m . , f UiMM i im60& ZL Mnm im. na lit«. .Slovenski Narod* velja: * Ljubljani na dom dostavljen v apravniitvu prejeman: &k> leto......K 24*— celo leto......K 22 — poi leta........ 12*— Četrt leta........6 — na mesec 2*— pol leta........ u-— četrt leta........5 50 na mesec......._ 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne VTaČajo. Uredništvo i Knaflova allca at. S, (I. nadstropje levo), telefon it 34. lnscrati velja ja: ptterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin , za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnišrvu naj se poSiljajo naročniae, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. številka vetja 10 vinarjev. ——-— .Slovenski Narod" velja po pošti: 2a Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25— t celo leto.......K 28 - pol leta........13- četrt leta na mesec 650 230 za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30*« Na pismena naročila brez istodobno vpes>lat\c naročnine se ne ozira. Kanama tiskana talasam it SS. Vprašanjem glede fnseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniatvo: Knaflova ulica it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85. sam Lladsha sodba. »Gospodarsko napredno društvo 1», šentjakobski okraj« jo priredilo včeraj popoldne ob 3. na Dolenjski c -t i v gostilni »pri Ribču« javen ljudski shod, ki je bil nad vse pričakovanje sijajno obiskan. — Ker ima Slovenec« nesrečo, da se vrinejo v jegova poročila o neklerikalnih prireditvah najbrž vsled kake pomo-«rrde, nekatoliške laži, je poslal a včerajšnji shod svojega posebue-a poročevalca. Zato smo prepričani. Ho »Slovencevo« poročilo o včo-;jem shodu — ako bode sploh kaj poročal — tako nepristransko j,'^no. kakor so jasna ona katoli-ka la.ki jih zastopa »Slovenec«.Kot --»•uski list bode brez ovinkov pri-nal, da >o zborovalei na shodu »Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj« soglasno obsodi-i politična sleparstva, ki jih uganja d^rikalna stranka pod krinko rščanstva. Zborovanje otvori predsednik menovanega društva gosp. Fran Bergant, nagi asa joč, da se je shod riredil vsled izrecne želje volilcev ^ ntjakobskega okraja. Bila je tudi 7» Ija volilcev, da se na shod povabi eliti odbornik in podžupan Ijub. anski gospod dr. Ivan Tavčar, ki \n naj poročal o zadnjem zasedanju nega zbora kranjskega. Pozdravlja v tako mnogobrojnem števila zbrane zborovalce, nakar podeli t sedo gospoda dr. Ivana Tavčarja. Viharni klici: »Živio!« in »Živio dr. Tavčar!« se kar niso hoteli poleči. Poteklo je precej časa, pred no je mo-jfel govornik pričeti s svojim govorom. Izvajal je sledeče: Slavni shod! Svoj govor moram spraviti nekoliko v zvezo z govorom na shodu, ki ga je nedavno priredila naša politična nasprotnica menda v Hrušici. Tam je nastopil kot govornik tisti novi prerok, na katerega je ponosno ve-■^nljno naše klerikalstvo, (Klic: »Trmoglav!«) tisti prerok, ki razširja i p d našim narodom sovraštvo, tisti irerok, ki trdi, da Kristus sam zahteva, da se mora političnega nasprotnika uničiti. To je najnovejša katoliška vera, ki pa nima s Kristusovimi nauki prav nič skupnega. Vedno smo slišali, da je Kristus učil: v Ljubite svoje sovražnike! Zdaj pa ioer proti lrr obrestovanju. No rečem, da bi škof ne bil potreben in da bi ne rabil denarja; morda se res nahaja v položaju, da ne ve niti nazaj, niti naprej, toda stranko postavlja ta njen uspeh v čudno luč. (Klic: »Škofu iz-posluje milijone, volilcem dajejo — obljube!«) Znano vam je, da je država napram Slovencem .-»krajno sko-pnška; prizadevati si moramo na vse kri pije, ako hočemo od te diiave k;.j globiti. In <"-i->to gje4e%a jo, da vlada radi tega škofovega ]*»sojila ne bo niti za vinar na slabšem. Kadar l>odo klerikalni poslanci zahtevali, (Klie: »Saj ne bodo zahtevali!«) torej če bodo zahtevali kako podporo za po povodnji trpeče Barjane. ali kako podporo za kmete, tedaj bodo rekli gori na Dunaju: »Za božjo voljo, kaj pa še hočete?! Saj smo vendar vašemu škofu pred letom odpisali toliko in toliko stotisoč kron na davku; saj smo mu vendar še pred kratkim dali pol milijona kron proti enodstotnemu obrestovanju! Kaj vendar hočete se več? Slovenci res nimate nikoli zadosti!« Kar bi imeli dobiti kmetje, to je dobil naš škof. (Klic: »Ki denarje je!«) Kmetje so zadovoljni z obljubami. (Klic: »Saj ne bodo dolgo!«) Škof se hoče izkazati hvaležnega na ta način, da bo s«* nadalje razširjal rdečo knjižieo, kar se že sedaj skrivaj godi. Zflaj namerava izdati še več knjižic enake vsebine, in sicer za dekleta posebej in za mladeniče posebej. Na ta način bo pohujšal (Klic: »Zakaj oa je Studenec?«) na stotine otrok, ka- terim se doslej uiti ne sanja, kakšen jo razloček meti moškim in med žensko. Ce ima škof res ta namon, ga bo tudi izvršil, kajti on je svojeglave«, ki si ne da ničesar dopovedati. Drugega ne moremo storiti, kakor da prosimo sv. Duha. da nekoliko posveti v njegove možgane, in da mu odločno povemo, da njegov poklic ne tiči v tem, da bi pohujševal slovenski narod. (Klic: »Gotovo ne!«) Kamorkoli so ozremo, povsod vidimo gnilobo na naši klerikalni stranki. Ta gniloba bi lahko postala našemu narodu skrajno škodljiva. T'pati pa je, da bo narod spoznal nevarnost, ki mu preli od sprijenega klerikalizma in bo pokazal hrbet ljudem, ki zlorabljajo vero in izkoriščajo nevedne ljudi. Klerikalci so babajo, koliko so storili in koliko so dosegli (Klic: »Za škofa!«) v deželnem zboru. Ker >i bo o zadnje,a zasedanju deželnega zbora razpravljalo še na več shodih, hočem danes poročati le o nekaterih važnejših stvareh. Konstatiram predvsem, da naša nasprotna politična stranka doslej ni prav ničesar doregla. Noben zakon, ki ga je »prejela v deželnem zl>oru, še ni dobil najvišjega potrje-nja. Vse njeno delovanje je bilo grozno malenkostno (Klic: »Stranka rsko!«) in silno površno. (Klic: > Šušniarsko!«) Večina v deželnem zl^oru ne pripozna pravice do obstanka političnemu nasprotniku. Ona stoji na stališču gospoda Terse^lava, da se mora političnega nasprotnika ubiti. Ne pomisli pa čisto nič, da je njeno delovanje škodljivo slovenstvu. Tista ostudna gonja proti Ciril - Metodovi družbi se je pričela že v deželnem zboru kranjskem. 'Klic: »Cujmo, Čujmo!«) Da, v de-/elnem zboru kranjskem se je dal naši šolski družbi prvi udarec. Družba je dobivala od dežele redno podporo, ki je pa zadnja leta izostala. Ko se je šlo pri zadnjem zasedanju za to, da se izplača podpora za nazaj, so slovenski (Klici: »Nemškutar-nki!