PlOŽ Ą SlVl SOhiiil. Roman iz Napoleonove dobe. — Angleškl spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus. (Dalje.) Zapuščena soba, v kateri so brez dvoma zborovali zločinci, tlhota, ki je vladala v tem poslopju, tema, ki je gledala iz vseh kotov, — vse to je zrahljalo policistom njihove sicer trdne živce in skoraj groza jih je obšla, ko so stopali po stopnicah v gornje prostore in so jim nenadoma udarili na uho čudni, strahotni glasovi. Glasovi so prihajali od zgoraj, iznad njihovih glav, čuli so se kakor stokanje. Skrajno obupni so bili, do srca so segali. »Prav kakor bi kdo umiral —,« je šepetaje dejal eden policistov. Pa kmalu so se otresli prvega strahu in dva, trije so zlezli po ozkih, lestvici podobnih stopnioah na podstrešje, odkodcr so glasovi prihajali. In tam so zagledali nenavaden prizor. Na enega izmed opornih podstrešnih tramov 8O bili privczani star moški, ženska in dvoje deklet. Nesrečnežem je bilo videti, da so silno iz- mučeni in da trpijo hude bolečine. Zrak na podstrešju je bil zadušljiv in zelo mrzel. Ženska je neprestano stokala, dekleti sta jokali, starec pa je topo in nemo buljil predse. Ko mu je eden policistov posvetil v obraz, je zamežikal in s praznimi očmi gledal, kako so mu odvezovali vrvi. Vsi štirje so bili do skrajnosti zdelani in oslabeli, drug drugega so se oklepali, da so se obdržali na nogah. Sočutno jim ]e I.efdvre prigovarjal, naj stopijo. par korakov, da se ogrejejo in si razmaknejo otrple ude. Eden policistov se je spomnil na vino. Skočil je in se kmalu vrnil z vrčem in s kozarci. Medtem je Lefčvre strmel na svoj nenavadni plen in skušal izvleči Iz nesrečnežev vsaj par besed. Pa preveč izmučenl so bili, da bi mogli govoriti. Izprva ni druga zvedel, ko da ima pred seboj Chčrona in njegovo družino. Šele vino jih je toliko pokrepčalo, da so mu odgovarjali vsaj v pretrganih stavkih. »Kako za božjo voljo ste prišli v tak nesrečen položaj?« »Moj sin je odšcl v Chartres, gospod komisar,« je odgovarjal starec drgetaje. »Jutri šele se ,vrne. Poginili bi bili od gladu in mraza, da nas niste rešili.« »Pa kje so zloCinci? In kdo je streljal na nas iz vrbja?« »Davi, koj ko je sin odšel na sejm, gospod komisar,« je pripovedoval starec žalostno, »so roparji zasedli hišo. Prijeli so mene, mojo snaho in njuna otroka ter nas prisilili, da smo jim morali izročiti §e tisto bore denarja, kar ga nam je 6in pustil doma. Vzeli so si naše zaloge iz shrambe in vina iz kleti in ko smo ugovarjali, sa nas Kvezali kakor mačke in nas obesili tule na tram," kjer bl bili poginili od gladu, če bi moj sin ne prišel prej domov, ali če bi nas vi ne bili rešili.« Lef^vre je sicer pomišljeval, da štiriindvajset ur še ne pomeni smrti od gladu, pa ni hotel nadlegovati nesrečnežev z dolgim popraševaUjem, saj so ubožci, si je dejal, že itak dovolj trpeli. »In kje so roparji?« je vprašal in krepko zaklel. »Šli so, gospod komisar!« je zastokala žena vmes. »Šli so! Ves dan so popivali in jedli, pred uro ali kaj pa so se pobrali. In od tistihdob je tvse tiho v hiši.« Lefevre ni niC rekel. Pa po tihem je klel ro- parje, lažnjivega izdajalca in pa še lastno neumnost in lahkovernost povrh. »Kdo pa je torej streljal na moje ljudi?« je vprašal po kratkem molku z negotovim glasom. »Čul sem streljanje, gospod komisar,« je pravil mož. »In strašno sem se bal. Kajti roparji so nam zagrozili, da nas vse postrele, Če bi jih policija napadla. In tile dekleti — pomislite, gospod komisar! — tile dekleti — na milost in nemilost izročeni sirovežem —! Strašno je bilol Mislim!,« je pridjal in se tresel, »da so pustili za seboj par mož, ki bi naj krili njihov odhod.