IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini
Tednik
NOVI
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA Letna 40.000 lir. Za inozemstvo:	letna	naročnina 45.000
lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
ŠT. 1785
TRST - ČETRTEK 30. MAJA 1991
LET. XL.
doklej »Nobene možnosti ne za državni udar
SE?
Priča smo velikim zgodovinskim spremembam tako v svetovnem kot v evropskem merilu, pri nas pa capljamo po sta-r'ih tirnicah, tudi na davčnem področju; na tem menda še najbolj. V maju smo, in kot vsakega državljana je tudi mene doletela neprijetna dolžnost, prava »šiba božja« v trenutku, ko sem vzel v roke toliko opevano »poenostavljeno«, po mnenju mnogih vedno bolj zapleteno, davčno prijavo in u-strezna navodila — v italijanščini seveda. Slovenskih obrazcev ni (morda pa so iih vendarle natisnili kot pred več leti, a jih zaklenili v kak skrit predal?), da bi ne, Rog ne daj, prišla v roke tistim davkopla- ■, eevalcem, ki bi radi opravili svojo dolžnost \ v materinem jeziku. S tem dejanjem pa ne bi v ničemer prizadeli tistih, ki plačujejo davke od svojih dohodkov z italijanskimi obrazci. Pa pustimo to modrovanje: s tem svojim pisanjem sem želel le obvestiti javnost, da še vedno obstaja dvojna mera. Ko sem prebiral navodila o izpolnjevanju davčnih obrazcev, sem na strani 14 — pri poglavju odbitki — (menda letos prvič) opazil nied navodili naslednje besedilo: Davkoplačevalci, s stalnim bivališčem v Dolini Ao ste in v pokrajini Bočen, niso dolžni priložiti, če so potrdila napisana v francoščini oziroma v nemščini, ustreznega prevoda.
AZi smemo pričakovati kaj podobnega tudi za druge priznane manjšine v Italiji aH ne? Ali bomo morali Slovenci čakati še, drugih 40 let, da se nam bo priznalo to. kar j nam. pripada po vseh »božjih in svetnih po-, stavah«? Drugo vprašanje pa je, ali smejo ( v teh dveh deželah ustanove, kot so Kra- j Javne zdravstvene enote, izdajati potrdila lp- v francoščini oziroma v nemščini ali \ morajo ta biti dvojezična? Kaj pa zdravnik specialist, ki je opravil vse državne izpite ln je vpisan v zdravniško zbornico, ali sme ^dajati potrdila v neitalijanskem. torej v * tujem« jeziku?
Kak odstavek prej pa je v istih navodi-db zapisano, da je treba pri odbitkih za zdravstvene stroške, ki smo jih imeli v tujini, predložiti overovljen italijanski vre-uod le-teh; izjema so le potrdila, napisana n angleščini, francoščini, nemščini ali španščini, ko jih davkoplačevalec lahko sam Prevede in priloži lasten, neoverovljev Prevod!	i
Ali ni to zelo groba žalitev vseh ostalih t jezikov, diskriminacija, dvojna mera, mor-1 da celo kršitev zakona? Ali italijanska u- \ stuva sploh kaj velja, ali veljajo mednarodni sporazumi, ki vse to predvidevajo, i£aj na tistem ozemlju, na katerem žive narodne manjšine?
(s + r)
ne za državljansko vojno«
Stipe Mesič v pogovoru s Sašo Rudolfom
Stipe Mesič
»Odkar se je Srbija javno zavzela za razkrojitev Jugoslavije in ustanovitev velike Srbije, je postalo jasno vsem, tudi svetovni javnosti, da za naše republike preostaja le ena rešitev: zveza suverenih držav«, tako je pred nekaj dnevi dejal jugoslovanski zvezni predsednik Stipe Mesič v intervjuju v viteški dvorani predsedniške palače na Jelačičevem trgu v Zagrebu. Mesič je brez dvoma protagonist majskih dogodkov v Jugoslaviji. 56-letni odvetnik bi namreč moral 15. maja prevzeti funk-
cijo predsednika, kar pa mu je Srbija preprečila.
Stipe Mesič se je rodil na božično vigi-lijo 1. 1934 v Slavonski Orehovici, kjer je tudi dokončal višjo srednjo šolo. Iz prava je diplomiral v Zagrebu, nato pa se je vrnil v domači kraj, kjer je bil nekaj časa župan. Za časa hrvaške pomladi leta 1971 je bil obsojen na dve leti in dva meseca pod obtožbo širjenja sovražne propagande. Na lanskih prvih povojnih svobodnih volitvah je bil izvoljen v sabor, nakar je bil za nekaj mesecev predsednik hrvaške vlade, končno pa je v zveznem predsedstvu zamenjal Stipeta Šuvarja, zadnjega predsednika Zveze komunistov Jugoslavije.
— Gospod predsednik, vi ste prvi nekomunist v zveznem predsedstvu, morda pa boste tudi zadnji predsednik jugoslovanske federacije, če bo Slovenija 26. junija proglasila neodvisnost.
»Ni povsem točno, da sem jaz prvi nekomunist. Borisav Jovič, ki je bil pred mano, nima prav nič opraviti s komunizmom, saj je v bistvu le srbski nacionalist. Kaj se bo zgodilo, ko bo Slovenija proglasila neodvisnost? Imeli bomo dodatno možnost za dialog o bodočnosti naše skupnosti. Tudi Hrvaška meni, da se mora najprej osamosvojiti, nato pa na podlagi skupnih interesov najti obliko prave integracije. Pa tudi drugi republiki Makedonija in Bosna menita, da morata biti suvereni. Edinole Srbija in Črna gora ne sprejemata te rešitve, zavzemata se za federacijo, česar jima
dalje na 2. strani ■
Zakon o statutih izjemne važnosti
Zakon št. 142 iz leta 1990, bolj znan1 kot zakon o statutih, ni za našo manjšino nič manj pomemben od globalnega zaščitnega zakona, na katerega slovenska narod- j nostna skupnost v Italiji že leta zaman čaka. S skupnimi močmi moramo doseči, da bodo v nove statute, ki jih morajo v kratkem sprejeti upravitelji občin, pokrajin in gorskih skupnosti, vključena tudi natančna določila v zvezi z rabo slovenščine v javnih upravah, slovenskimi napisi itd. j Kar bo zapisano v statutih, tega tudi kasnejši zaščitni zakon ne bo mogel prezreti.
Krožek za družbena vprašanja »Virgil Šček« iz Trsta je pred kratkim izdal dve1
publikaciji, ki natančno razlagata vsebino in pomen tega zakona. Knjižici so v petek, 24. t. m., predstavili v palači deželnega sveta. Spregovorili so deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar, deželni tajnik stranke Ivo Jevnikar, predsednik krožka »Virgil Sček« dr. Rafko Dolhar in član deželnega vodstva Ssk dr. Stefan Bukovec iz Gorice, ki je koordiniral vsa dela za nastanek obeh knjižic.
Bojan Brezigar je v svojem posegu predvsem poudaril, da načenjata knjižici vprašanje, ki je za nas Slovence izredno pomembno. Doslej se z njim še ni nihče
dalje na 2. strani ■
RADIO TRST A
Nobene možnosti ne za državni...
fl NEDELJA, 2. junija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: »Sara, mala princeska« (Frances Burnett - Mariza Perat); 11.0 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 V studiu z vami: Joži Peterlin; 17.30 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 3. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«, bralni roman; 12.00 Utrip mesta; 12.40 Slovenski madrigalisti iz Ljubljane;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Veselo na otroškem valu«; 16.00 Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 4. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika;
9.00 Jaz, Mikula-letič; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«, bralni roman; 11.45 Slovenska lahka glasba; 12.40 Slovenski madrigalisti iz Ljubljane; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija; 17.00 Poročila in kulturna kornika; 17.10 Pesniške podobe,
■ SREDA, 5. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«, bralni roman; 11.50 Slovenska lahka glasba; 12.00 Prodor novih gastronomskih tokov v obmejni prostor; 12.40 Slovenski madrigalisti iz Ljubljane; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 16.00 Skladatelj Jakob Jež, letošnji Prešernov nagrajenec; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Slovenska literatura na stičišču z italijanskim svetom.
■ ČETRTEK. 6. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Slovensko denarništvo v Trstu; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Andrej Capuder: »Pap sodija 20«, roman; 12.00 Spoznavajmo Slovenijo; 12.40 Slovenski madrigalisti iz Ljubljane; 13.00 O-poldanski radijski dnevnik; 13.25 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Mešani zbor Pro mušica iz Maribora in Akademski pevski zbor Boris Kraigher iz Maribora; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja: Trst je klical.
■ PETEK, 7. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Človek v mejnih situacijah; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Andrej Capuder: »Rapsodija 2«, roman; 12.40 Slovenski madrigalisti iz Ljubljane; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Otroški knjižni sejem«; 14.30 Od Milj do Devina; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki.
■ SOBOTA, 8. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika;
10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Simfonični orkester RTV Slovenija; 11.45 Andrej Capuder: »Rap-sodiia 20«, roman; 12.10 Rezija in Kanalska dolina; 12.50 Orkestralna glasba; 13.00 Opoldanski radi ski dnevnik; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 16.00 Moč tišine. 10. oddaja: Črne maske; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Svetlana Makarovič: »Starci«, igra; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ nadaljevanje iz 1. strani
nihče ne preprečuje. Naj se kar dogovorita za skupno ustavo, z ostalimi republikami pa bodo povezave takšne, kakršni bodo dogovori.«
— Je po vašem mnenju možen dialog z vojsko, še posebej po incidentu, ki se je
. pripetil v Mariboru?