«) klerikalni poslanci izjavili: »Za nazaj ne damo nič, za naprej pa tudi nič!« Tako so klerikalci (Klici: »Izdajalci!«) z veliko samogoltnost-jo pogoltnili svojo besedo. (Klic: »Ki jih bo še zadavila!«) Ce jim to dela čast, (Klic: »Sram naj jih bo!«) je seveda drugo vprašanje. Družba sv. Cirila in Metoda je doslej v polni meri vršila svojo nalogo, in dasi jo LISTEK. Mfllomesten dogodek. Spisal M. P u gel j. »Tukaj bi se bralo in uživalo!« ie vzkliknila lepa tujka, gospodična Beatrika, ko je našla zadaj v gozdu letoviscniin parkom tak kotiček, ki ji je bil posebno povolji: »Vi pre-*krbite povesti in pesmi, jaz prinesem zase pleten stol s svojega balkona in za vas podnožnik. To bo krasno!« Gospodična Beatrika se je nenadoma navdušita in zažarela v svoja lopa in žametna lica, njen spremljevalec, državni uradnik Podbregar, l*a se ji je ravnotako čudil, kakor ob vsaki taki priliki, ko se je navduševala za literaturo. »Kaj takega!« — je mislil sam zase — »kaj takega! Kdo je doživel nekaj sličnegal Tako imenitna, tako krasna dama kakor Beatrika, pa se navdušuje za literaturo! Poglejte!« Govoril pa je drugače: »Res je!< - ji je pritrjeval. »Vas okus je tako-rekoč moj okus! V tem prijetnem gozdnem kotička, v tem zdravem hladu smrečjih in borovih senc bo * rasno presedeti nekaj umetniškega uživanja polnih in prijaznih ur!« »Da, da!« — se je zavzemala go-ADodiona, še vedno stala na mest« in ogledovala mali gozdni prostorček sredi mladih borovcev, držala z veliko gracijoznostjo in s tenko in rožnato roko svetlo krilo ravno prav visoko in ravno toliko,da se je bahal izpod njega svetli in okusni ozki če velj, ozirala se s svojimi temnimi očmi v svojega spremljevalca in ga udarila na zadnje s košato rdečo vrtnico hudomušno po licu. »Vi preskrbite knjige! Jaz no poznam vaše literature! Zanima mo, rada bi wi z njo seznanila!« Državni uradnik je bil na tihem v zadregi. Spomnil se je, da nima doma prav nobene beletrističnc knjige razun »Slovenskega aaljivea«, ki ga je prebiral svoje čase ob večerih, ko ni mogel takoj zaspati, in vselej takrat, kadar se je odpravljal v kakšno druščino. Prav mu je hodil ob takih časih. 3al se je nalezel iz njega in dovtipov kakor na solnčnem pašniku vol obadov; že vnaprej se je prismejal v družbo in se zavedal tiste imenitne vloge, ki čaka nanj nekako tako, kakor duša na odrešenje. Samo ugodnega trenotka je bilo treba, samo da je površno občutil pravi veter, pa je bruhnil s priučenimi dovtipi na dan kakor vulkan z lavo. Ali pri gospodični Beatriki so se vsi enaki poizkusi izjalovili, »Slovenski šalji veo« se je izkazal nenavadno slabo. Gospod uradnik je povedal dovtip in se ob koncu obrnil stran in na ves glas zakrobota 1. Ko se je ozrl po gospodični, je videl, da je mirna in nevesela. m »Star dovtip!« — je dejala zamahnila z roko. »Veste, kaj je največja sn.olal« j** pričel uradnik znova, »Kajl« — je vprašala. »Ce je človek nahoden, pa pozabi robec doma!« — Zopet se je zasmejal na vse gTlo, a gospodična ie ostala resna. ; Res?« — ga je vprašal in obtr-govaln rožo. Jezilo ga je, premislil jo, kaj premore najboljšega njegova zaloga, in še tisto je povedal. »Kmet lovi na prepovedanem kraju na gliste ribe« — je pravil — »pride stražnik in reče: Ali ne veste, da je prepovedano na tem mesta loviti ribe? — Kmet odgovori: Saj ne lovim rib, jaz učim gliste plavati!« Zopet je izostal uspeh in zafelje-no veselje, gospodična je povedala, da je te že čitala, gospod uradnik je obsedel in onemel tik nje na klopi, kakor človek, ki mu zmanjka misli in besed. Kaj bi napravil, prosim vas, kaj bi povedal, kako bi se razgovori 1 na tak način, da bi postala gospodična Beatrika nanj pozornejša in radovedne jša, kakor je bilaf To je bilo njegovo resno stremljenje, njegov cilj, njegova »luč med daljnimi obla ki«, kakor je razložil sam aebi že po stokrat ob poznih in samotnih nočnih arah. Vezalo ga je nanjo nekaj takega, nekaj močnega, silnega in vročega, kakor do tistih časov le na nobeno drugo. Včaai aa je spomnil imamo mi v rokah, sem prepričan, da ni še niti ene duše snedla katoliški cerkvi. Zato je pa nesramno in podlo, da jo hočejo v imenu vere uničiti ljudje, ki pravijo, da so Slovenci. (Ogorčeni klici: »Škandal! Sramota! Iškarijoti!«) Katoliška stran-ka v deželnem zbora je bila prva, ki je napadla uašo šolsko družbo, in s tem dala takorekoč povelje na splošen napad. To je treba pribiti, da se ohrani slovenski zgodovini. Klerikalna večina pa je kazala tudi brezmejno sovraštvo do naše slovenske napredne Ljubljane. Za ljubljansko mesto ni dovolila prav Birmar Odrekla je vsako i»odporo višji dekliški šoli, o kateri je vendar vsakdo prepričan, da je potrebna in koristna. Tudi obrtna šola ni deležna klerikalne milosti; tudi njej so odrekli vsako podporo, dasi bo koristila deželi ravno tako kot ljubljanskemu mestu. Klerikalci predbaeivajo nam, da ničesar ne storimo za obrtnike. Pri obrtni šoli pa se je izkazalo, da so oni ti^ti, ki imajo za obrtnika polna usta besed, ako pa je treba v dejanju pokazati svojo ljubezen, tedaj pa brez -ramu izjavijo: »Za obrtnika ne damo nič! Ljubljančan naj sam plača!« Da, ljubljanski meščan bo plačal, zato bo pa pokazal klerikalnim hinavcem vrata, kadar bodo hodili okrog njedra. To postopanje se bo klerikalcem še gTdo maščevalo, (Klie: »Bo se, bo!«) ker je krivično; vsaka krivica pa se prej ali slej maščuje. Kakor znano, so klerikalci nameravali izvršiti atentat na žepe ljubljanskih meščanov z novim cestnim zakonom. Tega cestnega zakona pa si niso upali spraviti v deželnem zboru v razpravo. Poskušali pa so ua drug način udariti nepokorno Ljubljano. Izmislili so si nov občinski volilni red. ki ima izključno samo ta nameu.da vrže Ljubljano klerikalcem v roke (Klic: »Saj je ne bo!«). Toda klerikalna drevesa v Ljubljani ne bodo zrasla do neba! (Klici: »Nikdar!