvolitve prvih delavskih svetov, dvajset let graditve samoupravljanja delovnih ljudi v svobodni domovini. Pri nas imamo navado, da ob pomembnejših priložnostih nagrajujemo najbolj zaslužne ljudi za njihov doprinos v skupnih naporih pri izgradnji, delu, športu itd. Ta darila, ki naj bi bila obenem priznanje in j spomin, so, žal, pogosto nepraktična (a draga), neprimerna in diferencirana glede na družbeni položaj ob-darovanca. Prepričani smo, da je prav letos priložnost in potreba, da se s primernimi simboličnimi darili spomnimo vseh tistih, ki so v zadnjih 20 oziroma 25 letih največ storili za to, kar danes imamo. To velja tako za posamezna podjetja, kot tudi za družbeno politične skupnosti in organizacije. Prepričani smo, da bi bi- • lo za tak namen najbolj : primemo obdarovanje s S knjigami. Ena ali več lepih | knjig, to je trajno darilo; : lep spomin na minule tež- 5 ke, vendar lepe ter ponosne s čase! Pri obdarovanju s knjigami ne more biti diferenciacije med ljudmi — pravico do ponosa nad sodelovanjem v nekem zgodovinsko pomembnem času ima vsak aktivni udeleže- i nec. In prav vsak bo v taki knjigi tudi našel nekaj zase, mogoče sebe samega, svojo brigado ali podjetje. Poleg teh moralnih prednosti je mogoče s knjigami : obdarovati tudi večje števi- ; lo ljudi, ker so znatno ce- : nejše od mnogih manj j vrednih daril. ( Pred nedavnim je izšel [ skupni katalog slovenskih | založb, ki obsega knjige s ; tematiko o narodnoosvobo- i dilni borbi, poleg njih pa : še številna dela s področja : družboslovja. Sindikalnim ■ podružnicam in upravam ■ podjetij in ustanov pripo- j ročamo, da se pogovorijo o ■ navedenih mislih in da pre- [ berejo ta katalog. Kdor se { bo odločil za obdaritev s j knjigami, jih bo lahko do- [ bil pri Partizanski knjigi v j Ljubljani. ■ Med primernimi knjiga- ■ mi za takšne priložnosti je ■ posebej vredno omeniti j zbirko petih zvezkov »Fo- I tografski dokumenti o boju S KPS«, ki jih je izdal In- j štitut za zgodovino delav- : skega gibanja. [ 9 CELJE ■ Občinski sindikalni svet in ■ predsedstvo občinske konference S ZMS Celje sta sklenila, da bosta 5 skupaj organizirala posebno šolo ■ za samoupravljavce. S to šolo or- 1 ganizatorji želijo omogočiti čim- 2 večjemu številu mladih delavcev 2 v celjskih delovnih organizacijah S širši in temeljitejši pogled v ak- ■ tualna družbeno ekonomska do-; gajanja. 2 Program šole je zelo obširen. V S programu predavanj bodo raz- ■ pravljali še o vprašanjih dela pro- ■ izvajalcev v samoupravnem dogo- ■ varjanju ter odločanju in o pere-2 čih problemih našega gospodar-S stva. ■ S predavanji so začeli 24. fe-2 bruarja in bodo na sporedu vsak Z teden. Vsi udeleženci pa bodo S imeli na voljo vso potrebno lite- ■ raturo in gradivo. (mb) j 9 MURSKA SOBOTA Z Na nedavni seji so člani pred-S sedstva ObSS Murska Sobota raz- ■ pravljali o programu izobraževa-2 nja sindikalnih delavcev in orga-S nov upravljanja v delovnih orga-S nizacijah. Sprejeti program je pri- ■ lagojen potrebam našega nadalj- ■ njega družbeno ekonomskega raz-2 voja. Predvidoma bi s predavanji jj začeli v prvi polovici marca, tra-jj jala pa bi do konca maja letos. ■ Predavanja so namenjena članon* 2 TO osnovnih organizacij sindikata ■ oz. predsednikom in tajnikom« ■ članom plenuma ObSS in članom. ■ strokovnih odborov. ■ Značilnost letošnjega izobraže-2 valnega programa je, da bo le-to ■ zajelo večje število 1 sindikalnih ■ delavcev in članov organov uprav- ■ Ijanja, saj bodo nekatere teme ob-2 ravnavane neposredno v delovnih Z organizacijah. ‘ A. H* Šport ! R. Kolenc % ČRNA NA KOROŠKEM . V Črni se je končalo občinsko prvenstvo sindikalnih podružnic ob-«ne Ravne v veleslalomu. Nastopilo je 110 tekmovalcev. Prvenstvo je organizirala občinska zveza za te-tesno kulturo Ravne ob Podpori smučarskega kluba '~rna. Na 1.000 metrov dol-PrO0t z višinsko razliko imetrov in 27 vrtci so najuspešnejši: pri člani-do 25 let Zdovc Gabri-i,. (železarna Ravne) ,pri Z}-ranih nad 40 let Radi-v°nč Božo (Železarna Ravne), Vri članih od 30 do 40 let Miklavec Mirko (Ljudski magazin), pri članih do 30 let