»Dokler se ne prične vojna, mora biti časa za dialog vedno dovolj, pa tudi sredi vojskovanja se je moč pogajali. Kar se je zgodilo v Sloveniji, je le nadaljevanje tega, kar se je že zgodilo na Hrvaškem. Določene sile skušajo vplesti vojsko v politično razpravo. Vojska pa bi morala zgolj braniti meje, na katerih — na srečo — ni so-| vražnikov.«
— Večkrat se govori o vojaškem državnem udaru, o nevarnosti državljanske vojne. Lahko v tem primeru pričakujemo množičen beg v Italijo?
»Nobene možnosti ni za državni udar, kakor tudi ne za državljansko vojno. Ostajajo le grožnje srbske propagande o razširitvi srbskega ozemlja. Ne gre torej za dr-
| žavljansko vojno, pač pa za osvajalno voj-1 no s strani Srbije. Prav zaradi tega ne bo množičnega bega proti Italiji in Avstriji-To si je izmislila beograjska čaršija, da bi zastrašila Evropo, ki naj bi odgovorila: u-resničimo ambicije velike Srbije, dajmo Miloševiču del hrvaškega ozemlja, da se bo pomiril. Toda kot se Hitler ni ustavil, 1 ko je dobil ozemlja, ki jih je zahteval, tako se tudi Miloševičev apetit ne bo zmanjšal. Zaradi tega ga je treba ustaviti in tako ne bo več groženj o državnih vojaških udarih ali državljanski vojni.«
i — Kako boste rešili vprašanje srbske i manjšine na Hrvaškem, ki se je izrekla za priključitev k Srbiji?
»Že zgolj dejstvo, da so lahko izvedli nezakonit referendum in se izrekli za priključitev k Srbiji, dokazuje, da so lažne vesti o zatiranju srbskega prebivalstva. Upor je delo beograjskih oblasti, ki skušajo de-i stabilizirati Hrvaško. In še en dokaz, da ! Srhi na Hrvaškem želijo še dalje živeti pri nas: pri nedeljskem referendumu o osamosvojitvi se je lep del srbskega prebivalstva izrekel za suvereno Hrvatsko.«
Zakon o statutih izjemne važnosti
■ nadaljevanje iz 1. strani
konkretno ukvarjal. Brezigar je dodal, da Slovenci ne obvladamo dobro upravne terminologije. Iz tega razloga so se izdajatelji knjige odločili za sestavo nadvse koristnega slovarčka. Gotovo bo pomemben za vse, ki se ukvarjajo s političnimi in upravnimi vprašanji, koristil bo tudi časnikarjem ter profesorjem predvsem pri potiku državljanske vzgoje.
Predsednik krožka »V. Šček« dr. Dolhar je opozoril, da ne moremo križem rok čakati na odobritev globalnega zaščitnega zakona. Zakon o statutih nam nudi res izjemne možnosti, ki jih moramo na vsak način izkoristiti. Ob koncu svojega posega se je dr. Dolhar zahvalil Tržaški kreditni banki, ki je finančno podprla izid obeh publikacij .
Deželni tajnik Ssk Ivo Jevnikar je prav tako opozoril na izreden pomen zakona o statutih. Naša skrb je, je poudaril, da bo v teh novih statutih priznan obstoj naše
manjšine. Posebno bomo morali biti pozorni na »pasti«, ki jih vsebuje zakon št. 142/ 90, predvsem na določilo o referendumih. Brezpogojno je treba zahtevati, da občani z referendumom ne morejo odločati o vprašanjih zaščite manjšine. Sestava občinskih statutov, je še dejal Jevnikar, bo odločilni preizkusni kamen naše samozavesti in od-. ločnosti ter želje po odprtosti, strpnosti in | sožitju s strani večinskega naroda.
Zakon o reformi krajevnih uprav je naravnost revolucionaren, je povzel dr. Štefan Bukovec, saj je popolnoma spremenil način upravljanja. Med novostmi, ki jih vnaša zakon 142, je predvsem avtonomija in torej samouprava občin, pokrajin in gorskih skupnosti, sodelovanje z drugimi krajevnimi telesi in zavzetost za večjo parte-cipacijo občanov. Ta zakon, je nadaljeval dr. Bukovec, je najmočnejši argument, ki ga imamo za odobritev globalnega zaščitnega zakona. Zato je nujno potreben skupen napor vseh naših slovenskih upraviteljev, ne glede na njihovo politično opredelitev.
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Bojan Brezigar, Ivo Jevnikar, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vršaj.
Tisk: Tiskarna Graphart, Trst, ulica Ros-setti 14, tel. 040/772151.
Pentagonalao Jugoslaviji in manjšinah
roljubnega reševanja krize. Odpadel je poudarek glede enotnosti in vključeno je bilo stališče, da le jugoslovanski narodi sami lahko odločajo o bodočnosti države. Da je prišlo do nasprotujočih si mnenj pa je razvidno že iz tega, da je vzporedno medparlamentarno zasedanje odobrilo resolucijo, v kateri je ohranjena beseda enotnost, seveda ob spoštovanju pravic narodnosti in manjšin.
Italijanski zunanji minister De Michelis je v sklepnem nastopu govoril tudi o dosežkih Pentagonale, ki je že pripravila nad 80 načrtov za utrditev razvoja in sodelovanja na raznih področjih. Sedaj pričaku-
dalje na 3. strani ^
Zasedanje zunanjih ministrov Pentago-: nale, kateri pripadajo Italija, Avstrija, Jugoslavija, Češkoslovaška in Madžarska, je v Bologni potekala v znamenju zaskrbljenosti zaradi položaja v Jugoslaviji. Ministri so ob zaključku zasedanja sprejeh skupno izjavo, ki odraža le malenkosten premik v dosedanjem togem zadržanju na evropski ravni. Čeravno so izjavo sprejeli na osnovi poročila jugoslovanskega zunanjega ministra Lončarja, je viden vpliv še j zlasti avstrijske diplomacije. Ministri so izrazili prijateljsko zaskrbljenost in pod-, poro celovitosti Jugoslavije na temelju nadaljnjih demokratičnih preosnov, popolnega spoštovanja človekovih pravic ter mi-:
A. Dubček na uradnem obisku v deželi
Predsednik češkoslovaškega parlamenta Aleksander Dubček se je konec minulega tedna mudil na uradnem obisku v Furlaniji Julijski krajini. V petek, 24. t. uv, je bil v Trstu. Namen obiska je bil predvsem iskanje novih gospodarskih zavezništev, ki jih v tem trenutku politične ui gospodarske prenove Češkoslovaške še Posebno potrebuje.
V popoldanskih urah se je ugledni gost sestal v prenovljeni palači Lloyd na Trgu Unita (ki je sedaj sedež deželnega odbora) s predstavniki sredstev množičnega obveščanja. Govoril je predvsem o položaju v bivših socialističnih državah, omenil pa je tudi Jugoslavijo in Slovenijo. Predvsem je poudaril, da je v tem trenutku nujno ohraniti enotnost vzhodnoevropskih držav, obenem pa priznati maksimalno možno decentralizacijo v korist posameznih republik. Mednacionalnih sporov, ki smo jim priča v tem trenutku, je opozoril Aleksander Dubček, so krive predvsem centralistične težnje bivših voditeljev. V socialističnih državah so namreč posamezne republike izgubile pravice in avtonomijo, ki so jih nekoč uživale.
Na konkretno vprašanje časnikarja, ali bi bila Češkoslovaška pripravljena priznati Slovenijo, Dubček ni jasno odgovoril. Rekel je sicer, da osebno podpira vsa prizadevanja v smeri demokracije, a je istočasno še enkrat poudaril, da je po njegovem treba v bivših socialističnih državah ohraniti enotnost, čeprav ob priznavanju avtonomije posameznih republik.
Predsednik češkoslovaškega parlamenta je govoril tudi o ekonomskih reformah v j svoji državi, o prizadevanjih, da bi se Češkoslovaška čimprej približala Evropski skupnosti in o konkretnih uspehih, ki so | bili že doseženi na gospodarskem področju. Pri tem je poudaril, da Češkoslovaška v bodoče nikakor ne namerava prekiniti
sodelovanja s »starimi« zavezniki, kot je na primer Sovjetska zveza.
Govor je bil tudi o gospodarskem sodelovanju med Češkoslovaško in Furlanijo Julijsko krajino. Predsednik deželne vlade Biasutti je orisal možnosti, ki jih nudita lani odobreni zakon za obmejna področja in tržaško pristanišče, omenil pa je tudi možnost tesnejše znanstvene in kulturne povezave. Dubček in ostali člani češkoslovaške delegacije so med drugim pokazali zanimanje za prekoalpski naftovod, ki gre od Trsta v bavarsko mesto Ingolstadt, saj bi v bodoče lahko služil tudi potrebam nji-; hove države.