«) Ta Ljubljana, kakoršna je zdaj, in taka bo tudi v bodoče, ne bo nikdar padla na stališče kmečkih vasi. Zakon, kakoršnega je skrpucala deželnozborska večina glede občinskega volilnega reda je tak, da absolutno ne more dobiti najvišjega odobrenja. Klerikalci so si pač mislili, če po pošteni poti ne pridemo do cilja, pa poskusimo, če s krivico ne dosežemo tega, po čemer niških ur, sredi dolgočasnega in enakomernega dela nenadoma, da bi obhajal z njo svatbo, odšel z njo na poročno potovanje in tam bi bila oba skupaj kar tako-le sama med seboj in tiha izba iu noč in vse prijetno in on in Beatrika in brez klobuka na glavi in sploh brez tega in onega in prav naravno in podomače. Speklo ga je vselej, občutno speklo nekje zgoraj v glavi, ali spodaj globoko in nemara prav ua dnu duše, kadar so ga obšle take misli. Ali z Beatriko so bili veliki križi in težave. Ona je bila izobražena, pred vsem na tak način olikana, da je bilo z njo popolnoma nemogoče se tako pomeniti in pozabavati, kakor je bil to slučaj pri drugih dekletih in damah tistega kraja. Pri njej je bilo treba vedno in vedno, od prve besede pa do zadnje besede le misliti in misliti. Ce je tako-le gospod uradnik zinil in bleknil, bas kar mn je padlo tisti hip v možgane in zdrknilo istočasno z jezika, pa je postalo ponavadi nerodno in tesnobno v družbi, nekakšna tiha in sitna zadrega se je pojavila, gospodična Beatrika se je smehljala, gospod uradnik je pokaži jal zardel prav do laa in zadaj do tilnika nazaj, izkazalo se je, da je molčanje mnogo boljše kakor ne vsestransko premišljeno in pretehtano govorjenje in po takih prilikah ae je vračal uradnik vedno s rdečimi ušesi od svoje obo-ževanke v stanovanje. No, pa to bi še vse bilo, to bi se še prenašalo, človek ni od telesa, po* hrepeni naše pošteno srce. (Klic: »Politični sleparji!«) In tako so zvarili za Ljubljano tak občinski volilni red, kakorsneua nima nobeno mesto v Avstriji. Po tem klerikalnem načrtu je možno ljubljansko občimi skrčiti ali pa razširiti po vsem Po-savju in po vsem Barju doli do Rud* nika (Klic: »Saj ni iz gumilastike!«K kakor bi ravno kazalo klerikalnemu deželnemu odboru. Ce bi bil klerikalk ni zakon potrjen, potem bo deželnf odbor svojevoljno trgal kmečke občine ter jih bo priklopil Ljubljani* To se bo vršilo od volitve do volitve toliko časa. da bo imela Ljubljana; toliko kmečkih volilcev, da bodo ti popolnoma majorizirali ljubljanske* meščane. Volilno pravico bi imeli, vsi oni, ki imajo slučajno v ljubljanski občini kako parcelo. Ti volilci, ki nimajo v Ljubljani prav nikakega interesa, pa bi po novem volilnent redu ne volili v tretjem, marveč v drugem razredu. Je pa še nekaj drugega. Ce ima kdo kako njivico v ljubljanski občini, jo lahko razdeli med 20 svojih sorodnikov ali prijateljev in vseh teh 20 »posestnikov«, na katere pride davka morda en vi» nar, bode imelo volilno pravico za ljubljanski občinski svet in oicer \* drugem razredu. (Ogorčeni klici; »To je klerikalna lumparija!«) Da so bo tako delalo, o tem smemo biti prepričani. Bodo že klerikalni kolovodje v Ljubljani gledali na to, da dobi taka parcela čim največ lastnikov-volilcev. Saj so imeli Merikalni poslanci samo to pred očmi, kako pomnožiti število klerikalnih volilce« v Ljubljani. Kar je klerikalna deželnozborska večina sklenila glede ob t činskega volilnega reda za Ljubljano, ni prav nikaka umetnost. Dotični klerikalni zakon je za Ljubljančane sramoten in krivičen, zato moramo najodločneje ugovarjati, da bi nas mojorizirali volilci s Posavja in & Barja. (Klic: »Posavci naj volijo doma! Mi tudi ne hodimo k njim!«V; Protestirati moramo najodločneje tudi proti temu. da hočejo imeti klerikalci samo tri volilne razrede, do-čim so povsod po Avstriji štirje volilni razredi. O tem se bo govorilo še-na drugih shodih. O imenitnem zakonu ima tudi ljubljanski občinski svet izdati svoje mnenje. To mnenje bo tako. kakršno zasluži v naglici skrpucana klerikalna nesramnost. Tudi o tem se bo še mnogo govorilo na ljubljanskih shodih. sebno še takrat ne, ko je zaljubljen* odvadi se tega in onega in tudi raz^ tresenih in nepremišljenih besed b£ se odvadil. Ampak — kar je bilo najhujše, kar je bilo nekaj nepričakovanega in obenem groznega, to je bil posebni in čudni slučaj, da se je zanimala gospodična Beatrika za literaturo. In to za vsako literaturo in jo tudi poznala. Gospodu uradniku^ se je včasi zdelo, ko je to zoprno resnico premišljal in premleval, da je morala pričeti gospodična takoj po rojstvu, torej že v zibelki in na materinih prsih, s čitanjem. Zdaj je bila še mlada, komaj nad dvajsetimi leti in — vrag ga znaj! — Kako bi pa bilo drugače mogoče, da bi vse prelistala in prečrtala, kar ji je hodilo po mislih in spominih. Ta hip, recimo, je govorila o imenitnem Rusu, ki je spisal ducat knjig, pesmi drame — »Ali vam je znan T« — Takoj za njim se je domislila na slovitega španskega dramatika, ki je dobil nekje svetovno nagrado — nekja na Koroškem, Tirolskem ali Danskem — vrag ga vedi, kje imajo zai take stvari denarje! — S Španskega je zašla naenkrat na Angleško in se popeČala z nekim nad vse mere duhovitim človekom, ki se piše Wildef izgovori pa Ueld — »Vam so gotov« znana njegova delat« —> z Angleškega smo od marširali naravnost na Japonsko, kjer je po njenih besedah* cvela pred stoinsto leti ravno taka izvrstna lirika, kakor zdaj pri nas jDeUe prfameajl&l Volilni naj svojih poslancev m sapusts; (Klici: »Jih tudi ne bodo!«) naj jim zaupajo, kakor doslej. Bodimo vsi ene misli, in Ljubljana ostane napredna kljub vsem klerikalnim naskokom. Ljubljana ni poklicana, da bi postal njen župan kak Terseglav, ki bi v smislu novodobnih krščanskih naukov mučil na Mestnem trgu slovenske naprednjake. (Burni /Ivio-klioi in rasni klici namenjeni novodobnim prerokom). Na to govornik se omenja, da se neki klerikalni šolniki protivi jo zidanju Šol na Prulah in na Ledini, da l»a je tisto protivljenje brezuspešno. \a Prulah gs sol a lahko začne zidati ze letos, kajti ves potrebni denar *e že nabran in naložen v hranilnici. Zgradil se hj seveda tudi most z Opekarske ceste na Prule. — Živahno ploskanje in hrupni klici: .-Živio dr. Tavčar!« so pač pričali, da je zaupanje volileev rjo. svojega poslanca "Malo trdno, kljub Y*ssa ostudnim napadom v katoliškem listu. Nato poroča g. Bergant o uspehu deputacije, ki je sla k deželnem i predsedniku baronu Schwarz takoj rešil to zadevo.