Knjižnica je pretesna
Knjižnica Jožeta Mazovca obstaja kot samostojna proračun&a enota od leta 1956 in jo letoszadnje leto financira občina. Že nasfednje leto namreč preide pod okrilje kulturne skupnosti Ljubljana. Pred Jetom 1956 je bila moščanska knjižnica — kakor vse druge ljubljan&e — podmžnica mestne knjižnice. Čitalnica na Zaloški cesti deluje od leta 1965 in je kombinacija študijskega in revijskega tipa. Z oddelkom v Polju, v krajevni skupnosti v Jaršah in v Hrušici imajo vsega skupaj 35.000 knjig, od katerih vsako preberejo letno približno 4 bralci. Skladišča nimajo, ker ni prostora,fond so prečistili kot temu pravijo, kar pomeni, da so vse te knj^e iz ,,žive zaloge" in jim v glavnem ne ležijo po policah. Take neq>ecializirane knjižnke naj bi imeJe zalogo zadnjih lOIet -razen seveda domačih in tujih kiasikov. Pri raznovrstnih priročnikih ni težav, ker hitro zastarijo. Letno se število knjig poveča za 2.500, prav toliko pa jih tudi odpade. (Samo za pritner: stare in po&odovane odhajajo v neko šolo na Gorjance.)
Čeprav je med bralci največ mla-dine, to še ne pomeni, da v knjižnici Jožeta Mazovca prevladuje mladin-ska literatura. Daleč od tega. Izra-zito mladinske literature, za cici-bane in za pionirje do 14. leta.je približno 30%. To pa je seveda odločno premalo. Če biimeli samo-stojni mladinski oddelek, je treba vedeti.da mladina od 15. teta naprej že bere v glavnem to, kar bero odrasli. V Ljubljani imamo posebno mladinsko knjižnico - pionirsko knjižnico - na Komenskega ulici 9.
Razmišljali so tudi o tem, da bi sposojali plošče, samo razmišljali.
Prostora nimajo, v moščanskem poslovnem centru pa tudi ni mesta zanje. Vse kaže, da bo svoj mladin-ski oddelek dobilo najprej Polje. Otroci berejo seveda pravljice. Na prvem mestu je Ela Peroci, pa ljud-ske slovenske, fin&e in druge prav-ljice. Otroci vseh knjig ne morejo odkriti sami. Svetujejo jim v šoli, vprašajo knjižničarko, potem se pa že da izbirati. Precej dobri knjižnici sta na gimnaziji in v osnovni šoli KettejainMuina.
Knjig v tujih jezikih imajo zelo malo. Skušajo nabaviti tiste.po ka-teiih gimnazijci največkiat spiašu-jejo.
V   podružnične knjižnice knjige največkiat vozijo li jih tam izposo-jajo. Nemogoče je kupovati po več fevodov   enakih   knjig.   Izjema  je knjižnica v Polju, za katero kupijo skoraj vedno poseben izvod. Planska knjižnična mreža za ljubljansko le-gijo je izdelana, dokler pa se je še ne da uresničiti, si pomagajo pač s pre-našanjem knjig sem in tja, da se ljudje popolnoma ne. odvadijo bra-nja.
V  moščanski knjižnici so knjige urejene po mednarodnem decimal-nem sistemu po področjih. Daje v splošnoizobraževalni knjižnici lepo-slovje najbolj izkoriščeno, je jasno, in v naši knjižnici je takih knjig kar 70 %;   30 %   so   priročniki,   znan-stvene in poučne knjige.
Leto 1972 je veljalo kot medna-rodno leto knjige. Kaj so storili za to? Načrtali so mladinski oddelek knjižnice v Polju, poskrbeli so za kadre, »detovali so v načrtih zaraz-voj knjižničarstva na ljubljanskem območju, sodelovali tudi s skup-nostjo Ijubljanskih knjižnic. Sicei jc jasno, da je mednaiodno leto knjjge šiiokopotezna akcija, da pa je lahko
le opomin in spodbuda za uspeš-nejfe bodoče delovanje.
Kvaliteta kadrov je zadovoljiva, vendar jihje premalo - le 8. Vsaj 12 bi jih rabili. Pogoj za knjižničarja, ki dela z bialci, je dokončna višja iz-obrazba pedagoška akademija.
.^o ptavilih" bi morala knjižnica obsegati 450 kv. m, vendar jih ima moščanska le 120. Kultmna skup-nost bo nastednje leto financirala knjižnice predvsem zunaj mestnega območja, kar pa je tudi piavilno. Končno pa knjižnico imamo in takš-no ali drugačno. Kdor rad bere, bo že našel pot. 300 starih milijonov pa za nove prostore ni.
Tudi čitalnica, ki so jo prvotno (leta 1965) hoteli preurediti v mla-dinski oddelek, pa je bilo zaradi no-silnega zidovja nemogoče karkoli spieminjati, je polno zasedena.
Knjige izposojajo za teden dni, višina izposojevalnine naj bi bila 3 % kupne cene knjige. Od tega pa po-polnoma odstopajo in zaračunavajo več, do 8 % za šund, manj za obvez-no šolsko berivo, poezijo, pravljice - vaasihniti 1 %.
Torej: če ne kupujejo več knjig, kot bi jih lahko, je to samo zaradi pomanjkanja prostora.
ALENKA LOBNIK