Aleksander Dubček se je v Trstu sestal tudi s predsednikom deželnega sveta Go-nanom in tržaškim prefektom De Felice-jem. Oba sta uglednega gosta pozdravila kot človeka, ki se je odlikoval v boju proti stalinizmu, za socialno pravičnost, demokracijo in popolno svobodo vseh ljudi. V j naslednjih dneh je Dubček obiskal tudi Gorico, Videm, Pordenon in deželo Veneto.
V Ljubljani so 25. t.m. svečano odprli Hrvaški kulturni dom. Ta ustanova ni politične narave, saj je njen namen spoznavanje oziroma gojenje hrvaške kulture v republiki Sloveniji. Svečanosti so se udeležili slovenski ministrski predsednik Peterle, ministra za kulturo obeh republik, Capuder in Pavletič ter številni predstavniki slovenskega kulturnega življenja.
V Mariboru je pet tisoč ljudi podpisalo peticijo, ki je bila poslana Stipetu Mesiču in ki med drugim pravi: »V Sloveniji smo se že odločili za lastno državo in nas niti izzivanje niti nasilna dejanja JLA ne mt-rejo omajati, lahko pa nas prepričajo, da je vsakršna oblika bodočega jugoslovanskega sožitja negotova.«
V Krminu tudi delegacija iz Slovenije
V Krminu so v soboto, 25. maja, predivih lansko letino t.i. »vina miru«. Gre Za vino, ki ga iztisnejo iz grozdja dvohek-tarskega vinograda okrog sedeža zadružne Meti v Krminu, v katerem so zasajene trte 400 različnih sort iz vsega sveta. Kot običajno bodo tudi letošnje »vino miru« poslali kakim sto predsednikom vlad in dr-Zav, nalepke za to vino pa so letos izderi umetniki Celiberti, Velickovič in Garel.
Letošnja izvedba te pobude je bila za ^cganizatorje še posebej pomembna, saj je bil letos v Krminu prisoten tudi minister Za kmetijstvo Goria. Dogodek je torej imel tudi velik političen pomen, saj sta ministra spremljala predsednik deželnega odbora Biasutti in podpredsednik italijanske Zveze neposrednih obdelovalcev senator
Micolini.
Gost krminske prireditve pa je bila tubi delegacija Slovenske kmečke zveze-ljudske stranke, ki se je srečala z ministrom Gorio in ostalimi predstavniki deželah političnih oblasti ter kmetijske stanovske organizacije. V delegaciji Slovenske kmečke zveze so bili predsednik stranke
j in član predsedstva republike Slovenije Ivan Oman, vodja poslanskega kluba te stranke Marjan Podobnik in poslanec iz Goriških Brd Bruno Podveršič.
Slovenski politiki so se s predsednikom deželne vlade Biasuttijem in senatorjem i Micolinijem domenili, da bi sredi junija ' priredili podobno srečanje, ki bi bilo v celoti posvečeno možnim oblikam sodelovanja.
Delegacija Slovenske kmečke zveze -, Ljudske stranke se je v soboto dopoldne sestala tudi z zastopstvom Slovenske skupnosti. Predsednik Marjan Terpin je gostom , orisal delovanje stranke in obenem tudi pričakovanja celotne slovenske narodne skupnosti v Italiji. Oman je v svojem nagovoru poudaril vlogo, ki jo lahko v procesu navezovanja stikov med Italijo in samostojno Slovenijo odigra slovenska manjšina. Med razgovori na Plešivem so med drugim izrazili potrebo, da se znotraj I slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ! najdejo oblike skupnega političnega nastopanja na področjih, ki zadevajo življenjske ! interese celotne skupnosti.
PENTAGONALA O JUGOSLAVIJI
IN MANJŠINAH B nadaljevanje z 2. strani
jejo financiranje mednarodnih ustanov. Postavil je v ospredje zavzetost za vključevanje članic v evropske združevalne tokove in dejstvo, da bo združenje na dubrovniškem vrhu julija letos z vstopom Poljske postalo Heksagonala.
Velik poudarek pa daje politični dokument, kar je izrecno še poudaril De Miche-lis, vprašanju zaščite manjšin. Navaja dosedanja prizadevanja in izraža nadaljnjo zavzetost za stvarne ukrepe v okviru priprav na moskovsko konferenco o razsežnosti človekovih pravic na drugi Helsinški konferenci. Ministri poudarjajo, da je mednarodna zaščita narodnih manjšin kot tudi pravic posameznikov, ki pripadajo tem manjšinam, bistveni del mednarodne zaščite človekovih pravic in kulturne istovetnosti ter spada, kot taka, v cilje mednarodnega sodelovanja. Ministri izražajo prepričanje, da bo priznanje narodnih in regionalnih stvarnosti v okviru posameznih držav, kot tudi meddeželno obmejno sodelovanje, ob medvladnem sodelovanju, pripomoglo k reševanju problemov, ki lahko nastanejo v teh državah med narodi in narodnimi manjšinami. Pripomoglo bo tudi k ohranitvi njihove etnične, kulturne, jezikovne in verske istovetnosti. Gleed tega bo Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi s svojimi določili bistveni preizkusni kamen.
Miro Oppelt
UMRL JE ARHITEKT
DUŠAN SVETLIC
Iz Milwaukeeja v Združenih državah je prišla vest, da je 23. t.m. umrl v 87. letu starosti slovenski javni delavec, arhitekt Dušan Svetlič. Rodil se je leta 1904 v Trstu, vendar je otroška in mlada leta preživel v Ljubljani. Arhitekturo je študiral v Brnu in Ljubljani. Po vojni je odšel na begunsko pot in preko taborišč v Italiji leta 1949 dospel v Združene države. Uveljavil se je kot slikar in ilustrator pri nekaterih slovenskih periodičnih publikacijah v Ameriki. Znane so tudi njegove skavtske doplačilne znamke, ki so ena izmed posebnosti begunskega taborišča v Barletti v Južni Italiji.
Ze od mladih let je bil arh. Svetlič aktiven pri »Sokolu«, ko pa se je ta telesno-kulturno in politična organizacija obnovila v zdomstvu, je leta 1965 sprejel uredništvo revije »Sokolski vestnik«. Urejal, v glavnem pa tudi sam tipkal in razmnoževal jo je do svoje smrti.
HEMINGWAYEVE NAGRADE
V znanem obmorskem letoviščarskem kraju Lignano Sabbiadoro so podelili letošnje literarne nagrade Hemingway — Eu-ropa in pa Ernest Hemingway — Lignano Sabbiadoro. Za literarno ustvarjalnost je prejela nagrado Oriana Fallaci, za časnikarsko delo Livio Caputo, za literarno kritiko pa Gino Agnese in Renato Minore. Posebno priznanje je prejelo zunanjepolitično uredništvo dnevnika »La Stampa«. Najbolj prestižno nagrado pa so podelili kardinalu Casaroliju, ki je bil dolga leta vodja vatikanske diplomacije.
Ob smrti Silve Danilove
V zgodovini slovenskega teatra je družina Danilovih na posebno častnem mestu. Anton in Avgusta Danilova sta bila v drugi polovici prejšnjega stoletja med ustanovitelji takrat še nepoklicnega gledališča, ki je začelo svojo pot v čitalnicah in pozneje v okviru Dramatičnega društva. Bila sta dolga leta prva igralca, režiserja, organizatorja, animatorju, kot bi danes rekli, vzgojitelja cele vrste poznejših poklicnih gledališčnikov. Njune tri hčerke Mira, Silva in Vera so se še kot dekleta zapisale teatru in v njem doživele različne usode. Vera se je omožila z znamenitim češkim dirigentom Balatko, ki je nekaj časa deloval tudi v Ljubljani, pozneje sta se oba preselila v Prago. Mira je bila v času med obema vojnama vodilna karakterna igralka Drame s'o-venskega narodnega gledališča v Ljubljani, po voji pa je vzgajala mladi rod na Akademin za igralsko umetnost. Najmlajša Silva je bila nekai časa tudi igralka, vendar se je »prekvalificirala« v radijsko režiserko in velja za pionirja na področju radijske režije.
Razen tega je bila Silva še pisateljica, avtorica neštetih skečev, komedijantka, strokovnjak za radijske šume in glasbo, nedosegljiva imitc-torka, nastopala je kot dvojnica filmskega čudežnega otroka Shirlei/ Temple, voditeljica zabavnih prireditev in predvsem gonilna sila v družbi umetikov. ki so cenili njen smisel za humor ter improvizacijo.
Silva se je poskusila tudi kot filmska igralka, nastopila je že v prvem slovenskem filmu »Triglavske strmine«, v »Rdečem klasju« in »Tistega lepega dne«.
Tako kot vsi Danilovi je doživela visoko starost. Pred dnevi je umrla v 89 letu in z njo je izumrla tudi družina Danilovih, ki so več kot sto let bogatili slovensko omiko.
Žarko Petan
Koncert v počastitev 200-letnice W.A. Mozarta
Mešani zbor »Hrast« iz Doberdoba je v nedeljo, 26. maja, ponovil v nabrežinski cerkvi koncert, ki ga je pripravil*v počastitev 200-letnice smrti skladatelja W. A. Mozarta, enega največjih genijev evropske glasbene kulture. Koncert so pr-: vič izvedli v Doberdobu v petek, 17. maja.