« Obvestilo je bilo odobravanjem sprejel. V imena zbranih volileev izreka £. Pust deželnemu odborniku g. dr. Tavčarju Iskreno zahvalo za temeljito poročilo. — Nato pr, čita * Pusi -leriočo resolucijo: Zborovalci. zbrani ua shodu •pri Eibie,uv< dne 27. februarji« 1910 izrekajo deželnim poslancem slovenske naprednu stranke ix>poi:?o zaupanje, obsojajo gonjo proti družbi sv. Cirila 111 Metoda, katera gonja s-i je pavzaprav 9 tem pričela, da je klerikalna večina v deželnem zboru tej družbi odrekli* običajno podporo. Končno zahteva shod, da naj se >oh ua Prulah in most z Opekarske ceste "a Prule prične čim preje graditi. Resolucija je bila soglasu sprejeta. K be- di priglasi g. župni.. Berce. Pravi, da ga je svoječasno napadel neki Ijst, češ da je 1. v SiŠki govoril nepremišljeno. Kak.* Jakrat v S is k:, povdarjj govornik tu tli na današn.'1 ni shodu in sicer dobro premišljeno, da je dohovšiina narodna, toda terorizirana. Dajv duhovščini svobodo, in videli bodote, da bo na slovenski zemlji toliko CLril-Metodovih podružnic, kolikor ie po-verjeništev Mohorjeve družbe. Poli tika znane stranke deluje b terorizmom, demorai"zu.;oč^ in »-arnaroduje-če. Dokaz: Ciril-Metodova drnfba jt vprašala uekeara župnika, če bi ne kazalo v njegovi župniji ustanoviti po-dmžniee. Župnik, dasi naroden človek, je prosit, naj se nikar ne ustanavlja podružnice, ker bi jo mor;*1 vsled nar« ei!a iz Ljubljane najostrej- pobijati, č* tudi s krvavečim sr-*em. Župnik je obljubi', da plača svojega dohooke. ki bi jih imela podružnica, *ar "» da s«* mu ne bo treba bojevati proti Ciri!-Metodovi družbi Stranka .» • fl^moralizujon^ TV>-ivaz: V javnosti se oglasa neki kaplan, ki priznava, da je si^er prejemal podporo jr. dr. Tavčarja, a ta jo je dolžan dati. ker so ga podpirali duhovniki-s »r »oniki. l^l^dno temo bi moral g. dr. Tavčar odpreti svojo hišo h; shrambo in blagajnieo vsakemu, kdor obljubi, da gre v leme-?iat. Nasproti pa mora zopet tisti kaplan podpirvti napadne ttijakr, - je pr*-j« rrni podporo iz naprednih n»k. Ker je dotični kaplan obžalovn . da je prejemal podporo pri g. dr. Tavčarju, zavrnil ga je govornik št i, da bi brez imenovane podpore n*1 bil nikdar d:i^ni pastir, ampak hi !*ii ostal — kravji pastir. Taki ne-ievaležneži odbijajo podporo potrebnim dijak"m. - M« -trn za-t«>p ljubljanski je v zadnji občinski s^-ji skk ni i, kar je poč bila želja vsakega Ljubljančana: imenoval y> g. dr. Ivana Tavčarja častnim meščanom ljubljanskim. Živio ta slovenski za-iilop« živio najnovejši častni meščan ljubljanski! — Burno ploskanje in klici: »Živio dr. Tavčar! Zivio župnik Berce!« so sledili navdušenim ifesedam govornikovim. Predsednik g. Bergant zaključi Miod s pozivom, naj se volilci odzovejo vabilu drus.va vselej v tako mno-^obrojneni številu, kakor so m- odzvali danes. Tako se je izvršila včeraj na javnem ljudskem shodu obsodba oue >tranke, ki se je dokopala i o moči -varno s pomočjo zloral>e katoliške vere, ki jo zdaj tako frivolno pači in zavija. Tej obsodbi bodo sledile dru-^e, dokler kontno ves narod ne rl>sodi in ne požene ljudi, ki zatrjujejo, dn <, Kristusovi, v resnici pa so pomočniki ->atanovi. Na prednjak!, prispevajte za Narodni sklad! Rekrutna predlaga v mlet. — Glasovanje — Novi opravUmik. V sobotni seji je paslannha sbor-nioa rešila rekrutno predlogo ▼ drugem in tretjem branju po sodemurni debati, ki po je bila vseskos mirna in stvarna. Med drugimi je posl. Udrial govoril o anUtilitarističnem gibanju med Cehi in sploh Slovani iu pojasnjeval njega vzroke. Dejal je, da je temu vzrok vlada sama, ki povsod, kjer more germauisira in zatira slovansko prebivalstvo, pa hoče, da bi jo to prebivalstvo potem ljubilo. Antimilitaristično gibanje se da odstraniti edinole z objektivnostjo in pravičnostjo proti vsem narodom. — Posl. Klofač kritizira, da je poslanska zbornica bila sklicana v prvi vrsti zato. da reši rekrut-ai kontingent. Peca se s češkim deželnim zborom. Govori o dobavi mesa za vojaštvo v Pragi in slednjič kritizira postopanje oblasti v praškem antimilitaristiČnem procesu. — Oglasil se je k besedi tudi minister Georgi; obžaloval je, da še nt izdelan novi brambni zakon in vojaški kazenski red; naznanja, da se bodo vršili poljedelski kurzi v desetih posadkah, v katerih se bo poučevalo v materinskem jeziku udeležnikov. Slednjič jxmdarja potrebo telesne zgojf šolske mladine. — Pri glaso-' ai ju dobila rekrutna predloga 101 glasov, proti nji pa jih je btlo 121. Za so glasovali med drugimi tudi slovenski klerikalci, ki so na ta način menda hoteli dokumentirati svoje opozicijoualno stališče, proti ?">a socialni demokratje, Rusiui. če-^ki aarrarei in češki rudikalci. (laui . ...» - hi \..>i\> t... K:uha pred glasovanjem odšli iz dvorane. K sklepu >«*je >e je dogodilo uc-kaj. kar ima lahko še dalekosežne posledic*-. Po novem opraviluiku ima predsednik poslansko zbornice pravi-«■0, postaviti razpravi) o nujnih predlogih na konce seje. Te pravice >e i«-predsednik že zadnjič ]H>služiI pri razpravi o Grafeuai'erjevem nujnem V>redlogu glede protislovenske gonje na kolodvorih in železnicah na Korošcem. V soboto pa ni hotel več nadaljevati rapzrave o tej stvari, eeo, da je zbornica že trudna. O tem -e je razprtdla debata in slednjič je oos-l. Prochaska predlagal konec s*.--je. ki se je tudi sprejel. S tem se je 1 .-t v {.ril ]»rav r»*s**n prejudie: najprej se sklene, da sme predsednik — če •e proti temu ne oglasi nadpolovična večina — odložiti razpravo o nujnih "Uedlogih oa koncA* seje, iu zdaj v - :ua sklene konce -h?je preti to razpravo. To se seveda lahko zgodi kadarkoli iu s tem je popolnoma nemo-^o<* ]...Malo. da bi manjšina proti volji večine postavila ua dnevni red ^ako nujno zadevo. Poslanci lahko tavljajo nujne predloge kakor se »im ljubi, da se pa o njih razpravlja, to je popolnoma v rokah večine. Združenje nemških str- -k. — Kr^i-lurija >^Poljskefi:a kola«. iz Duuaja s*- z dne 26. t. m. poroča: Tu se je danes izvršilo združenje nemških svobodomiselnih >trank: o tem s*? je i/.dalo "ficijelno poročilo, v katerem se konstatira, da je lula ustanovitev -Nemške narodne, zveze v sklenjena soglas », in da so v odl>or bili izvoljeni po-.. Chiari, Damm. Gross in Svivester. Odbtu je koj nato imel sejo iu je iz^ >iil posl. CLiarija predsednikom. *>Zv* za * ima 77 članov. — Vzrok t. ~;a //dru-ženja ni te&ko iskati. Je to na eni strani strah pred krščansko - ooeiaJ-no - slovansko večino — saj ima ->trah velike oči, posebno se, če je z njim združena slaba vet»t; na drugi -t ran i pa seveda želj:« \k> čim večjem vplivu in moči. Imena, ki stoje na čel ti nove »Zveze i>ojasnjujejo že olieneni tudi, kakšiMi bo njen program: boj proti upravičenim zalite* \am slovanskih narodov, sploh proti