pa Alojz Fortin (Rudnik Mežica). Milan Pečovnik • LJUBLJANA Drugega marca bo v orih^inni pomembna seja °dbora prosvetno-kulturne-Oa zbora za telesno kulturo “kupščine SR Slovenije, ret jo točko dnevnega reda o odbor posvetil vprašajem uresničevanja zvezne esolucije o telesni kulturi. °leg tega bo odbor pro-vetno-kulturnega zbora za desno kulturo razpravljal c predlogu zakona o zagotovitvi sredstev za udeležbo Jugoslovanskih športnikov . mednarodnih tekmova-nnh od leta 1970 do leta y72. dalje o osnutku kon-ePta razvoja telesne kultu-c v Sloveniji in o problemih kakovostnega in vrhunskega športa prav tako v SR Sloveniji. kratkoin JEDRNATO • RAVNE Komisija za šport in rekreacijo pri sindikatu železarne je pripravila tovarniško prvenstvo v veleslalomu. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve starostni skupini — do 35 in nad 35 let. v obeh kategorijah je nastopilo 17 tekmovalcev. Rezultati: člani nad 35 let: — 1. Kos 1.27,5, 2. Godec 1.29,4, 3. Pustoslemšek. Člani nad 35 let: 1. Videnšek 1.26,8,. 2. Waltl 127,0, 3. Šteharnik 1.30,2 itd. V. R. • NOVA GORICA Na Lokvah nad Novo Gorico je bilo pred dnevi občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Tekmovanje je odlično organiziral občinski sindikalni svet Nova Gorica, medtem ko jeza tehnično plat prireditve poskrbela občinska zveza za telesno kulturo. Proga je bila doga 600 metrov in je imela 16 vratič. Nastopilo je 70 tekmovalcev iz osmih delovnih or-Oanizacij. Največ uspeh so Poželi smučarji tovarne Meblo in predstavniki Soških elektrarn. Rezultati — ekipno moški: 1. Soške elektrarne, 2. Elektro Gorica, 3. SGP Go-vica. Ekipno moški in žen-ške: 1. Meblo, 2. SGP Go-rtca, 3. EGS Gorica. VHI. REPUBLIŠKE ZIMSKE ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV SRS MNOŽIČNO IN KVALITETNO Lojze Capuder: »Tradicija, ki jo imajo gradbinci pri organizaciji športnih iger, tudi to pot ni zatajila ...« Konec minulega tedna so bile v Kranjski gori VIII. republiške zimske športne igre gradbincev Slovenije. Ze uvodoma lahko zapišemo, da je ta smučarska prireditev gradbenih delavcev zasenčila vsa pričakovanja in po vsej verjetnosti tudi vsa dosedanja podobna sindikalna smučarska tekmovanja. Kljub izredno visokemu številu nastopajočih je potekalo srečanje gradbincev v zadovoljstvo vseh po predvidenem umiku in brez spodrsljajev. To pa je za tako množično in v tehnično-organizacijskem pogledu zahtevno prireditev zares razveseljivo. Pokrovitelj VIII. zimskih iger gradbincev Slovenije je bil republiški sindikat gradbincev. Organizacijo prireditve je letos prevzelo na svoje rame ljubljansko podjetje Gradis, ki je tehnično izvedbo tekmovanja zaupalo izkušenim športnim delavcem Smučarskega društva Jesenice. NAJVEČJE SMUČARSKO TEKMOVANJE SPLOH Organizacijski komite letošnjih zimskih športnih iger gradbincev je računal, da se bo tekmovanja pod Vitrancem udeležilo blizu 400 tekmovalcev. Na start pa je prišlo proti vsem pričakovanjem kar 678 predstavnikov gradbenih podjetij Slovenije. Moški so se pomerili v veleslalomu, slalomu in smučarskih tekih, ženske pa le v veleslalomu in tekih. Zimske športne igre gradbincev Slovenije predstavljajo letošnje najbolj množično smučarsko tekmovanje v Sloveniji. Nekateri poznavalci smučarskega športa celo trdijo, da predstavljajo igre gradbincev eno največjih smučarskih tekmovanj sploh v zgodovini slovenskega smučarskega športa. Kljub izredno visokemu številu nastopajočih pa je prireditelj tako v zadovoljstvo organizatorjev kot nastopajočih v slehernem pogledu lepo uspela. Ob tem gre seveda tudi pohvala Smučarskemu klubu Jesenice, ki je izvrstno poskrbel za tehnično izvedbo zahtevnega tekmovanja. PESTER PROGRAM IN VELIKO RAZREDOV Program smučarskih tekmovanj gradbincev je bil tudi letos v Kranjski gori na moč pester. Kot smo že zapisali, so pro-pozicije tekmovanja dovoljevale nastop v smučarskih tekih in dveh alpskih dosciplinah: slalomu in veleslalomu. V veleslalomu so nastopile tri kategorije moških: v starosti do 33 let, od 34 do 40 in nad 40 let. Za slalom so propozicije tekmovanja dovoljevale za