Program je bil nadvse skrbno izbran: v prvem delu so bile izvedene skladbe »Kyrie in gloria« iz »Missae brevis« v C-duru KV 259, »Laudate Dominum«, povzet iz »Večernih psalmov« ter »La-
i
Moški pevski zbor FANTJE IZPOD GRMADE vabi na
jubilejni koncert ob 25-letnici delovanja
pri Terčonovih v Slivnem 22, v soboto, 1. junija, ob 21. uri.
Novice
Delegaciji Mladinske sekcije Ssk in Slovenskega kulturnega kluba iz Trsta sta bili 28. t. m. na obisku v slovenski skupščini v Ljubljani. S člani obeh delegati', ki ju je vodil tajnik dr. Damijan Terpin, se je pogovarjal predsednik skupščine n^r. Bučar. Člani delegacij so nato opravili o-bisk pri slovenski vladi ter imeli pogovore s predstavniki mladinskih organizacij Demosa. Prisotna sta bila tudi deželni predsednik Ssk Marjan Terpin in deželni tajnik Ivo Jevnikar.
V petek, 31. maja, ob 20.30 bo v Flnžgarjevem domu na Opčinah koncert za slovesen zaključek šmarnic. Peli bodo moški in dekliški zbor »Vesela pomlad« z Opčin pod vodstvom Franca Po-hajača in mešani zbor »Sveti Jernej«, ki ga vodi Janko Ban. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi »Evangelije na kasetah«, ki so pred kratkim izšli v Sloveniji. Točke večera bo povezovala Nataša Sosič - Fabjan.
Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek, 27. maja, priredilo zanimiv filmski večer. Občinstvo si je ogledalo celovečerni film Jožeta Babiča z naslovom »Pogreb«, ki prikazuje spor med materjo in ženo pokojnega partizana, saj ga želi prva pokopati s cerkvenim obredom, druga pa civilno. O režiserju Babiču je na tem večeru spregovoril prof. Aleš Doktorič iz Gorice.
crimosa« in »Benedictus«, ki sta dva od štirinajstih stavkov znanega »Requiema«.
V drugem delu programa je zbor »Hrast« zapel delo »Missa brevis« za štiri glasove, dve violini bas in orgle. To skladbo je Mozart napisal, ko je imel komaj dvanajst let.
Kot je v predstavitvi poudaril nabrežinski župnik Brecelj, je zbor »Hrast« nastal v okviru istoimenskega katoliškega društva leta 1908. Takrat je gojil predvsem cerkveno petje. Od leta 1985 je vodstvo prevzel Hilarij Lavrenčič, ki je iz vaškega zbora izoblikoval kvalitetno in uveljavljeno pevsko skupino.
Na koncertu so sodelovali tudi štirje mladi solisti, ki se vsi poklicno ukvarjajo s petjem in so zaposleni pri opernem gledališču »G. Verdi« v Trstu. Nastop zbora in solistov je izzvenel impozantno; omeniti velja tudi spretno orgelsko spremljavo mojstra Stefana Burija. Posebno lepo sta svoje vloge odpela moška solista I.uca Dordolo in basist Paolo Albertelli. Tudi sopranistka Livia Valentinsig in mezzosopranistka Ro-mina Basso sta se lepo ujemali z zborom.
Omenimo naj le dejstvo, da naša publika ni vajena italijanske izgovorjave latinščine, kar je marsikoga motilo. Ob koncu je treba še povedati,,
da je koncert v počastitev Mozartove 200-letnice zbor »Hrast« priredil v sodelovanju z doberdob-sko Hranilnico in posojilnico. Vsekakor bi bilo škoda, če ga letos ne bi še kdaj ponovili.
a 1
NAGRAJENI VINOGRADNIKI
IZ ZGONIKA
V Zgoniku je bila 27. občinska razstava domačih vin. Ob tej priložnosti je bilo tudi nagrajevanje vinogradnikov, ki so lani pridelali najboljša vina v zgoniški občini-Srebrno odličje za belo vino je prejel Stanko Milič, zlato odličje za belo vino Janko Kocman, veliko zlato odličje za belo vino pa Miro Žigon. Vsi trije so iz Zgonika.
Srebrno odličje za teran je dobil Ervin Doljak iz Samatorce, zlato odličje sta za teran prejela Josip Milič iz Zagradca in Mirko Žigon iz Zgonika, veliko zlato odličje pa je dobil Stanko Milič iz Zgonika.
Priznanja za sodelovanje na razstavi so dobili vinogradniki Ivan Colja, Rado Milič, Janko Budin, Ivan Milič, Aleksandra Humar Skrk, Srečko Štolfa in Mario Milič.
»Kar se zadnje dneve dogaja v Slove-.liji, ni nič nenavadnega. Navsezadnje je treba dogodke ocenjevati s stališča prizadevanja Slovenije, da bi uresničila svojo plebiscitno odločitev, za katero dolgo časa ponekod v Jugoslaviji in seveda v nekaterih zveznih organih ni bilo pravega razumevanja. Predvsem niso verjeli, da je ta adločitev za slovenske oblasti zavezujoča in da se z iztekanjem roka bliža tudi trenutek njene uresničitve«. Tako je dejal predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan v pogovoru z dopisnikom ljubljanskega Dela.
V Društvu slovenskih izobražencev bo v ponedeljek, 3. junija, srečanje z muslimansko skupnostjo iz Istre. Govoril bo koprski imam Rešim Maslič, duhovni vodja. Začetek ob 20.30.
Izšlo je Izvestje za šolsko leto 1989-90
Konec prejšnjega tedna je iz tiskarne prišlo j novo »Izvestje« srednjih šol s slovenskim učnim ' jezikom na Tržaškem za šolsko leto 1989/90. Publikacijo vsako leto izdajajo ravnateljstva, urednik pa je prof. Robert Petaros. Likovno je knjigo opremil Fabio Smotlak.
! »Izvestje« nudi precej natančno sliko o stanju vseh nižjih in višjih srednjih šol na Tržaškem v minulem šolskem letu. Publikacija navaja imena ravnateljev, rednih profesorjev, su-I plentov, neučnega osebja, razrednikov in obenem vsebuje seznam vseh učencev. Ločeno so pisani tisti, ki so izdelali, izstopili ali pa se niso javili k popravnim izpitom in tisti, ki bodo morali ponavljati razred. Ob koncu tega letnega »obračuna« so za vsako šolo navedeni tudi najpomembnejši trenutki iz šolske kronike: izleti, proslave, izvenšolske dejavnosti, morebitne nagrade, obiski raznih kulturnih ustanov, muzejev, laboratorijev, časopisov ipd.
Urednik zadnjih »Izvestij« prof. Robert Petaros v svojem uvodnem zapisu ob nastanku te publikacije predvsem piše, da bi bilo treba v tem popisu obravnavati vse slovenske šole v Italiji, ne le tistih na Tržaškem. Obenem se zahvaljuje denarnim zavodom, ki so omogočili izid knjižice — Kmečka in obrtna hranilnica v Nabrežini, Hranilnica in posojilnica na Opčinah in Tržaška kreditna banka.
Zanimiva je v letošnjih »Izvest j ih« tudi anketa na slovenskih osnovnih šolah s celodnevnim poukom, ki jo je pripravil prof. Humbert Ma-molo. Anketirancem je postavil vprašanja o splošnih značilnostih šole, vzgojno-didaktičnem načrtovanju, pomoči prizadetim otrokom, odnosih med šolo in domom, izvenšolskih dejavnostih, o sodelovanju s kulturno-športnimi organizacijami in o težavah v zvezi z uvajanjem celodnevnega pouka in opombah vzgojiteljev v zvezi z delom v celodnevni šoli.
Občni zbor deželne federacije hranilnic
V soboto, 18. maja, je bil v dvorani kulturnega centra na Trbižu občni zbor Deželne federacije kmečkih in obrtnih hranilnic] in posojilnic, ki delujejo na ozemlju dežele Furlanije-Julijske krajine. Udeležilo se; ga je 28 zastopnikov hranilnic na 30 to- j vrstnih denarnih zavodov v deželi, ki ima-1 jo skupno že 59 bančnih okenc. Do konca leta pa se bo to število povečalo na 77. Po-; sojilnice v deželi štejejo skupno 16.513 čla-j nov. Clan Upravnega sveta Deželne fede-racije je tudi predsednik Hranilnice in po-l sojilnicc na Opčinah Pavel Milič, v Nadzornem odboru deželne zveze hranilnic pa je tudi M. Pelicon iz posojilnice v Sovod-njah ob Soči.
Goste je pozdravil predsednik Hranilnice in posojilnice v Zabnicah in na Trbižu C- Melzi, ki je na kratko spregovoril o re- j danjih problemih vsedržavnega gosnodar-stva, o gospodarskem položaju v naši deželi in o ekonomskih vprašanjih, ki se pojavljajo v zvezi z izmenjavo z vzhodnoevropskimi državami po spremembah, ki so nastale v državah realnega socializma.