vsemu, kar je slovanskega, boj za uadaljuo krivično uadvlado nemške manjšine uad slovansko večino. Še eua stvar je karakteristična in vredna, da se omeni: z ustanovitvijo Zveze« so izginili zadnji ostanki -tarega židovskega laži - liberalizma. Vse, tri nemške svobodomiselne stranke, ki so se pravkar združile — nemški radikale!, nemški agrarei in nemški liberalci — so antisemitske. Kot nekakšna protiutež združenju nemških strank skoro vpliva resolucija »Poljskega kola«, ki je bila po tridnevni debati soglasno sprejeta v petkovi seji in ki se glsai: »Poljsko kolo« vztraja pri svojem prepričanju da je sestava iu izpeljava delavnega programa za parlament v tesni zvezi z rekonstrukcijo kabineta in da je vsled tega treba zahtevati tako rekonstrukcijo, ki bi omogočila delavnost poslanske zbornice in določitev nje delavnega programa. — Ta poljska resolucija je nad vso važna, ker kaže, da so Poljaki morda vendarle sprevideli, da tako kakor doslej ne gre več dalje in da predvsem nikakor ne gre, da bi Poljaki pomagali drsati umetno nem- •ko načiniš r AvoMfi In dn mora prtll »se**, ki itnisjjs fssnieaim razmeram in obenem s tako večino temu primerna preosnova kabineta. Posl. Msjtaafcl te s«ov. Enota«. VoeroJlnji praski »Nar. Ltsty« pišejo slodeče: V političnih krogih že davno ni bila tajnost, da ja spremembo posl. Stapinekoga v razmerju k »Slovanski Enoti« povzročila prisilna likvidacija galiike par cal a cijske banke, na katere čelu je stal posl. Stapinski. Danes to javno oznanjuja »Slovro Polskie«. V polemiki a Cheradamoin piše, da se branitelju posl. Stapinskega niti ne zdi, da ga ja (Stapinakega) od »Slov. Enote« odtrgalo »ameriško pojmovanje realne politike«. Na Poljskem nagli skok gosp. Stapinskega nikogar ne preseneti. Politiko podpredsednika »Poljskega kola« je vodil padec parcelacijske banke. To resnico je treba povedati javno, Četudi bi ne bila vsakemu prijetna. Lansko leto je posl. Stapinski vedno napadal fiuančnega ministra, da bi ga prisilil, dovoliti sredstva za rešitev parcelacijske banke. Nazadnje se mu je posrečilo v avgustu skleniti dogovor z Bilinskim; toda za rešitev banke je bilo ze prepozno. Banka se ni dala več rešiti. Zato je (kakor trdi Slowo Pol.«) posl. Stapinski naščuval ^Slovansko Enoto« v opozicijo, »1h bi bila poslanska zix>rniea rez-pu&čena in da bi se nove volitve izvršile pred očitnim padcem banke. Toda reforma opravilnika je prekrižala njegove račune. Koncem mese-ca decembra je bila parcelacijska banka na kupu in člauom upravnega odbora je grozila kazenska preiskava, če ne najdejo o pravem času «le-narja in Če začne državno prav dni-štvo preiskavati nepravilnosti v vodstvu banke. Posl. Stapinski sc je > svojim »ameriškim realizmom« obrnil tja, kjer je našel denar iu ne-kaznjivost. Ideja slovanske vzajemnosti je od tega trenotka postala zanj šop slame . . . Razla-ga »Slowa Pols.« je žalostna, ampak žalibog resnična — dodajajo »Nar. Listv«. Rastja in Balkan. Z Dunaja !2(>. februarja: Medtem, ko se dogovori za zblimanje med Avstro - Ogrsko in Rusijo vle-cejo že cele tedne brez vsakega vidnega uspeha in prav v dneh, ko >e ti »udi minister Aehrenthal v Nemčiji, je obiskal bolgarski kralj Ferdinand ruskega carja v PetrogTadu. Jasno je, da to potovanje nima lc /.načaja vljudnosti, temveč da se za njim skriva mnogo več: v Pet »ogradu se obravnava te dni pereče mace-donsko vprašanje. Razmere v Mace-doniji potrebujejo — o tem je vsaka lieseda odveč — korenite reforme; treba je povrniti deželi mir in red, ki je i>otrebon za urejeno pravno živ-Uouje in za kulturni razvoj. Vprašanje je le to, na kak način naj se te reforme izvrše: ali proti volji Turčije eventualno z mečem v roki, ali pa v »porazumu s Porto na miren način. Vse kaze, da si Rusija želi mirne rešitve maeedonskega vprašanja, sicer bi ne povabila na j^etro-irradska posvetovanja tudi turškega poslanika na carskem dvoru. V krat-I m obiščeta Petrograd tudi srbski kralj Peter in črnogorski knez Nikola; to bo pač le še zvišalo pomeu posvetovanj, ki se pravkar vrše v Pe-ti ogradu. Nadvse interesantno je, kar je povedal bolgarski zunanji minister Paprikov dopisniku lista Birševija Vjedomosti<-; dejal je med drugim: »Bolgarija si želi odkritih in prijateljskih odnošajev s Turčijo. Vendar je situacija na Balkanu nekoliko vznemirljiva, in za prihodnost ni mogoče jamčiti. Bolgarija mora biti za vse slučaje pripravljena . . . Nevarnost grško - turške vojne je na vsak način tu . . . Splošna situacija je vsekako zelo vznemirljiva in čuti se, da je nujno treba v varstvo balkanskega miru korenitih ukrepov.« — Ministrski predsednik Malinov je skušali te izjave nekoliko omiliti; dejal je dopisniku istega lista med drugim: »Položaj na Balkanu ui tako slab kakor mnogi mislijo. Kar se tiče Macedouije, upamo mi Bolgari še vedno, da bodo Mlado-turki ustanovili pogoje za več ali manj vzdržljivo življenje kristjanov. Mi Bulgari se ne moremo prav nič vtikati v notranje razmere, da bi se ne zanimali za položaj naših rojakov. Balkanska federacija jo od uresničenja še zelo oddaljena. Bolgarija z velikim zanimanjem zasluduje pogajanja med A vstro-Ogrsko in Rusijo iu smatra za svojo glavno nalogo zo-petno ureditev normalnih, po aneksiji Bosne razdrtih razmer med obema vladama«. Dnevne vesti. Petsto kapi is hrvatske razstave: iiomaui (Vlano Bohovac); — oiioa v Begunjah in »Križev pot v Begunjah« (Marko Basic«.); Amtea quiens (M. V. Sovič). Umetniški svet za Kranjske SS ustanovi po načelu: Člani so: celi deielni odbor, ordinarijat, »Slovenska Matica«, »Leonova družba«, »Muzejsko društvo«, društvo z* krščansko umetnost, Mestna občina ljubljanska, Mantuani vitez Strahl. vitas Gutmaonstbal, Zadnikar, grof Pottenekh, Stejska, baron Schwegel. Predsedoval bode deželni glavar. — V občini Velika vas, oka j Kamnik, se odda grad bit desetih kapnic g. Ivanu Sršenu iz Radomelj pod pogojem, da se zavežejo interesen t je, gledo svojih prispsvkov. Gradba vodnjakov za vas Gozd pri Tržiču se odda g. Frantarju iz Poženka pri Cerkljah. Planinskemu društvu se izplača 6000 K. Mesto deželnega živinorejskega nadzornika se razpiše b plačo šestega razreda. Istotako se izpise mesto deželnega sadjarskega nadzornika s plačo sedmega razreda. Gosp. Ivan Rataj je imenovan provizorič-nim učiteljem na Grmu. Gospodinjska šola na Vrhniki se otvori s 1. aprilom. Železniški častni