moške le dve kategoriji: do 33 let in od 34 do 40 let. Najzahtevnejša disciplina v smučarskih tekih je bila vsekakor tek na 6 km, v kateri so lahko nastopili moški do 33 let starosti. Starejši in ženske pa so tekli na 3 km, medtem ko so propozicije tekmovanja predvidevale tudi štafetni tek 3x6 km. Razen v tekih so ženske nastopile seveda tudi v velesla- ' " v.:’ . ' . Pohištvo m oprema, za vaš dom lesnlna. centrala Ijubljana titova 51 lomu, kjer pa propozicije niso predpisovale starostnih kategorij. Zelo izdelan in obenem premišljen imajo gradbinci način točkovanja na svojih tekmah. Zmagovalec v posamezni panogi prejme namreč sto točk, zadnje plasirani pa eno točko. Vmesni rezultati se vstavljajo in preračunavajo, pač glede na število nastopajočih. Natančne propozicije tekmovanja in premišljen sistem točkovanja so v precejšnji meri pripomogli, da so igre gradbincev tudi po tej, pogosto zelo občutljivi plati lepo uspele. Seveda pa ne moremo z nekaj stavki niti približno povedati, koliko dela so opravili požrtvovalni organizatorji samo v tehnični pisarni, ki so jo imeli v Prisanku, da so bili rezultati vedno za časa izračunani in razmnoženi. POVSOD VEDRI OBRAZI IN ZADOVOLJSTVO! Glavna prizorišča letošnjih zimskih iger gradbincev so bila nas mučiščih od »S« proti »Brs-nini« in ob vlečnici »Podles«. Ne glede na to, da so bile nekatere tekmovalne proge malce zahtevne za tiste smučarje, ki še niso veliko »-vozili- med vratci — o tem priča predvsem visoko število diskvalificiranih tekmovalcev, sta vladala na prizorišču iger vse dni dobra volja in razpoloženje. »Zares, vse poteka po programu, brez čakanja, brez zamud .. .•«, so mi pripovedovali smučarji na cilju slaloma na dnu »-Podlesa-«. »-Kdo bi si mislil, da bodo organizatorji kos tako velikemu številu nastopa-jočih.. .« Tudi Lojze Capuder, predsednik RO sindikata gradbenih delavcev SRS in tokrat član častnega predsedstva iger, se je po končanih tekmovanjih izrazil zelo pohvalno o celotni prireditvi. Med drugim nam je povedal tole: »■Tradicija, ki jo imajo gradbinci na področju organizacije športnih iger, tudi to pot ni zatajila. Seveda sem, tako kot tudi vsi ostali zelo zadovoljni z letošnjimi tekmami v Kranjski gori, ki so po množičnosti in kvaliteti prekoračile vsa dosedanja zimska srečanja gradbincev. Lepo vreme pa je športno — družabnemu srečanju naših delavcev dalo še posebno prijetno obeležje.. .« LOVORIKA PREDSTAVNIKOM SAVE Z JESENIC Že prva tekmovanja na letošnjih zimskih republiških športnih igrah gradbincev Slovenije v Kranjski gori so dala slutiti, da bodo največ lovorik odnesli zastopniki gorenjskih delovnih organizacij. Ker ni prišlo do posebnih presenečenj, so se te napovedi tudi uresničile. Tako so v ekipni uvrstitvi osvojili prvo mesto smučarji podjetja SAVA z Jesenic. V postavi: Klinar Mirko, Lakota Miran, Cop Alojz, Svetina Jože, Štravs Lilijana, Vauch Danica, Zupan Franc, Čufar Peter, Božič Vojko, Kunstelj Slavica (in tekmovalci v štafeti) so nabrali 1.189,04 točke in si s tem rezultatom priborili najvišjo lovoriko. Drugi ekipni rezultati so naslednji: II. PROJEKT, Kranj (Jocih inž. Nande, Zarnik Franc, Kmi-čar Izidor, Sekne Olga, Trefalt Boža, Naglič inž. Stane, Dolenc Jure, Sedušak Milan, štafeta) — 1.017,59 točke; III. GRADIS, Ljubljana (Cizelj Marjan, Herzog inž. Janez, Zupan Jože, Gekon Maks, Dimnik Jožica, Žokeij Tatjana, Stanovnik Stane, Rant Silvo, Mihelač Franc, Volavšek Ani in štafeta) — 960,49 točke; IV. SLOVENIJA CESTE, Ljubljana (Duhovnik inž Jože, Zajec inž. Borut, Lipnik inž. Tomaž, Pirnat Metka, Lovše Vera, Čeplak Jože, Štancer Milan, Vodopivec Alojz, Pivk Helena, Per-šin Ivanka in štafeta) — 924,09 točke; V. INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE, Ljubljana (Šarec inž. Janez, Žakelj Franc, Geršak inž. Rudi, Puh Ervin, Naglič inž. Jože, Liber Lidija, Gorza Marta, Vauhnik Jože, Hribar Rihard, Meršnik Maks in štafeta) — 745,85 točke; VI. TEHNIK, Škofja Loka (Pohleven Anton, Eržen Alojz, Rant Franc, Šubic Jože, Marn Anton, Krajnik Gašper in štafeta) — 568,15 točke, itd. A. U. ■ a prvenstvu