Poročilo o delovanju Deželne federacije M v njej včlanjenih hranilnic je imel predsednik zveze G. Marangon, ki ie prisotnim Prikazal delovanje Deželne federacije hranilnic in posojilnic, stike z drugimi denarnimi ustanovami in sodelovanje z deželni-nii finančnimi družbami, posebno z družbo ASSIMOCO; zlasti podrobno je orisal sodelovanje z Vsedržavno zvezo hranilnic M posojilnic ter nakazal smernice za bodočnost. Govoril je o italijanskem gospodarstvu in njegovih težavah, kar vpliva tudi na delovanje posojilnic, o inflaciji, o Programu za bodočnost in o vedno večji Mednarodni konkurenci, saj se nenehno in Povsod v Italiji odpirajo nova bančna o-kenca in se s tem neizprosno veča konkurenca. Kljub težavam — je poudaril v svojem poročilu predsednik — pa je splošno delovanje hranilnic in posojilnic v naši deželi več kot zadovoljivo, saj storitve in poslovanje nenehno rastejo in so dosegle v *anskem letu v povprečju nad 10% pora-sta, vloge pa so se ob koncu leta 1990 dvignile nacj 3.200 milijard in se torej pove eMe za 19%.
Ob koncu svojega poročila je predsednik Marangon najavil svoj odstop z mesta Predsedstva Deželne zveze hranilnic in posojilnic in dejal, da je že skrajni čas, da Prepusti vodstvo drugim. Giuseppe Marangon je predsedoval Deželni zvezi sedem let, r7 let je bil podpredsednik. Hranilnico in Posojilnico Koprivno - Ločnik-Fara pa vodi 2e 41 let. Vsem je zaželel obilo uspeha v Oovih časih in razmerah, ko bo — tako je dejal — konkurenca še ostrejša, a zdravo 2adružništvo se nima ničesar bati, sai de-n.ie v splošno korist vseh in ne le peščice Pridobitniških ustanov.
(s + r)
10 let ŠZ Soča iz Sovodenj
Športno združenje Soča iz Sovodenj je pred nedavnim praznovalo 10. obletnico svojega nastanka. Odbor organizacije je na to še posebno ponosen, saj je kljub finančnim težavam in prostorski stiski — med drugim nimajo niti svoje telovadnice in morajo torej uporabljati občinsko — dose- j gel s svojimi odbojkarskimi ekipami tudi pomembne športne uspehe. Ob svoji 10-letnici je ŠZ Soča izdalo tudi lično brošu-rico, ki priča o pomembnem delu tega združenja od njegovega nastanka do danes.
Predsednik tega društva je Edi Pelle-! grin, podpredsednik je Jožko Maraž, tajnik pa Benjamin Cernic. Odbor sestavlja šest članov. V statutu združenja piše, da je do i ustanovitve prišlo zato, »da bi na ta način ] povezali športnike in športne delavce vseh vasi sovodenjske občine. To pa zato, ker se mladina in še posebej dekleta niso mogla športno udejstvovati ...«. Nameni združenja so po statutu predvsem trije: »navajati mladino k športnemu udejstvovanju, pripravljati člane za športna tekmovanja ter vzgajati po geslu »zdrav duh v zdravem telesu«, kajti poštena igra, plemenit značaj in prijateljstvo so vrednote, ki dajejo športnemu rezultatu pravo vrednost.«
»ŠZ Soča,« pravi sedanji predsednik Pellegrin, »je vsekakor pripomoglo k prebujanju na športnem področju v naši občini in po naših vaseh. Ob ustanovitvi smo se odločili, da bo naše združenje gojilo] pretežno odbojko, in sicer iz dveh razlo- j gov: ker je odbojka pri nas v zamejstvu j najbolj razširjen šport in ker v naši občini' ni bilo takrat nobenega športnega društva, ki bi gojilo to panogo. Po odprtju občinske telovadnice smo popestrili svoje delovanje. Začeli smo gojiti tudi miniodbojko za mlajše od 12 let. Naše delovanje smo tako razširili na mladinskem področju, saj smo na- j stopili na več prvenstvih in dosegli zavid-' ljive uspehe in to predvsem na mladinski j ravni.«
Odbornik združenja Marjan Cernic je povedal, da demografski padec postavlja pod vprašaj bodočnost Soče in tudi mnogih drugih športnih društev. »Upajmo, da bomo s sodelovanjem z drugimi društvi v j okolici vsaj delno premostili te težave, se-
veda ob ohranitvi svoje avtonomije,« je poudaril Cernic. Opozoril je še na hudo prostorsko stisko. Zbor Rupa-Peč jim sicer daje na razpolago družbene prostore, to pa seveda ni dovolj. Ne kaže, je še rekel Marjan Cernic, da bi se v kratkem kaj spreme-
1981-1991
S50 - ZSSDI
10
LET DELOVANJA ANNI Dl ATTIVITA
t S 0 t- M
Š.Z. SOČA - POLISPORTIVA
SOVODNJE OB SOČI - SAVOGNA DISONZO_
RUBIJE - VRH - RUPA - PEČ - GABRJE
nilo, saj občina trenutno ne gradi nobenega takšnega objekta, ki bi lahko služil namenom ŠZ Soče.
Odborniki združenja pa vseeno gledajo v bodočnost z optimizmom, saj so se sami prepričali, kaj vse je mogoče doseči z vztrajnim in požrtvovalnim delom.
V Slovenski Bistrici so odkrili spomenik škofu in slovenskemu prosvetljitelju Antonu Martinu Slomšku. Spomenik je odkril mariborski škof Kramberger. Spregovorila sta krajevni župan in zgodovinar
i dr. Car ter slovenski minister za kulturo dr. Capuder.
Občni	zbor Društva	krvod
V soboto, 18. t. m., je v prostorih Društva »Danica« na Vrhu sv. Mihaela bil če-j trti občni zbor Društva krvodajalcev iz So-j vodenj. Pričel se je z nastopom moškega pevskega zbora »Skala« iz Gabrij, ki je pod vodstvom Rozine Konjedic zapel najprej »Triglav moj dom«, nato venček furlanskih pesmi, zaključil pa s priljubljeno : »Slovenec sem«. Predsednik društva Branko Cernic je pozdravil vse navzoče in se zahvalil dosedanjemu odboru in članom društva za nesebično delovanje, kulturnim in športnim organizacijam pa za vsestransko pomoč, ki jo nudijo humanitarni organizaciji krvodajalcev. Predsednik društva je predvsem poudaril, da požrtvovalno delovanje krvodajalca v javnosti ni znano in prav zaradi tega je še posebno plemenito.
Predsednikovemu uvodnemu nagovoru je sledila razrešnica prejšnjemu odboru. Občni zbor je vodil Lucijan Fajt. Tajnica Marinka Batič je orisala delovanje odseka Društva krvodajalcev iz Sovodenj v zadnjih štirih letih, ko je bil izvoljen prejšnii odbor. Lani je bilo krvodajalcev 118, 64 pa je bilo darovanj krvi. Blagajniško poro-, čilo je podala Mirjam Devetak, o delovanju nadzornega odbora pa je poročal Andrej Kovic.
Svoje pozdrave so na občnem zboru izrekli predsedniki raznih slovenskih društev: Ivan Petejan v imenu KS D »Vipava« s Peči, Marjan Tomšič za SD »Sovod-nje« in Oskar Juren za KD »Skala« iz Gabrij. Nato je bilo na vrsti podeljevanje izkaznic petim mladim krvodajalcem. Preje-
dalje na 8. strani ■
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
20-letnica mednarodnih pisateljskih srečanj v Brezjah na Koroškem
Gorska vas Breze nad Beljakom na Koroškem je za tri dni med 10. in 12. majem spet postala središče literarnega dogajanja. 2e dvajsetič so se tu zbrali pisatelji iz različnih držav še nedavno na dva politična, ideološka in vojaška tabora razpolovljene Evrope. Generalna tema letošn;e-ga jubilejnega srečanja se je lapidarno glasila »Evropa danes«.
V svojem nagovoru ob odprtju srečanja jo je kot skrb za konsolidacijo Evrope načel tudi namestnik koroškega deželnega glavarja in kulturni referent dr. Peter Ambrozij. Predavatelji Klaus Colberg iz Zvezne republike Nemčije, Gydrgy Timar iz Madžarske, Nora Juga iz Romunije, Ernest Dyczek iz Poljske, Avstrijec Franz Stimpfl s Koroškega, Švicar Heinz Stalder ter Lužiška Srba Benno Budar in Jurij Koch iz Nemčije so se evropskim vprašanjem približali vsak iz svojega zornega kota. Prevladovale so trezne, kritične analize. Madžar Gyorgy Timar in Romunka Nora Juga sta opozorila na problematiko narodnih manjšin v njunih še nedavno komunističnih deželah, ki so kljub političnim spremembam izpostavljene različnim nevarnim šovinističnim pritiskom. Timar je na primer naglasil, da na novo izbojevani, oziroma pridobljeni pluralizem, sam po sebi ne more omogočiti uspešne demokracije. Menil je, da le-ta lahko nastane le na osnovi več ali manj splošnega blagostanja, kar pa žal ne velja za današnjo Madžarsko, Češkoslovaško ali Poljsko, ki tičijo do vratu v totalni krizi. Kar velja za te države, pa tem bolj velja tudi za Jugoslavijo, ki ji za nameček grozi še državni razpad. Skrb zaradi negotovega in nejasnega položaja na evropskem jugovzhodu je v različnih referatih in diskusijskih posegih prišla vedno znova do izraza.