« In druga nič ni mogel zvedeti Lef&vre od nesrecnih žrtev. Zgodaj v jutru so jih roparji zvezali in zavlekli na podstrešje in prav nič niso vedeli, kaj se je godilo spodaj v sobi. Niti tega niso vedeli, koliko jih je bilo. Morebiti šest, mobiti osem, je računal starec. Njihov vodja je bil človek z zagorelim obrazom in z dolgo črno brado, pa s Cudnim tujim naglasom je govoril francoski. Gospod komisar Leffevre je besnel od jeze. Nemudoma je poslal svoje najboljše ljudi, da preiščejo vso okolico in da morebiti najdejo 8e koga v bližini farme. Pa zaman je bilo iskanje. Nikogar niso našli. In tudi vso hišo je dal še enkrat preiskati. Pa spet zaman. Nobenih skrivnih vrat ni bilo najti, nobenih tajnih predalov in omaric v zidu, *— nič skratka. Črez neka} ur se je vrnil Lefevre s svojim ^skadronom domov. Imel je prav tak občutek, kot da ga je nekdo krepko potegnil za nos. 4. V ranih jutranjih urah je prišel Lef&vre s ivojimi ljudmi v Alen?on. Razpustil je četo pred policijskim komisarifatom in se podal na svoj dom. Različni, ne ravlio prijetni občutki so mu vstajali v duši in med Bje se je posebno močno vmešavala misel na tajJDega zaupnika nptranjega ministra in na poslenice, ki bl utegnile nastati, Ce je morebiti vtikIJlvi Clovek zvedel za njegovo smolo. In komaj da Je stopil v vežo, že mu je prišel proti vratar in mu javil, da ga neki gospod ia na stanovanju. 0rpca Je spreletela gospoda Lefšvra. »Kdo —?« je vprašal ves razburjen in prestrašen. »Kako morete ob taki rani uri koga pustiti v moje stanovanje?« »Kaj sem si hotel —!« je odvrnil vratar nevoljno. »Pokazal mi je pismo od gospoda notranjega ministra in se obnašal tako oblastno in zapovedovalno, da se mu nisem upal ugovarjati.« Poln hudih sluteni je hitel komisar po stopnicah. V predsobi ga Je hladno pozdravil mož v sivi suknji. »Žal vas nisem dobil pred vašim odhodom,« je dejal, ko je Lef&vre zaprl vrata za seboj. Govoril je s svojim enoličnim glasom, njegov obraz je bil hladen in miren, njegove oči brezbarvne, — pa nekaj je bilo v vsem njegovem obnašanju, kar je skrajno neprijetno dirnilo v komisarjeve živce. »Jaz — to je —,« je jecljal in se na vso moC trudil, da bi ostal miren in ravnodušen. »Kršili ste izrecno naročilo gospoda notranjaga ministra!« ga je hladno prekinil tajni detektiv. »Pa sedaj ni časa za prerekanje in za očitke. Veliko neumnost ste napravili in morebiti se ne bo dala več popraviti. In v takcm slučaju —.« Mož v sivi suknji je pomenljivo umolknil in gospoda Lefevra je spreletela kurja polt. »Ni bilo več prilike, da bi se z vami posve- toval —.« »Dejal sem že, da sedaj ni časa za prereka- nje!« ga je zavrnil detektiv mirno. »Povcjte mi, kje ste bili!« »Na Cheronovi farmi.« rx »Oni postopač vam je dal pbdatke?« u^f* »Da.« '"' »Da najdete na farmi njegovega vodjo?« »Da. Človeka, ki ga imenujejo Španjolca, in nekaj njegovih ljudi. Ovaduh —.« »— je sinoči ušel iz ječe, medtem ko ste vi lovili njegovega vodjo.« »Prokleto —!« »Ne preklinjajte, moj dobrl Leffevre! Vam čisto nifi ne koristi!« ga je suho ustavil mož v Sivi suknji. »Ovaduhov beg je morebiti pomagal, da bom še lahko popravil vašo polomijo, ker 8em dovolj zgodaj zvedel za vso zadevo.« »Pa kako je mogel uiti —?« »Čuječnost vaših Ijudi je popustila, ko ste odšli. Sai vestc. če mačke ni doma —. Ujetnik je porabil nekaj denarja, ki ste mu ga dali, — dali ste mu ga, kakor se spominjate, vkljub moji izrecni propovedi! — podkupil je stražo in odšel. Službujoči stražnik je prišel ves obupan k meni, ko je našel gnezdo prazno.« Lefevru je zmanjkalo moči ce!6 za prerekanje in preklinjanje. V nemem obupu je povesil glavo. »Koj sem poslal po vas,« je nadaljeval mož v sivi suknji z neusmiljeno enoličnim in hladnim glasom, »in ko so mi sporočili, da nihče ne ve, kam ste odšli, pa da ste vzeli s seboj četo svojih Ijudi, sem takoj uganil, na kako neumnost se pripravljate. Sel sem na vaše stanovmnje in Cakal na vas, da ne izgubimo niti trenutka dragocenega časa.« »In kaj naj storim?« je mrmral Lefžvre plašno. »Izberite tucat svojili najboljših ljudl, ki jim morete brezpogojno zaupati, pa me poCakajte pred mojim stanovanjem. Oba pojdeva na Chčronovo farmo. Skupno.« »Ampak — če pa nikogar ni več tam —!« Je obupno vzdihnil Lefevie. »Edino Gh^rouov o6e, žena in kčeike —.«