Železarne Jesenice v sankanju za leto 1970 /y ie bila udeležba manjša kot lani. Sodelovali so pred-' stavniki šestnajstih obratov. Najštevilnejša je bila ekipa obrata HVŽ, dobra udeležba pa je bila tudi iz obratov marti-narne, strojnih delavnic in strojnega vzdrževanja. Na tekmovanju je sodelovalo 11 žensk s tremi ekipami, 32 moških nad 40 let s štirimi ekipami in 60 moških do 40 let s sedmimi ekipami. Skupno so nastopili 103 člani in članice kolektiva s štirinajstimi ekipami. Tekmovanja je tehnično pripravil Sankaški klub SD Jesenice, tekmovanje pa je bilo na cesti Plavški rovt—Žerja-vec. Progo je za to tekmovanje pripravil Drago Dokl iz mar-tinarne s sodelavci kluba. Tekmovanje je brezhibno vodil Miha Dečman iz obrata PIV. Program je obsegal eno vožnjo enosedov. Od lanskoletnih zmagovalcev sta bila na startu Ladica Sodja (upravne službe) in Peter Prevc — moški nad 40 let (HVŽ), medtem ko Janez Kdnig — moški do 40 let (gradbeno vzdrževanje) ni nastopil. Prve so nastopile ženske, nato moški nad 40 let in kot zadnji moški do 40 let. Pri ženskah je ponovno osvojila prvenstvo Ladica Sodja (upravne službe), pri moških nad 40 let pa je zanesljivo zmagal Smolej Janez iz livarne, medtem ko je lanskoletni zmagovalec Peter Prevc zasedel 19. mesto. Pri moških do 40 let je zmagal Drago Dokl iz martinarne. • JESENICE Prvenstvo Železarne V ekipnem delu tekmovanja je pri ženskah prvenstvo ponovno osvojila ekipa upravnih služb. Pri moških nad 40 let je strojne delavnice zamenjala ekipa HVŽ, pri moških do 40 let pa je prvenstvo osvojila ekipa martinarne. Najboljši čas dneva oziroma tekmovanja je dosegel zmagovalec pri moških nad 40 let Janez Smolej (livarna) s časom 1:22,7. Boljši čas od zmagovalca pri moških do 40 let je dosegel tudi veteran sankaškega športa Matevž Klemenc iz martinarne, drugoplasirani pri moških nad 40 let, za kar mu lahko čestitamo. REZULTATI — posamezniki: ZENSKE: 1. Ladica Sodja, upravne službe — 1:31,9; 2. Angela Klinar, HVŽ — 1:34,0; 3. Stana Klemenc, str. del — 1:35,9; 4. Milena Filipaj, VEN — 1:36,5; 5. Maritja Peternel, str. del. — 1:46,1. MOŠKI NAD 40 LET: 1. Janez Smolej, livarna — 1:22,7; 2. Matevž Klemenc, martinarna — 1:27,9; 3. Milan Bukvič, livarna — 1:29,3; 4. Vinko Razinger, Jvk. I — 1:31,5; 5. Janez Meglič, martinarna — 1:32,9. MOŠKI DO 40 LET: 1. Drago Dokl, martinarna —1:28,2; 2. Matija Lakota, martinarna — 1:29,5; 3. Tomaž Robič, HVŽ — 1:30,3; 4. Leon Režek, livarna — 1:30,8; 5. Emil Klinar, martinarna — 1:31,5. EKIPE: ZENSKE: 1. Upravne službe (Sodja, Valentar, Klinar) — 5:12,6; 2. Strojne delavnice — 5:18,7; 3. HVŽ — 5:20,3. MOŠKI NAD 40 LET: 1. HVŽ (Komac, Aleš, Prevc, Gašperšič) — 8:18,6; 2. strojno vzdrževanje — 8:25,7; 3. martinarna — 8:39,2; 4. strojne delavnice — 8:43,2. MOŠKI DO 40 LET: 1. martinarna (Dokl, Lakota, Klinar E., Klinar F., Soklič) — 7:42,5: 2. strojne delavnice — 8:13,5; 3. HVŽ — 8:28.2; 4. upravne službe — 8:29,5; 5. strojno vzdrževanje — 8:30,9. J. J. • MEDVODE Prvenstvo v sankanju Minulo soboto je bilo v Sori pri Medvodah prvenstvo občinske zveze za telesno kulturo Ljubljana-Siška v sankanju, ki se ga je udeležilo 44 tekmovalcev. Petsto metrov dolgo progo so tekmovalci morali prevoziti dvakrat. Tekmovanje je bilo v posamični in ekipni konkurenci v sedmih razredih. Zaradi slabih snežnih razmer je bilo tekmovanej enkrat preloženo, To je vzrok za nekoliko slabšo udeležbo. Domači tekmovalci so tudi letos dokazali, da še nimajo resnejše konkurence in so pobrali vsa prva mesta v posameznih konkurencah. Grajati je potrebno delovne kolektive medvoških podjetij, ki letos na tekmovanje niso poslala niti enega tekmovalca, čeprav je znano, da je ta šport vsaj v nekaterih kolektivih precej razvit. F. ROZMAN XIV. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE ELEKTROGOSPODARSTVA Na Golteh ni bilo najbolje Letošnje zimske športne igre elektrogospodarstva Slovenije, ki jih vsako leto priredi ZSŠA Elektra, so bile tokrat na Golteh nad Mozirjem. Udeležilo se jih je rekordno število. 