Lužiški Srb Benno Budar je opisal praznino, ki je zazijala po prevelikih pričakovanjih, katerim so nasedle nekdanje komunistične družbe poj velikem političnem preobratu. Vsepovsod se po -j javlja razočaranje zaradi odsotnosti tako imenovane zahodne solidarnosti s postkomunističnimi družbami na Vzhodu, medtem ko je oblast nekdanjih komunističnih funkcionarjev zamenjala mnogo bolj subtilna oblast denarja. Eden najostrejših predavateljev je bil Poljak Ernest Dyc- j zek, ki se je uprl zapostavljanju manjših evropskih literatur pri večjih evropskih narodih, kar je čisti imperializem na področju kulture.
Srečanje v Brezah je zanimivo tudi zato, ker j prihaja na njem do izraza tisto, kar v evropskih j
središčih velja za marginalno in malo pomembno. Avstrijec Franz Stimpfl je na primer opozoril na razvejano uveljavljanje različnih avtorjev, ki pišejo v narečju. Govoril je o regionalizmu, o slovenski manjšini na Koroškem, o pomenu dvojezičnosti in večjezičnosti za kvalitet-1 no duhovno oblikovanje družbe in njenih ljudi.
Diskusija je nato pokazala na potrebo novega razmerja med regionalnim in centralnim, ker tvori oboje dialektični splet med intimo domačega in širšo spoznavno vrednostjo univerzalnega. Napisati bo treba novo primerjalno demokratično svetovno literarno zgodovino, v kateri bodo intenzivni členi večjih in manjših literatur zaživeli kot v vezni posodi. Morda vse to ni utopija in so Breze eden prvih korakov v to smer.
V tretje tisočletje Evrope je zbrane pisatelje v dobrem in slabem popeljal referat graškega univerzitetnega profesorja in strokovnjaka za ra-
čunalništvo dr. Hermanna Mauerja. Govoril je o koncu »linearnega« kulturnega obdobja, ki se je uresničevalo v izumu, ki ga imenujemo pismenstvo in knjiga. Napovedal je dobo novih komunikacijskih sistemov, v katerih bo prišel optični člen informiranja bistveno do izraza. Računalniki pisatelje že uvajajo v novo večsmerno razvejane kompleksne načine mišljenja. Asociativnost, ki poteka v sekvenčnih intervalih, bo oblikovala tudi tekste nove literature. Razumljivo je, da so prav ta izvajanja sprožila vrsto ugovorov, a tu-j di dokaj razgibano razpravo o perspektivah pi-] sanja na prelomu iz drugega v tretje tisočletje po Kristusu.
V razpravah po posameznih referatih so so-I delovali tudi slovenski udeleženci Jaro Dolar, 1 France Filipič, Bogdan Pogačnik in Polonca Kovač iz Ljubljane ter na Dunaju živeča Milena Merlak ter avtor tega prispevka.
Navzoči pisatelji iz Zvezne republike Nemči-; je, Švice, Francije, Italije, Luksemburga, Madžarske, Poljske, Romunije, Slovenije in Avstrije so se za nameček udeležili koncerta cerkvene glasbe v samostanski cerkvi ob jezeru v Millstattu, na katerem je moški zbor »Carinthia Ensemble«, ki ga vodi Sepp Kolbitsch, nastopil tudi s tremi skladbami starega slovenskega komponista J-Petelina, ki je umrl pred točno štiri sto leti v Pragi.	Lev Detela
Izjemen koncert Gallusovih motetov
V petek, 17., v soboto, 18. in nedeljo, 19. maja, je bil v stolnicah v Trstu in v Gorici ter v cerkvi sv. Frančiška v Čedadu spominski koncert, posvečen Jakobu Petelinu Gallusu ob štiristoletnici njegove smrti. Bil je nepozaben koncert zaradi umetniške ravni izvajanja, zvočne razsežnosti glasov, prisotnosti številnih mladih pevcev in različnih dirigentov. Z enajstimi značilnimi moteti je bila dovolj nazorno prikazana umetnost širokih potez, bogatega navdiha in izredne u-stvarjalne moči Jakoba Gallusa. Ta velikan vokalne glasbe je živel v času, ko se je človek iz srednjeveške askeze in teološke vizije sveta in dogajanja vračal k sebi in po sledeh antičnih piscev iskal skladnost med duhom in telesom. Vokalna glasba v tedanjem zvočnem razkošju je bila primerna vez med prejšnjim in novim, ki se je porajalo. Tedaj so to glasbo čislali in vneto gojili, kakor si danes težko predstavljamo. Gallus je čutil vse duhovno vrenje tedanje dobe. Na svojih mnogih potovanjih po Avstriji, Češki, Moravski in južni Šleziji je bival v tistih kulturnih središčih, ki so jih predstavljali samostani, dvorne kapele in škofijske šole. V njih si je pridobil temeljito glasbeno, humanistično in seveda krščansko vzgojo. Iz redkih njegovih be ležk sklepamo, da je še mlad odšel v svet, ne toliko, da se izogne napredujoči reformaciji, kakor mislijo nekateri zgodovinarji, kakor da re izpopolni v glasbi ali, kakor bi rekli danes, da realizira svoj bogati glasbeni talent. Spoznal je evropsko glasbo, klasično in drugo literaturo, da je z lahkoto pesnil v latinskem jeziku, spoznaval teologijo in filozofijo, pisani in pevski del cerkvene liturgije in si iz teh prvin ustvaril osebnost, osnovano na slovensko občutljivi in raz-mišljujoči podstati, kar kaže morda še bolj kot vzdevek Carniolus na njegov izvor. Taka osebnost odseva iz njegovih kompozicij, iz besedil, ki jih je napisal in iz tistih, ki si jih je izbral za komponiranje. Pri Gallusu gre za enovito zborovsko umetnost, kjer se glasba tesno naslanja na strukturo, ritmiko in pomen besede in verza. Misel in spremljajoče čustvo je izrazil navadno s spevno melodijo, ritmično pregledno, oprto na
harmonijo, ki je uporabljala načine in sredstva srednjeevropske glasbene prakse, toda z novimi elementi, ki ji dajejo izvirno fiziognomijo. Gallusove kompozicije označujeta posebna oblika glasbenega stavka in večzborje v različnih glasovnih kombinacijah.
Na treh omenjenih koncertih je bilo izvedenih po enajst motetov, od Jocundare filia Syon. ki je napisan za šestglasen mešani zbor, do zadnjega, enajstega, Laudate Dominum in sanctis eius, napisan za štiri šestglasne zbore, to je za štiriindvajset glasov, ki se prepletajo, križajo, vključujejo in izključujejo in zazvenijo skupno mogočno in pretresljivo. Slo je za veliko kulturno pobudo, ki je spričo množične prisotnosti in nedeljene navdušenosti poslušalcev dokazala, da Gallusova umetnost ohranja izvirno svežino in umetniško vrednost. Koncert je bil tudi koreografsko zanimiv z vedno novim razporejanjem pevcev in različnimi dirigenti. Lahko si predstavljamo velik organizacijski napor iniciatorjev, ki so mesece vztrajali pri vajah, zadnje tedne pred | nastopom skoraj vsak dan. Cilj je bil dosežen V I zadovoljstvo izvajalcev, nas, ki smo spremljali njihovo delo, poslušalcev in, menim, v ponos vse zamejske narodne skupnosti.
Pred vsako izvedbo so napovedovalci, Gioia Meloni in Janez Beličič v Trstu, Barbara Rustja in Franko Žerjal v Gorici ter Antonella BucovaZ in Graziella Benati v Čedadu recitirali prevod latinskih motetov v slovenščini in italijanščini, ki ga je napravil Alojz Rebula, da je lahko vsakdo sledil tudi besednemu sporočilu predvajanih skladb.
Kakor smo slišali in brali, je nastopilo okoli ! stošestdeset pevcev v različnih kombinacijah, ki jih je pripravilo in vodilo sedem zborovodij. Vse delo je koordiniral Janko Ban, urednik glasbenih programov Radia Trst A, glavni organizator pobude, pri kateri so sodelovale osrednje slovenske ustanove in organizacije, ki delujejo na glasbenem področju poleg zbora Cappella Civica ^
; Trstu ter zborovske in kulturne skupine Harmo-nia v Čedadu.
ZH
EGIDIJ VRŠAJ
Evropska skupnost: pravni temelji, tehnologija, zaposlitev, Regije
iii.
ZAPOSLITEV, ZLASTI MLADINCEV
Zgrešena je misel, da Evropska skupnost gradi zgolj »veliko Evropo menedžerjev ali poslovnežev«; dejansko velika Evropa utrjuje tudi svojo kulturno in socialno identiteto, ki je zapisana v kolektivni zavesti njenih narodov ter v skupni dediščini pluralističnega humanizma, zaradi katerega je Evropa bila in ostaja vodnica sveta.
Temeljni zakoni socialne politike Evropske skupnosti so zapisani že v Rimski pogodbi iz leta 1958 ter v Evropskem aktu iz leta 1987 Uvod Rimske pogodbe poudarja veliko voljo vlad Podpisnic, da s skupno akcijo zagotovijo gospo darski in socialni napredek svojih dežel ter pri lem odpravijo pregrade, ki delijo Evropo.