obeinarji dr. riusteršič, Demšar, dr. Krek in Jarc se potrdijo prej kot ne največ iz razloga, ker se potrebujejo za bodočo občinsko volitev! + Na adreso »Mira«. Kot vnet rodoljub čitam prav rad naše liste iz obmejnih krajev. Pazno zasledujem gibanje in življenje Slovencev ob me jah. Veselim se z njihovim napredkom in žalostim v dneh nazadovanja. Boli pa me d tisa, kadarkoli čitam bodici v tem ali onem listu otročji kuja vi pojav, ki dokazuje nezrelost ali pa svojevoljno; t političnih voditeljev, ki iščejo vsepovsod svoj lastni »Jaz«, deveta briga pa jim je -sreča celokupnega naroda. - Tako je prinese! Mir« v svoji 9. stev. tak trmast, Otročja kujav elanek zoper družbo sv. Cirila in Metoda. — Bil sem navzoč pri zadnji jeseniški skupščini, ter sem poslušal vse obravnave. Povabljeno je bilo na to skupščino vesoljno slovenstvo. Nikogar se ni tu preziralo, nikogar zapostavljalo, še manj pi žalilo. Če se je res komu kaj v obrć^ povedalo, to vendar še ni žalitev. Gospoda iz Korotana! saj vas mend 1 vendar tako spomin ne zapušča, da bi ne pomnil;, kako so nekateri vaši gospodje izzivajoče nastopali napram diiižbi. — Jeza me lomi ob spominu na to dejstvo — in ti ljudje si di-znejo tako smelo resnico .-ukati, ko je vendar toliko prič ti».te polemike! — Zakaj se je slo.' Za prav nij drugega, kakor za to, da bi ne dobila družba sv. Cirila in Metoda preveč ugleda v Korotauu, in da ne bi kaka zvezda koroških voditeljev malo otemnela. Vam je samo lastni vaš »Jaz« v očeh, ne pa blagor tužnega Korotana. Kaj bi tisto migali in na-migavali! Vas »Jaz« vas dela oiroČje. kuja ve. Ni moj namen braniti druž bo sv. Cirila m Metoda, drugi so, ki znajo in vedo. kaj jim je storiti eno le samo rečem: Gospodje, pamet, pa met in malo več idealizma za narodni blagor in manj kujavosti!! - Kako ^Gorica« pere - zamorca. Kakor muo že poročali, se je bil »dični« goriški klerikalni deželni poslanec, deželni odbornik, c. kr. sodni svetnik itd., itd. — vsilil na zborovanje agresivnega in našemu narodu najsovražnejsega društva »Lega Na-zionale«, od koder so ga pa njega politični zavezniki — Italijani — postavili na — hlev, uamreč vrgli so ga enostavno iz zborovalne dvorane. To je bil čin, katerega obsoja sank po sten Slovenec in sramujejo so ga ^T dna svojih grjšuih duš tudi klerikalci sami. -— Ali poslušajte, kak > zagovarjajo in opravičujejo klerikalci ta sramotni čin! — »Gorica- nam reč piše, da je dr. Stepaučič le pomotoma prišel v omenjeno dvorane, misleč, da se vrši tam — socialdemo-kratirno predavanje.« — Temu naivnemu izgovoru vemo, da niti »Gorica« ne vernic! — Dr. Stepančič je prav dobro vedel, kaj se godi v dotični dvorani ah je to v svoji r sveti« naivnosti, misleč si: saj smo vendar slovenski klerikalci in italijanski liberalci politični zavezniki, zato prav lahko stopim tja noter! Vedi bog, če ni Stepaučič nameraval v svoji navdušenosti se enkrat glasovati za italijansko univerzo v Trstu?! »Gorica.< naj le kar pere »zamorca-, ali ta je prejkoslej — črn! — Fakt je in osta-ue, da je sel dieni« klerikalni deželni poslance dež. odbonik iu c. kr. sodni svetni K dr. Stepaučič na zborovanje irredentističnegd društva »Lega Nazionale«, od koder je bil pa ven vržen. Radovedni smo, kaj bi klerikalni hinavci pisarili in rjoveli, ako bi se kak napreden poslanec tako daleč spozabil. + Nemei besne, Na učiteljišču v Mariboru je imenovan za učitelja risanja okrajni šolski nadzornik Josip Sohmorsuer. Mariborsko nemstv-v besni radi toga imenovanja, državni poslanec Mali k pa poziva v »Maibur-ger-Zeitung« k je vnem a napada na namestnika in na člane deželnega Šol« akega sveta. Vprašamo državnega pravdo i ka, oe bi nam dovolil, da pozovemo nase ljudi na javen napad nstnikih uradnikov in nemških profesorjev v Ljubljani. Mislimo, da ne! ■f Iz sodne dvorano. Meseca ju nija t. 1. poročali so slovenski listi , čudnem dogodku na postaji v Pra garskem, ko so Železniški uradnik dali slovenskega fanta Karla Je zvezali in tepsti, dasi v to ni bilo n< benega razloga. To afero je državni pravdništvo v Mariboru (Verderber uredilo tako, da je napravilo obto/ bo zoper — Karla Jezo zaradi hud* delstva nasilstev po § 81. in 89. k. r Pri glavni obravnavi dne 25. febn arja t. 1. bil je Karel Jeza tudi v res niči hudodelstva javne rdle po § 81 krivim spoznan in v 3 mesečno ječ obsojen. Sodišče je namreč (predse.1 nik dr. Vovšek) smatralo za dokaz no, da je obtoženec Karel Jeza241et< Slovenec iz Ptuja storil hudeoelSti s tem, da se je uprl železniškemu de lavcu Miklošiču, ki ga je brez napo vedi vlekel po živinsko v notranj po staj i ne prostore. Tem 11 nasproti sicer šest nepristranskih prič trdilo da se obtožer»ee ni nač upiral, ampak da so ga trije delavci vlekli in edev ga je ruval in suval, a sodišče je vr jelo — stat pro ratione voluntas surovo nastopajočemu Miklošiču, ka. teri sicer nemški ne zna, a ni hote pri obravnavi slovensko znati, kar ji bistveno povzdignilo njegovo vem dostojnost. Znamenito je, da je ok dolženec svojecasno napravil tud ovadbo proti železniškim uradnikom izmed katerih ga je Oto Holcgruber ki takrat ni bil v službi in se je k utaknil iz narodnega šovinizma v < ■ lo reč, dal zvečati in ga je s pest m nabijal po glavi ter ga vrgel v steno da se je steklena tabla razbila. Todc ta je ostal brez kazni, ker se državn mu pravdništvu v Mariboru ni zde; umestno ga preganjati zaradi hudo delstva omejitve osebne svobode. P-pričah je tudi dokazano, da so obl ženega železniški uradniki na Pra-garskem (en Kočevar, dva iiide?; tarja in en češki Nemec) psovali z besedo: slovenski pes, vkljub tem.; je bil sodni dvor mnenja,da obtožeiu pravzaprav ni imel vzroka biti raz burjen. + Sijajna zmaga hrvatske opozicije v Zagrebu. V soboto so bila v Z grebu volitve v III. razredu za nuni občinski svet, V tem razredu so du-slej bili neomejeni gospodarji frankovci, da se je zdelo, da je ni moč! ki bi mogla fankovce iztisniti iz ! njihovih pozicij. Toda brezdomoviii-ska politika, ki so jo v zadnjem izvodili kolovodje dr. Frankove strai ke, je odprla tudi Zagrebčanom cči. da so končno obrnili hrbet stranki, \ je tekom za hijiii let toliko škodovahi hrvatski stvari s svojo brezvestno kupčijo z narodnimi ideali. V eoboto je odzvonilo frankovcem tudi v Zagrebu, v njihovi najmočnejši tvdii,^ vi. Poraz, ki >o ga doživeli tu, ho brez dvoma vplival tudi na bodoč\ saborske volitve in že zdaj je gotov*. da se bodo fankovei vrnili v novi sabor decimirani, ako ne bodo splon izginili s pol1! ičnega površja. Da bo to samo v interesu hrvatskega naroda, pač ni treba naglasati. — V soboto je glasovalo 1610 volileev. Kandidat je združenega hrvatskega ni«-ščanstva (koidicije) so dobili: D™-gotin Marchetti 863. Ig. Fischer 86". St. pl. Žigrovie 872, Ivan Ancol 77S, Ivan Novak ^»3, Ivan Heroezi 866 in Lacko Kalaminec 806 glasov. Izmed friinkovcev so dobili: V. Budi 717, P. GaŠparovu- 753, J. pl. Hegedin 721, Jos. Sintrer 719, Aleks. Štamuf! 