205 tekmovalk in tekmovalcev iz vseh slovenskih podjetij, kot gostje pa so sodelovali če zastopniki Elektroprivrede Zagreb, Avstrijskih dravskih elektrarn in STEWEAG iz Gradca. 36 DISKVALIFICIRANIH Proga za slalom je bila težka in je zahtevala od nastopajočih izredno izurjenost. Prvotno sta bila predvidena za 44 prijavljenih tekmovalcev dva teka, vendar je nato drugi tek odpadel, ker je bilo ob prvi vožnji diskvalificiranih kar 36 tekmovalcev, oziroma jih je del odstopil. Zanimivo je, da je pred favoriziranima Kranjčanoma Bernikom in Kramarjem zmagal Tiršek iz Slovenj Gradca, ki se je šele dva dni pred igrami vrnil iz JLA in skoraj dve leti ni imel smuči na nogah. Dosegel je zelo dober čas bil je za 7,8 sekund boljši od drugo uvrščenega. ZMEDA PRI TEKIH Isti dan popoldne so se pomerili med seboj tekači. Člani I. in II. razreda so morali preteči 6 km, člani III. ter članice I. in H, pa 3 km dolgo progo. Le—ta je bila speljana blizu Mozirske koče. Medtem ko se je tekma pri članih II. in III. razreda ter pri članicah odvijala normalno in so povsem regularno zmagali pri članih II. Krajšek iz termoelektrarne Trbovlje, pri. članih III. razreda ing. Novak (PZE), pri članicah I. Kačičeva ter pri članicah II. razreda Ajstrova, se je pri članih I. razreda zapletlo. Zaradi pomanjkljive kontrole časov na cilju je »-na papirju« zmagal Mlekuš iz Nove Gorice, čeprav sta bila Šimenc in Jančar od njega hitrejša. To je seveda vzbudilo pri tekmovalcih Elektro Ljubljana hudo kri... VELESLALOM NA 5 FRONTAH Tekme so se nadaljevale v soboto, ko je bila na sporedu zadnja panoga, veleslalom za člane in članice. Proga za člane I in II je bilo dolga okrog 1200 m, za člane III in IV ter za članice pa 600 m. Najprej so startaile članice, kjer je za presenečenje poskrbela Zanoškar-jeva iz Slovenj Gradca, ki je bila boljša od Napotnikove (Šoštanj) ter Cukrove (Elektro Ljubljana) in obeh avstrijskih tekmovalk. Dosegla je tudi zelo dober čas 57,4. Pri članicah II pa se je sreča nasmehnila Jem-čevi (PZE). Pri članih III je bil najboljši Kranjčan Podboršek pred favoritom Juvanom iz Slovenj Gradca, pri članih IV pa Kranjčan Boncelj. Kot zanimivost je vredno omeniti, da sta pri članih IV nastopila skoraj 63-letni Rudolf Kern iz Savskih elektrarn in 62-letni ing. Sebaher iz PZE, ki sta uspešno prevozila progo ter dosegla 3. in 4. mesto. Zagrizen boj je potekal med člani nižjih razredov. Tako je Kramar iz Kranja, ki je doslej redno zmagoval, dosegel šele 9. mesto, Bernik iz Kranja 11., Medved iz Elektro Gorice pa 25. mesto. Odstopilo in diskvalificiranih pa je bilo kar 57 tekmovalcev od 140 prijavljenih. V prvem razredu je po daljšem presledku spet zmagal Zorč iz Soških elektrarn, prijetno pa sta presenetila Volaj iz TE Trbovlje z drugim ter Tiršek iz Slovenj Gradca s petim mestom. V drugem razredu je izven konkurence zanesljivo zmagal stari znanec teh tekem ing. Landl iz Avstrije, oj domačinov pa je bil najboljši Pintar iz Elektro Ljubljana. BESEDA O ORGANIZACIJI Organizacijo tekem je prevzela sindikalna podružnica Termoelektrarne Šoštanj skupaj s SŠD Elektro iz Šoštanja. Organizatorji so se potrudili, da bi pripravili vse potrebno za udobno bivanje velikega števila tekmovalcev in ostalih gostov. Pri tem pa niso imeli povsem srečne roke. Predvsem glede prehrane ljudi v hotelu na Golteh. Podjetje Izletnik je namreč nastavilo izredno visoke penzionske cene. pri čemer pa se ni potrudilo, da bi bili njim primerni hrana in postrežba. Na postrežbo pa je bilo treba čakati tudi po eno ali dve uri. To pa je vneslo med udeležence slabo razpoloženje in dokaj zatemnilo blesk tega novega turističnega središča na Mozirski planini. ZMAGOVALCI — SLALOM: Tiršek (Sl. G) 48,3, — TEKI — ČLANI I. Mlekuš (El. GO) 17:22,8 — ČLANI II: Krajšek (TE Tr.) 21:23,8 — ČLANI III: ing. Novak (PZE) 10:20,2 — Članice I: Kačičeva (EGM DEM) 13:41„5 — ČLANICE II: Ajstrova (EGM DEM) 23:36,5 — VELESLALOM — ČLANI I: Zorč (Soš. el.) 1.10,5 ČLANI II: ing. Landl (ODK — izven) 1.11,7, Pintar (El. Li.) 1.13,1 — ČLANI III: Podboršek (El. Kr.) 51,9 — ČLANI IV: Boncelj (El. Kr.) 54,9 — Članice I: Zanoškar-jeva (Sl. G) 0.57,4 — ČLANICE II: Jemčeva (PZE) 1.08,4 EKIPE — ČLANI I: Elektro Ljubljana (Pintar, Štuflek Glavač) 3.39,5 — ČLANI II: Elektro Kranj (Hladnik, Svetina, Prem-rov) 3.57,2 — ČLANI III: Savske elektrarne (Pristov, Zadnikar, Kern) 3.37,9. TONE BANClC ! Skica novega Kompasovega hotela v Kranjski gori KAKŠNE SO PERSPEKTIVE ENE NAŠIH NAJVEČJIH GOSPODARSKIH TURISTIČNIH ORGANIZACIJ? y naslednjih petih letih bo ljubljansko turistično podjetje Kompas vložilo v izgradnjo novih turističnih in gostinskih objektov 410 milijonov N-din. V Ljubljani bo na dvorišču zraven sodišča zrasel sodoben komercialno-poslovni center Kompasa, kjer bo poleg sodobne turistične poslovalnice tudi nov hotel s 165 posteljami Pred dobrima dvema letoma se znanemu ljubljanskemu turističnemu podjetju Kompas ni nič kaj dobro pisalo. Razprtije med zaposlenimi znotraj kolektiva ter neizdelan programski koncept razvoja te naše največje turistične gospodarske organizacije, so Kompas pripeljali pred dilemo: ali stisniti zobe in tudi pasove ter iti po poti navzgor, ali pa po liniji najmanjšega odpora prepustiti gospodarjenje stihiji in čakati, kaj bo? Slednje bi z drugimi besedami pomenilo začetek konca ene naših najuglednejših turističnih gospodarskih organizacij doma in v tujini. Ob vseh omenjenih peripetijah so se takoj pojavili še zlobni jeziki, ki so Kompasu prerokovali neslaven konec. Ob Kompasu so namreč kot gobe po dežju začele v Sloveniji in Jugoslaviji rasti nove turistične agencije, ki so skoraj za vsako ceno hotele s svojimi uslugami konkurirati ali še konkurirajo Kompasu. Vsa omenjena dejstva pa so še ob pravem času zdramila zdravo jedro kolektiva in Kompas je z mnogimi organizacijskimi in drugimi ukrepi kmalu krenil po poti stabilizacije in boljših uspehov gospodarjenja. Kolektiv je enostavno potegnil črto pod vsem, kar je bilo gnilega med pjimi, in si morda kot še nikoli doslej začrtal trdno razvojno pot. UGODNI REZULTATI — OSNOVA NADALJNJEGA RAZVOJA če bi ostali le pri pavšalnih ugotovitvah, da je v Kompasu spet krenilo na bolje, marsikdo tega ne bi verjel. Rezultati gospodarjenja samo v minulem letu — izraženi v številkah — zgovorno pričajo o gospodarski rasti Kompasa. Dr. Miha Hlade, Od vsepovsod • TRBOVLJE Prejšnji mesec so trboveljska podjetja izvozila za okrog 175.000 dolarjev izdelkov. Najvišji izvoz so dosegli v Strojni tovarni, kjer so prodali v Zvezno republiko Nemčijo in v SR Poljsko razne opreme v vrednosti 103.000 dolarjev. Po obsegu izvoza je na drugem mestu Iskrina tovarna polprevodnikov, sledita ji Elit in »Zlatarstvo«. Slednje se vse bolj uveljavlja s svojimi zlatimi okrasnimi predmeti v Zvezni republiki Nemčiji, prihodnje mesece pa bodo začeli prodajati okrasje tudi v skandinavske države in druge dežele Zahodne Evrope. -m- • CELJE Predstavniki Gorenja in EMO so Že imeli nekatere razgovore o krepitvi sodelovanja, medsebojne povezanosti in drugih oblik sodelovanja. Na zadnji seji delavskega sveta v EMO pa so ustanovili posebno komisijo, ki bo v razgovorih z Gorenjem proučila možnosti za nadaljnje sodelovanje. Kakšno širino bo to sodelovanje zavzelo, še ni mogoče reči. Razveseljivo pa je dejstvo, da sta se oba najmočnejša predelovalca kovin v celjski regiji odločila za pogovore o sodelovanju. (mb) pomočnik generalnega direktorja Kompasa, jih je takole naštel: »Turistično podjetje Kompas je lani doseglo skoraj 51 milijonov N-dinarjev realizacije, medtem ko je znašal devizni priliv prek Kompasa kar 31 milijonov dolarjev. Če to primerjamo z 85 milijoni dolarjev deviznega priliva, kolikor ga je imela lani Slovenija od turističnega prometa, potem je jasno, da ima naše podjetje na tem področju še zmeraj zelo pomembno vlogo. Morda v ilustracijo še tale podatek: od 2,229.000 nočnin, kolikor jih je bilo lani v Sloveniji, jih je naše podjetje organiziralo kar 1,070.000 ali 48 odstotkov vseh nočnin. Ob takšni realizaciji smo si ustvarili dovolj solidno osnovo za naš nadaljnji razvoj, predvsem pa smo prigospodarili toliko sredstev, da bomo lahko nadaljevali z našim petletnim načrtom investicijske izgradnje turističnih in drugih objektov.