Clen 117 Rimske pogodbe podčrtuje potrebo da je treba izboljšati življenjske in delovne po §°je delavcev, da bodo izenačeni z napredkom Ta razvoj, nadaljuje člen 117, bo posledica tako delovanja Evropskega enotnega tržišča, ki to spodbujal usklajevanje socialnih sistemov, kakoi tudi postopka iz te pogodbe za zbliževanje zako u°v, pravilnikov in upravnih predpisov.
Socialna dimenzija, poudarja Izvršna komisi Ja Evropske skupnosti, ni samo pogoj za uspeh Evropskega enotnega tržišča, marveč je tudi celoviti sestavni del evropske integracije kljub se danjim razlikam, ki so še v Evropi. Zaradi tega s° socialni partnerji — delavci in delodajalci — Vse od začetka podprli cilje Evropskega enotne 8a tržišča 1992, to je:
" CES ali Evropska konfederacija sindikatov. ~~~ UNICE ali Zveza industrij Evropske skupnosti ~~ CEEP ali Evropski center javnih podjetij.
Rimska pogodba določa, da so za vse države članice obvezni naslednji njeni socialni členi;
člen 100 o zbliževanju zakonskih in upravnih Predpisov držav članic, ki neposredno vplivajo da vzpostavitev in delovanje Evropskega enot d®ga tržišča;
! — člena 48 in 49 o svobodnem gibanju delavcev j med državami članicami; i — člen 51 o socialnem zavarovanju priseljencev,
— člena 52 in 58 o svobodni nastanitvi, to je o | svobodi poklicnega delovanja avtonomnih de
lavcev (svobodni poklici, obrtniki in trgovci),
— člen 119 o plačni enakosti delavcev in delavk,
— členi od 123 do 128, ki zadevajo delovanje Ev ropskega socialnega fonda ali ESE, zlasti za pomoč brezposelnim ter za poklicno izobraže vanje.
Evropski enotni akt iz leta 1987 pa opozarja, da je socialna dimenzija ključne važnosti za u-speh Evropskega enotnega tržišča. Dinamika e-notnega tržišča tesno združuje ekonomijo in socialo.
j Za vse države članice Enotni akt dodaja naslednje obvezne zakonske predpise:
— člen 100 A o zbližanju predpisov držav članic, ki zadevajo zdravje in varnost, obrambo okolja in zaščito potrošnikov.
— člen 118 A z določbami, ki ščitijo delovno okolje ter zdravje in varnost delavcev;
— členi od 130 A do 130 E o gospodarski in socialni koheziji Evropske skupnosti, to je o povezovanju med razvitimi in zaostalimi Regijami.
| Nadaljnje številne predpise lahko združimo v j tri sklope ali tri obdobja: j— obdobje 1958-1971;
1 — obdobje 1972-1984; i — obdobje od 1985 dalje.
Obdobje 1958-1971:
2e leta 1968, to je več kot eno leto pred prvotno določenim rokom, je pričela veljati evropska Direktiva ali evropski zakon o prostem pretoku odvisnih delavcev med državami članicami. Pravilnik 1612 in Direktiva 360, oba iz leta 1968, vsebujeta naslednje tri pomembne predpise:
— jamstvo delavcem in njihovim družinskim članom o pravici do teritorialne mobilnosti, to je pravica do vselitve v katero koli državo članico
; Evropske skupnosti za opravljanje odvisnega i dela;
j —■ profesionalno mobilnost, to je pravico do vsa-i kega profesionalnega dela v enakih delovnih pogojih;
j — pravico do enake socialne zaščite v vseh državah članicah.
i
Dva pravilnika iz leta 1959 ter po en pravilnik iz let 1971 in 1972 jamčijo izseljencem social-, no varnost ter socialne storitve po obdobjih za-| poslitve, zavarovanja in rezidence v državah Skupnosti.
Evropski socialni fond FSE glede zaposlitve predvideva zlasti dva važna posega:
— poklicno prekvalifikacijo oziroma poklicno formiranje brezposelnih, slednje zlasti za mladince, da se brezposelni vključijo v proizvodnjo;
— ohranitev enake plače delavcem, čeprav se njihovo delo skrči ali trenutno prekine.
Obdobje 1972-1984:
Ministrski svet Evropske skupnosti je 21. januarja 1974 sprejel resolucijo o »Socialnem akcijskem programu«, ki vsebuje okrog 20 predpisov s tremi velikimi cilji:
— uvedba polne in boljše zaposlitve v Evropski skupnosti;
— izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev, da pride do izenačenja v napredku;
— naraščanje sodelovanja socialnih partnerjev (delavcev in delodajalcev) pri gospodarskih in socialnih odločitvah Evropske skupnosti oziroma delavcev pri soupravi podjetja.
Evropski socialni fond FSE je — v svetovni gospodarski krizi — za povečanje zaposlitve pomagal zlasti zaostalim Regijam ter kategorijam v posebnih težavah, kot so izseljenci, brezposelni mladinci, ženske ter fizično in umsko prizadete osebe. 75% podpor so dobili dolgotrajno brezposelni mladinci in 40% kreditov je šlo zaostalim Regijam, to je vsej Grčiji in Republiki Irski, Se-
dalje na 8. strani ■
France Bevk HUDA URA
XXV.
Odtrgal se je od debla in se z omahujočimi koraki nameril proti klancu. Kam?
določno pomislil na to. Neka tajna sila §a je gnala k Pavletu. Tedaj še niti za j^snutek ni jasno pomislil, da je ubiiavec. Ta misel mu je bila še tako daljna, kakor 11111 je bila nekdaj daljna misel, da bi se odpovedal dekletu.
Sele ko je stopal po klancu, se je zave-.ol> kako neizmerno je izmučen. Vino mu bilo medtem izpuhtelo, vendar so se mu j^pletale noge, da je le s težavo hodil da-ie- Zdaj pa zdaj si ie segel z roko na gla-v° in si'pogladil vlažne lase, kakor da mu 5® neprijetno, ker je brez klobuka. Pri ko-Utu se je nagnil nad žleb in pil v dolgih požirkih. Ni si mogel pogasiti žeje. Kuha-0 mu je v glavi in nrsih.
Ob pogledu na SUvarjevo hišo, ki ie če-Pola v bregu pod skalo, je nenadoma ob-
stal. Obšel ga je občutek strahu in mu v drhtavici spreletel ude, a naglo se ga je otresel in stopal tiho dalje.
Skozi okna so se usipali trakovi luči in trepetali na drevju. Za šipami so se premikale sence. V mrmrajočo molitev, ki jo je zdaj pa zdaj prekinilo bolestno stokanje, se je mešal ženski jok. Ljudje so stali tudi v veži in na pragu.
. Ko je Tine iznenada stopil mednje, so se začudeni spogledali in se mu umaknili. 2e v naslednjem trenutku mu je Blaž zastavil pot.
»Ali si norec, da prihajaš sem?«
»Je ... je mar umrl?« se je Tine zmedel Fant je odkimal. Ne še. Tine je počasi premeril fante in može, ki so ga bili obstopili. V temi je bilo nemogoče razbrati kaj izražajo njihovi pogledi. Ce bi i ih b;l tudi videl, bi jih ne bil razumel. Bil ie ves pogreznjen v neke občutke, zanj ni
bilo drugega sveta razen njegove notranjosti. Tajna sila, ki ga je bila prignala, ga je znova pahnila v vežo.
»Bodi pameten!« ga je Lovrenc zgrabil za roko. »Ne hodi Slivarju pred oči!«
»Zakaj?« je Tine izjecljal; bilo je kaz-no, da ga razum ne posluša.
»Še vprašuješ!«
»Nihče mi ne bo branil,« se mu je prebudila kljubovalnost. »Pusti me, hudič!«
»Saj te pustim,« ga je Lovrenc potisnil pred hišo. »Potem ti nihče ne bo branil. Toda zdaj ga pusti, da v miru izdahne ...«
Zdelo se je, da so te besede Tinetu vrnile vso hladno zavest. Udarile so ga s tako silo, da so mu noge klecnile v kolenih. Glasovi molitve in joka, ki so prihajali iz izbe, so mu šli do mozga. Bilo mu je, kakor da sta mu omahnila duša in telo. Sklju-čil se je rahlo, roke so mu ko onemogle obvisele ob telesu.
»Pojdi z menoj!« je pristopil k njemu Grobar. »Naj gre kdo z nama.«
Fant se je zdrznil in se ozrl po obrazih. Plah, tožen nasmeh mu je spreletel ustni-
Evropska skupnost: pravni temelji...
■ nadaljevanja s 7. strani
verni Irski, italijanskemu Jugu ter Prekomorskim ozemljem Francije.
Leta 1975 je bilo ustanovljeno Evropsko središče za poklicno izobraževanje — CEDEFOP. Istega leta je pričela delovati Evropska ustanova za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev delavcev, ki ima sedež v Dublinu.
Pri Evropski skupnosti deluje na desetine odborov, komisij in specializiranih skupin, v katerih so zastopniki delavcev in delodajalcev. Pomemben je zlasti »Gospodarski in socialni odbor«, ki je posvetovalni organ Izvršne komisije Skupnosti. Šteje okrog 189 članov, ki so razdeljeni v tri skupine. Te skupine zastopajo vse sektorje gospodarskega in socialnega življenja ter so v njih industrijci, delavci, kmetje, prevozniki, trgovci, obrtniki, svobodni poklici itd.