715, Zv. pl. Vukelič 719 in Fr. Zavr-lič 673 glasov. Kandidat socialni!; demokratov V. Bukšeg je dobil 204 glasove. Absolutna večina oddani1! glasov znaša £06. Potemtakem so bili izvoljeni kandidati koalicije Mar chetti, Fischer, Žigrovič, Novak Her cezi in Kalaruinec, dočim pride me! kandidatom koalicije Iv. Ancelom-ki je dobil 778 glasov, in frankovcem P. Gašparovieem, ki je dobil 75'^ tik sov, do ožje volitve .Uspeh ob?inskil; volitev je torej ta-le: V I. razredu stn bila izvoljena 2 pristaša koalicije in 3 madžaroni, r II. razredu je bilo izvoljenih vseh 10 kandidatov koalicije, v III. azredu pa 6 pristašev koa lici je. Doslej ima torej koalicija že 18 občinskih svetnikov. V četrtek se imajo izvoliti še trije občinski svetniki v I. razredu. Isti dan se vrši tudi ožja volitev v tem razredu med k^-alicionašem Gerersdorferiem iu Mad-žaronom dr. Siebenscheinom. V petek je ožja volitev v III. razredu med pristašem koalicije Aneelom iu fran kovcem Gašparovićcni. čisto gotovo je, da bo koalicija zmagala pri vseh teh volitvah, tako da bo imela v občinskem svetu 23 zastopnikov to je večino. Novi zagebški župan bo torej naroden Hrvat, prvič po dolgih deset letjih. + Gospod župan Ivan Hribar se je vrnil z Dunaja, a ne more sprejemati strank, ker je dokaj opasno zbolel. — Slovensko deželno gledališče. Iz pisarne: Na mnogostranske zahteve se poje jutri, t torek, velika opera italijanskega mojstra Puocinija »To-ska«, ki ima baš zdaj na dunajski dvorni operi uprav senzacionalen uspeh. Ker je bila sobotna predstava za par*abonente, se vrši jutrišnja četrta prestava opere »Toska« za ne- — V oeiriak M P«j» prvič v sezoni Suppejeva opereta >l)onna Juanita« na korist kafjeUUku g. Hil. Benisku. Predstava se ko vršila i 4ven abonenta. — Pri sinoćnji predstavi sta bila g. Bohuslav in sjde. Haderholčeva bolna, a sta vendarle f>elH, da sta. ogreto omogočila. — Dramsko osobje pripravlja Shakespearovo za h-igro »Julij in lesar« v prevodu Otona Zupančiča kot uo- viteto. — Oojenke »Glasbene Ma-I iee« prirede predstavo dveh traneo--kih oj>eret: »Soprog pred durmi« iu Zaroka pri svetilki« Jacquesa Of fenbaeha. — Gledališki kapelnik gospod H. Beuišek bo imel v kratkem svojo be-nefieo* (t. Benišek deluje sedaj ze šestnajsto leto pri slovenskem gleda-'iseu in je ves ta čas prvi in poglavitni steber slovenske opere in ope-iv-te. Šestnajsto leto! Koliko truda in dela je v tem obseženo! Ljudje vidijo navadno samo pevce in pevke in zbor, pa ne pomislijo, da jih je vse izvežbal kapelnik, da jih je moral ure, dni iu tedne učiti in vežbati kapelnik, da je kapelnik duša vsake operne in operetne predstave in da je uspeh vsake predstave sad n.iego-% ega dela. G. Benisek je uzorno marljiv, neutreden kapelnik in zato bodi f>rez vseh ovinkov povedano, tla se je občinstvo doslej vse prej kot Malenim izkazalo za užitek, ki ga je imelo v $rledali*<"U po zaslugah g. Beniška. ^ordej je bilo navadno tako. da so benefične predstave vsakemu iu vsa-ki bolje obnesli, kakor gospodu Bc-išku, ki bi pač prav zaslužil, da mu *bein>tvo z dejanji izkaže svoje pri-nanje. Naj bi v »aj letos enkrat oilo dmjrače, naj bi vsaj letos občinstvo nkazalo, da priznava in zna ceniti di delo in zasluge kapelnikovc. Slovensko gledališče. V soboto \ nedeljo - tri predstave in To^ka .. Crni madež- In > Pi-rovezec«. Odgovor Stovensevi Ciril-iariji. Na predlog g. I. Pusta nabralo včeraj na ljudskem i> -tilui >i>ri Ribiču« na Dovesti za družbo sv. Cirila in :oda 40 K 4> vin. Živio predlaga-er. Pust in darovalci! Sloveneeva« Cirilmetodarija rl fnesla družbi sv. Cirila iu Meda že lepih denarnih prispevkov. prihajajo darovi in izrazi _ rčenja. Obcjna Kokarje u k v-d- d Teua narodnih fcot-10 K. neimenovani rodoljub tzic v poslal 1 K. v ueki ljubki gostilni pa >ta dva godovnja- - svojimi prijatelji bogato oblo-tlr eni nabiralnik. V svoji >ti ne želita, da bi prišli v* * njuni imeni. Xaj večkrat n no i u s takim uspehom godujeta. i cen j. darovalcem srčna hvala! Sokolske Zupc Ljubljana L« rvi redni ubčni zbor se je vrši* < ra^ ob zelo povoljni udeležbi ela-i odposlancev v 2upi velanje-društev. Staro>ta A. Petrin .i\<-*ri z boro vanje, pozdravi navzoče . on'fK)<;an^> bra«skih društev stopstvo »Slovenske Sokolske starosto dr. Oražna, tajnika in načelnika dr. M urnika, .'ato prečita hr. Maru zapisnik usta-sga ob r: ira zbora, ki Se SOglas-k> odobri. Iz poročila načelnika dr. P»*stotnika oosnamemo, da so se ta-ko.i po ustanovitvi Zupe pred 4. niese-prirejati redni župni rad. tenki, ki .-.o bili v&i prav dobro obi-ni. 2 u pni vaditeljski zbor je saje m). Aa se letos vrše tri večje prire-i" -i« • 1 J. junija župni zlet v ubijani pri Sokolu Ljubljana h«; _J maja izlet na Dovako m 11. tei ibra :z?et skozi Št. Vid v artno pod Šmarno goro. Tp pred priglasitvijo i .a in ribniškega »Sokola* . /a vaditelje se ave !*jo vad^eljsk* oje. V Župi včlanjena društva '»odo imenovali za prave vaditelje ^mo one brate, ki imajo Supne vadi -eljsi Za tekmo v Celju se kanilo, da jmslje 2 upa eno vrsto odd elek, vsako duštvo pa po rrsto za tekmo v višjem oddelku Ker ima Sokolstvo strupene sovražnike ki deluj* jo z vsem nasiljem sisani, kjer ima Župa svoja društva, riva načelnik k smotienemu in res i mu delu, kajti le z delom se pride ?rak za korakom do cilja. Ako pade vo v brezdelje — zmaga aoopsot-ik. »Sokolska Župa Ljubljana L« ■ i>03 dane, med katerimi je 245 telovadcev« -— Tz obširnega poroČPa ajnika Svetliža povzamemo slsaVs* ŽTipno oredfcedstvo je sklenil » preskrbeti župno koračnico za. orkester in za sokolske rogove, po kateri n. i bi &e izvajale tudi prosto vaje pri nih izletiTi in nastopih in ki naj bi se pela v b lovadnici med koraka-ri.jfm. Tekst je obljubljen; ekladatel., L. Adamič v Trstu ga bo komponira! nroti malemu prispevku za C. M. družbo. Vsem društvom s« preskrbi « n a k<> uglasbene rogove. Pri^ župnih prireditvah bo nastopal močan enoten trob^ntaški zbor. ki bo predramil vsakega zaspanca. Žups je priredila i vaditeljskih tečajev. Za pokritji -troškov teh tečajev prispeva yolovi- feiaMatalMfcat ^l^H^^ sa^ stvo, pr$ katerem se vrsi tacaj. V ta namen naj bi si ustanovilo vsaka dultvo poseben fond. V vseli društvih se uvede enotno poslovanje. 