« Vseh omenjenih rezultatov pa turistično podjetje Kompas ni doseglo le z organizacijo izletov, nočitev tujih in domačih gostov ter z izposojanjem avtomobilov, kot bi si morda na hitro kdo predstavljal, marveč tudi z gostinsko in hotelsko dejavnostjo. »Slednjo razvijamo predvsem zaradi tega, ker se ne moremo vedno zanašati na zmogljivosti hotelov, ki jim posredujemo goste,« je nadaljeval dr. Miha Hlade. »Danes imamo v lastnih hotelih v Dubrovniku, na Bledu in v Bohinju že blizu 600 ležišč, poleg tega pa še 18 samostojnih gostinskih obratov. V naših hotelih smo imeli lani že 64.000 nočitev, kar nam je skupaj z ostalo gostinsko dejavnostjo omogočilo blizu 14 milijonov N-dinarjev realizacije. Vse nočitve, ki pa smo jih organizirali še v drugih hotelih po Jugoslaviji, so nam omogočile kar 10 milijonov dolarjev realizacije,« je še pojasnil pomočnik generalnega direktorja Kompasa. NA VRSTI SO INTEGRACIJE O integracijskih procesih na področju turističnega gospodarstva smo tudi na straneh Delavske enotnosti že veliko spregovorili. Zaradi tega ne bo odveč, da prav ob primeru Kompasa ponovno povemo, kako koristno je združevanje sil v tej panogi gospodarstva. V Kompasovem primeru ne gre le za združevanje kapitala, ki bi omogočil večja vlaganja v izgradnjo novih turističnih in gostinskih zmogljivosti, marveč gre pri tem tudi za združevanje turističnih zmogljivosti — posteljnih ali drugačnih, ki jih takšna turistična organizacija, kot je Kompas, mora nujno imeti. »V tej smeri smo že veliko naredili,« je spet povzel besedo dr. Miha Hlade. »Pred nedavnim se je k našemu podjetju pripojilo klimatsko zdravilišče Stane Žagar iz Bohinja, k nam se je pripojil tudi gostinsko turistični objekt z Ribnega pri Bledu, nato turistični biro »To-tal« iz Leskovca, zdaj pa smo pred tem, da se bo h Kompasu pripojilo tudi gostinsko podjetje »Adria« iz Ankarana. Ražen tega pripravljamo še vrsto pripojitev oziroma združitev, o katerih pa bi bilo morda zdaj še preuranjeno govoriti.« NOVE INVESTICIJE V srednjeročnem in dolgoročnem načrtu, ki si ga je izdelal Kompas, so prav gotovo najpomembnejša investicijska vlaganja v nove gostinske in turistične objekte. Teh je v načrtu precej. V Kompasu so nam povedali, da bodo v naslednjih petih letih vložili v izgradnjo novih objektov kar 410 milijonov dinarjev. »Najprej bo na vrsti adaptacija klimatskega zdravilišča Stane Žagar v Bohinju. Ta gostinsko turistični objekt bomo tako izpopolnili — načrte za to imamo že izdelane — da ga bomo lahko uvrstili v hotelsko »B« kategorijo. Ob 150 ležiščih, ko-likršna je danes zmogljivost Staneta Žagarja, bomo zgradili še dodatnih 65 novih ležišč ter vrsto bungalovov, avtomatsko kegljišče, razne druge prostore za družabne prireditve, kar'bo vse skupaj veljalo blizu 15 milijonov N-dinarjev,« je povedal dr. Miha Hlade. »Blizu 20 milijonov N-dinarjev bomo vložili v izgradnjo popolnoma novega hotela v Kranjski gori, katerega zmogljivost bo 250 ležišč. Glavni načrt za gradnjo novega kranjskogorskega hotela bo narejen do 15. aprila in računamo, da bomo začeli z gradnjo hotela že maja meseca. Naj povem, da načrti predvidevajo poleg glavnega hotelskega objekta še gradnjo štiristeznega avtomatskega kegljišča, zimskega in letnega bazena razsežnosti 7 X14 ine-trov in še vrsto drugih družabnih prostorov, ki ne bodo koristni samo za turiste, marveč tudi za same domačine. Ko že naštevam, kaj vse bomo zgradili v naslednjem petletnem obdobju, moram povedati tudi, da bomo dogradili tudi naš hotel v Dubrovniku, razen tega pa investirali precej sredstev v izgradnjo novih turističnih objektov na Ljubelju, Bledu, Leskovcu, nadalje v nov hotel v Zagrebu, v motele ob novi avtomobilski cesti, v izgradnjo motela pri Čateških toplicah itd. Razen tega bomo razširili tudi naš vozni park s tem, da bomo kupili 20 novih, najsodobnejših avtobusov s klimatskimi napravami, nadalje blizu 200 osebnih avtomobilov za izposojanje itd.« »Boste v sami Ljubljani tudi kaj gradili?