OBČNI ZBOR DRUŠTVA KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ
■ nadaljevanje s 5. strani
li so jih: Marko Temon, Ivo Cotič, Peter Černič, Katja Tomasi in Marko Čevdek.
Na vrsti so bile nato volitve upravnega odbora, ki šteje 16 članov. V nadzorni odbor so bili izvoljeni 3 člani, razsodišče pa sestavljajo prav tako 3 osebe (ter 2 člana za Štandrež). V razpravi, ki se je razvila po volitvah, je prišla med drugim na dan želja, da bi novi odbor ponovno priredil netekmovalni pohod, ki je postal že tradi-j cija. Prav bi tudi bilo, so še poudarili člani združenja, da bi se odbor zavzel za odprtje novih sekcij Društva krvodajalcev v raznih drugih slovenskih vaseh oz. občinah pa tudi na narodnostno mešanih področjih, kar bi privedlo do ustanovitve prve slo- J venske humanitarne organizacije v Italiji J Občni zbor se je zaključil v prijatelj-1 skem vzdušju ob prigrizku, ki sta ga pri-J pravila člana društva Renco Češčut in Jc-j žef Florenin.
Remo Devetak
j Za vzporejanje ukrepov zaposlitvene politike zastopniki iz omenjenih organov sestavljajo še »Stalni odbor za zaposlitev«.
Obdobje od leta 1985 dalje:
predsednik Izvršne komisije Evropske skupnosti Delors je leta 1985 dal novega zagona socialnemu dialogu med delavci, delodajalci in j vladami v pričakovanju Evropskega enotnega tr-j žišča 1992. Lani je Delors upravičeno lahko iz-| javil, da je Evropska gospodarska skupnost pre-, magala svetovno gospodarsko krizo ter se uspešno bliža prelomnemu letu 1992/93, to je Evropskemu enotnemu tržišču.
| Skupnost, ki je v letih 1982-84 izgubila 2 milijona delovnih mest, je ustvarila 5 milijonov novih delovnih mest v letih 1988-90. V začetku ’80 let je napredek družbenega proizvoda dosegel le 1,5%, a zdaj znaša 3,5%. Investicije v začetku desetletja niso naraščale, a zdaj so že pri letnem dvigu 7%. Evropska skupnost je znova postala lokomotiva svetovnega gospodarstva.
Za poklicno izobrazbo mladincev velja omeniti tudi »Evropski kulturni program 1988-92«. Ta okvirni načrt vključuje npr. za študente naslednje programe:
| — program COMETT, to je sodelovanje med u-niverzami in podjetji za poklicno izobraževanje;
|— program ERASMUS, to je izmenjavo študentov med evropskimi univerzami z medsebojnim priznanjem študijskih obdobij in diplom;
— program TEMPUS, ki podpira študente vzhod-j no-evropskih držav za študij na Zahodu. Program! je povezan z načrtom PHARE za financiranje Vzhodne Evrope. V Italiji je treba prošnjo za štipendijo Tempus poslati Ministrstvu za univerze. Za šolsko leto 1991-92 je rok že zapadel 15. marca, za leto 1992-93 pa je še čas do 30. novembra.
— program Lingua, to je pouk jezikov držav čla- ] nic Evropske skupnosti. V tej zvezi nastaja prevajalsko tržišče ter se razvijajo tudi strojni pre-' vajalski sistemi.
Evropska skupnost preko socialnega fonda j FSE pomaga državam članicam financirati pro-1 grame za poklicno izobraževanje in zaposlitev. ^ V Italiji so za poklicno izobraževanje mladincev
po zakonu pristojne deželne uprave. V Trstu je zadevna deželna agencija na Oberdanovem trgu | 4. Poklicno izobraževanje pomeni samo začasno zaposlitev v podjetju, toda s perspektivo za stalno namestitev.
J Poleg Zakona št. 845 iz leta 1978 o poklicnem j izobraževanju so v Italiji glavni zaposlitveni zakoni trije:
— Zakon št. 56 z dne 11. februarja 1987 o organizaciji tržišča dela;
— Zakon št. 482 z dne 2. aprila 1968 o obvezni zaposlitvi, predvsem invalidov;
— Zakon št. 25 z dne 19. januarja 1955 o vaje-ništvu.
Zakone je mogoče proučiti npr. v mestni knjižnici »Biblioteca civica«. Uradni listi Evropske skupnosti pa so na razpolago npr. pri pravni fakulteti tržaške univerze.
(V prihodnji številki NL četrto in zadnje poglavje: »TRST IN FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA MED VZHODOM IN ZAHODOM«)-
NOVICE
V Izraelu so navdušeni nad uspešno »operacijo Salamon«. Vojaška in potniška letala brez oznak so z velikim letalskim mostom prepeljala iz Adis Atoebe v Izrael celotno etiopsko judovsko skupnost »Fala-ša«. Gre za 1.500 ljudi, ki so zapustili vse, sicer borno imetje, in jih bodo zdaj naselili v Izraelu.
Hrvaški predsednik dr. Tudjman je bil prejšnji teden na obisku v Rimu. Srečal se je s predsednikom republike Cossigo, s predsednikom vlade Andreottijem, tajnikoma KD in PSI, Forlanijem in Craxijem ter bil na zasebni avdijenci pri papežu Janezu Pavlu II.
V Mariboru so v ponedeljek, 27. t. m., pokopali prvo civilno žrtev nasilja JLA v Sloveniji. V grob so položili Jožefa Simči-ka, ki ga je bil povozil vojaški oklepnik-»Naj bo ta prva žrtev tudi zadnje opozorilo, da se bomo nasilju uprli«, je dejal na pogrebni svečanosti podpredsednik slovenske vlade Matija Malešič.
ce. Poslušal je. V tistem trenutku bi bil poslušal vsakogar.
»Kam me peljete?«
»Mi te nikamor ne peljemo,« mu je odgovoril Grohar, čigar visoka postava se je grozeče odražala iz mraka. »K nam bomo pogledali.«
»Pa zakaj k vam? Ali ne grem lahko, kamor hočem?«
Možu še zdaleč ni bilo do tega, da bi se delal orožnika ali sodnika. Skrbelo ga je le Tinetovo vedenje, ki je bilo, kakor da ni pri čisti pameti. Kdo ve, kaj še lahko naredi? Ce ne komu drugemu, sebi. Ni ga kazalo puščati samega.
»Pojdi, kamor ti je drago, a ne brez nas,« mu je rekel mirno. »Saj menda sam izprevidiš, kako je s teboj.«
Fantu se je krčevito treslo telo. Bilo je prvič, da se je jasno zavedel krivde in njenih posledic.
22.
Mohor je bežal od Frenconove hiše. Ko se mu je zdelo, da je že daleč od nje, je obstal. Vdihaval je zrak, kakor da ga duši, in si brisal pot s čela. Zavriskal je. Bilo je prvič, odkar je oslepel, da se je njegov
vrisk razlegnil od bregov. Ni zaukal iz radosti; hotel je pretrgati tesnobo, ki ga je tiščala v prsih.
Hodil je naglo dalje in s palico trkljal po klancu. Zdaj pa zdaj mu je udarila no ga v katero izmed mlakic med kamenjem, da ga je oškropilo. V vrhovih dreves je pošumevala sapa. Zdelo se mu je, da ne-| kaj velikanskega, nevidnega diha v veje. Na tla so se otresale debele deževne kaplje. Sveži zrak je hladil lica, prediral skozi obleko do kože. Na vrtih so zopet cvrčale kobilice. V gozdu je pel čuk; njegova pesem se je zveneče odbijala od bregov.
Mohor je bil tisto noč preveč zamaknjen v čuda notranjih, miselnih in čustvenih svetov, da bi bil mogel dojemati prirodo. Imel je občutek, da se je otresel težkega bremena, a se mu je drugo navalilo na pleča. V njem je vrelo in se prepletalo ko glasovi harmonike. Tuja pesem je bila to, ki jo sicer zna igrati, a ne razume besed.
Pognal se je dalje. Cernu tako hiti? Saj se mu ni mudilo domov. Tisto noč sploh ni mislil na dom. Kam? Ni vedel določno. Vprašanja, ki so se mu venomer vrivala, je odganjal z roko.
Ob koritu je skozi curljanje vode razločno zaslišal korake; nekdo se je ustavil j tik pred njim.
»Kod si hodil, Mohor?« se je oglasilo-i »Povsod sem te iskala.«
Bila je mati. Fant se je sprva zdrznil, a
nato se mu je razširil obraz. Zeni je trepetala plahost v glasu. Pričakovala je, da bo hud zaradi njene skrbljivosti. Toda v tistem trenutku mu je bilo le ljubo, da jo je našel.
Znova je prisluhnil v glas, ki je prihajal iz noči.
»Kaj je to?«
»Marjanca toži. Spremila sem jo domov. Pojdiva!«
Mohor se ni upiral, odšel je z materjo po klancu. Ta ga je hotela prijeti za roko, a se ga je bala razburjati. Pa saj je hodil v temi varneje in hitreje kot ona. Morala se je truditi, da ga je dohitevala. Molče ga je opazovala v mraku, zdel se ji je spremenjen.
»Kje si bil?« se ga je slednjič upala vprašati.
»Pri Rozalki,« ji je odgovoril zamolklo »Poslednjič,« je dostavil.
(Dalje)