« »Tudi ljubljanski načrti naše investicijske izgradnje so zelo bogati. Na prostoru poleg sodišča, kjer so bili zapori, si bomo zgradili komercialno poslovni center. Ta bo poleg sodobne turistične poslovalnice s 600 kvadratnimi metri površine obsegal še nov hotel s 165 posteljami in sodobno restavracijo ter drugimi zabaviščnimi prostori.« OBETAJOČE LETO Doslej smo v glavnem govorili o »velikih« načrtih Kompasa. Kako pa bo letos? Kaj bo to leto prineslo kolektivu in s tem seveda celotni naši družbi? Na to vprašanje sta odgovorila Branko Čelan, direktor za inozemski turizem, in Savo Ka-menšek, direktor domačega turizma. Najprej pripoveduje Savo Kamenšek: Kot je že naša tradicija, smo tudi za letos pripravili vrsto izletov po Evropi in tudi na druge celine, zlasti v Severno Ameriko in Afriko. Za vse omenjene izlete smo izdelali tudi poseben katalog, iz katerega je razvidno, kam bodo naši ljudje lahko potovali. Posebno pozornost bomo letos posvetili tudi organizaciji oddiha za delavca. Službo, ki bo posredovala najrazličnejše informacije in sprejemala rezervacije, kje bodo naši delavci bodisi vzdolž jadranske obale bodisi v notranjosti, lahko letovali, bomo še okrepili.« Branko Čelan pa je dodal: »Letos računamo, da bomo za inozemske goste vzdolž celotne jadranske obale in tudi v notranjosti Jugoslavije prodali nad 15.000 postelj. Pri tem pa se bojimo, da glede na povpraševanja najrazličnejših tujih turistič. nih agencij po nočitvenih zmogljivostih na našem Jadranu ne bomo mogli vsem zadovoljiti. Presenetljivo je, da smo letos angleškim turistom že prodali nad 5500 postelj. Kaj takega se ribnica OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT doslej še ni zgodilo. Za nemško turistično tržišče smo rezervirali tudi 5500 postelj in 2000 postelj za turiste iz skandinavskih dežel. Vrednost poslov okrog prodaje nočitvenih zmogljivosti znaša 75 milijonov N-dinarjev. Ob tej priložnosti bi rad povedal, da je presenetljivo, da bodo v letošnji turistični sezoni k nam vozile turiste tudi take angleške turistične agencije, ki doslej niso pripeljale k nam še nobenega turista...« Vsa omenjena prizadevanja kolektiva Kompasa pa bodo podjetju letos omogočila že nad 600 milijonov N- din dinarjev realizacije in kot je posebej poudaril dr. Miha Hlade, pomočnik generalnega direktorja, to-lik° Prigospodarjenih in amortizacijskih sredstev, da bo kolektiv lahko odplačal vse anuitete za najete kredite. MILAN ŽIVKOVIČ ■■flHnUBHHBHMHB M S »»■n a Dobrodošla pomoč m I b Pred kratkim je kolektiv trgovskega podjetja »1. junij« v Trbovljah sklenil začeti široko akcijo za pomoč ostarelim in onemoglim prebivalcem nekaterih najrevnejših vasi in zaselkov na Kozjanskem. Pobudo za to so dali komunisti tega podjetja, sprejeli pa so jo z velikim odobravanjem vsi zaposleni in tudi sami prispevali denar, obutev in obleko za te namene. V tem kolektivu so nemudoma uresničili svoj sklep. Na tovornjak so naložili živila, obleko in obutev in vse skupaj odpeljali v Loko, kjer so blago in denar izročili tamkajšnjemu krajevnemu odboru SZDL odnosno organizaciji Rdečega križa. Podjetje je prispevalo živila v vrednosti okrog 240 starih tisočakov, člani kolektiva pa so zbrali obleke in obutve v vredno-sta prav tako okrog 200 starih tisočakov in primaknili še 53.0000 SD kot svoj prispevek za ostarele ljudi v naseljih Hrastje, Dobovica, Molovica, Žamerk in Orešje. V Trgovskem podjetju #1. junij« pa so sklenili, da bodo prevzeli nekak patronat nad nekaterimi revnimi in zaostalimi kraji Kozjanskega. V okviru njihovih možnosti bodo ljudem teh krajev pomagali vsaj dvakrat, trikrat na leto, ker sodijo, da so prebivalci tega območja resnično potrebni stalne pomoči. Odločitev kolektiva, da pomaga lajšati tegobe in probleme teh krajev, je naletela v središču revirjev na velik odmev. Sicer pa pričakujejo, da bodo temu zgledu sledili še drugi, saj nekateri Trboveljčani dobro poznajo Kozjansko, kjer so naleteli med NOB na izredno gostoljubje tamkajšnjih ljudi. M. Vidic .S «2 * * * * * v n *» * s * % »II s \ Ni Ni Ni Ni N Ni * Ni »« N s Ni S N N N •N »N N| N, Ni N» S N N »N ** N N S »N * *» Ni ! N| N N N N N N Ni N •N N N» N N N N ! N 5 N