8la-tistične pole predložiti je iupi v pre-r gled četrtletno in sicer koncem januarja, aprila, julija iu oktobra. Dob*; se pri Sokolu« v Kranju. V&aUu leto se vrsi sna topna pri rad i te v v veo« jem obsegu in sicer menjaje pri raznih društvih. Režijo v denarnem ozi ru prevzame društvo, pri katerem priredi župni izlet, v tehničnem ozi ru pa Zupa. ozir. njen vedite! jsk zbor. Izdajal se bo 4krat na leto župi ni list, ki 1k> p i naša 1 sklepe odbor > v i h sej, izletni red itd. Župa bo prire jala poleg predavanj sokolske vseb: ne tudi predavanja zuansiveuihj strok. Društva morajo vsaj leden pre-| je naznaniti, da žele predavanj* iu o katerem predme t u naj se vrsi. Vsi dopisi /.upe se kolek u jejo s fro'-ki Ciril-Metodove družbe. »S^»ko|«ka Žu)>a Ljubljana I.« obateji ia fclade-eih društev: >Sokol Ljubljami I.« z 230 člani, >Sokol Ljubljana II.« s 182 člaui, .Sokol« v Si. Vi lu 104 elani, ->SokoI« v Šmartnem-Litlji z odsekom v Vačah s 177 člani, »Sokol« v Kamniku s 85 Mani, vSokol« v Ribniei z odsekoma v Vel. Laščah in v Sodražici s 149 člani. — Blagajniško poročilo poda mesto zadržanega blagajnika Medica s-tarosta Petrin. Od ustanovitve Župo do 31. decembra 1. I je bilo dohodkov 07 K 80 v, izdatkoN 79 K 01 v, tako da Ostane v blagajni 18 K 79 v. Nato sa preiik' k volitv/i predsedstva. Konsta-tuje se, da *o opravičeni voliti 3 delegati ->Sokola.< v Kamniku, 3 dele gati Sokola.< \ Smartnem Litiji, Z chdepat« ->Sokola« v $>t. Vidu, 3 delegatov »Sokol?*« v Ribnici z odseko-ma, 10 delegatov »Sokola« Ljubljanu I.- iu 11 iUJei;cato\ »Sokola Ljub« ljana II.« Izvoljeni so bili s*>irlasim za starosto: Adolf Petrin: za I. pod-starosto: dr. Pi)>enbacher; za II. rM>d-starosto: d os. Modic; za načelnika: dr. Pestotnik; ^a tajnika: dr. Berce: :a blagajnika: Janko Kenda; za za-pi>nikarja: Fran Mam: za predsednika izobraževalnega odseka: dr. F< ttich Fraukheiui: za name-tnike. Stanko Oražen v Ribnici. Ivan Pollak v Kamniku in Milan Poličar v Šr, Vidu; za pregledovalce računov: Vovk, Zaje oi Zorčič. V odbor Slov. Sok. zveze« se izvolijo za odposlanca: A. IVtriu in dr. Pestotnik: za namestnika: dr. Pipenbaeher iu dr. Berce. Slednjič se sklene, da se odseki oproste župnih prispevkov eno leto. zvezni h prispevkov dve leti. Po pojasnilu načelnika dr. Pestotnika glede prirejanja -»okolsk:h zletov iu po navdušenem govoru staroste »Slov. Sokolske iveze« dr. Orazna, zaključi starosta Petrin z zahvalo na udeležbi občni zl"»r. —• Koncert »Glasbene Matice« se je moral preložiti na sredo, dne 9. marca, zaradi dopusta $r. Julija Betetto, c. kr. dvornega opernega pevca, ki bode v koncertu sodeloval. - Mesto venca na krsto pokojnega lekarnarja Janko Ruprechta v Trebnjem naklonil je premij lekarnarjev svoto 20 K deželnemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih! Klasična slovenščina. V stolni cerkvi je bilo na deski za umrle preteklo soboto brati med drugim tudi: »Terezia Jevnikar pijomtarca u česncah na koroškem«. Seveda go--podjc kanoniki in drugi duhovniki ne zmenijo in ne pazijo n. to. da m- ne bi slovenščina na tako kanda-lozen način javno pačila. — Društvo c. kr. ra- unskih uradnikov. Poročilo o rednem občnem zboru smo zaradi pomanjkanja prostora morali odložiti za jutri. — Izpraznjena srednješolska mesta. Od 12. do 20. februarja so bili izdani sledeči razpisi: K a v n a -f e I j s ko m es t o : Dunaj XIX. <#.). Kinov (Jag-erndorf, r., 15. III.). Klasična filologija: Kočevje (g., L. G. d., 10. III.), Dunaj VIII. 'g., 2 mesti za L. G. d., 15. III. ), Pulj (g., L. G. d., 1. IV.). — Moderna filologija: Svitava fdež. r., Fr. E. d., 15. IV), Mbdling (dekl. lic, Fr. D., 19. III.) - Historična skupina: Gradec (L g.. H.. 31. III.) Bielitz (r., H., 01. III.). Prirod o pisna .skupina: Pulj (r.. Ng. m. nI., 1. IV. ), Mbdling (dekl. lic, Ng. m. ul., 19. III.). ~ Kratice in znaki kakor navadno. — Gostilničarjem! V sredo, to je 2. t. m. ob po! 2. popoldan se vrši v ^Narodnem domu« prijateljski sestanek ljubljanskih gostilničaik in gostilničarjev, na katerega so vabljeni tudi delegati iz dežele, kateri imajo ta dan ob 3. popoldne sejo za nakup pivovarne. Cas poteka, zadeva pivovarne pa mora biti v najkrajšem času končana, zato se ljubljanski gostilničarji opozarjajo, da se tega sestanka zanesljivo, da prav gotovo udeleže; in da se akcija gleda osamosvojitve pospeši, je |iotrebno» da tudi ljubljanski gostilničarji s tem pokažejo, da se za zadevo zanimajo. Občni zbor ljubljanske gosiilnionr* ske zadruge je prod durmi, zato jo te« kuk4*mm*mm*mk% pa, menimo, kako stališče homo zavzeli na ehipip skpru sjsotilniearske ta* drujje, Ks>? se sanima sa razvoj ljubljanskega in sploh kranjskega goaUUiiearstvs, naj pride ng ta sestanek in naj agiUfO pri kolegih, da na v čim večjem številu udeleže. Karel Kotnik t« Na Verdu \m Vrhniki je danes umrl ondotni veleposestnik in tovarnar gospod Karel Kotnik v starosti 34 let. Pokojnik je po dovršeuiu tehniških atialijah prevzel posestva in tovarno na Verdi iu vse svoje moči posvetil delu. Bil je tih, a ljubezniv značaj, ki je živel samo za delo ter uši val v vseh i:rogih splošne simpatije in spoštovaujo. Po greh ho v sredo, dne 2. marca. Bodi blagemu pokojniku prijaaen spomin! Umrl je Gorenji vasi pri tit. Vidu na Dolenjskem Ivan K o n e i n a , veleposestnikov sin, »tar lh* let. — Naj v m. p! IT mrl je v Kranjski gori posestnik in bivši lesni trgovec Janez J a ke 1 j v 83. letu starosti. P. v m.! Je-H mogoče* Župnik Fr. Kralj v Dober niču je mož, o katerem so nam njegovi farani že večkrat poslali različne pritožbe, ki pa smo jih metali v kos, ker nas take stvari ne zanimajo. Danes pa smo prejeli poročilo, glede katerega moramo že zahtevati pojasnila. Poroča se nam, da je župnik Kralj dne 20. svečana, ko je ljudstvo v cerkvi krizev pot molilo, hodil po cerkvi z revolverjem v roki ter pretil mladeničem ne dekletom, pa tudi raznim možem, da vsakega ustreli, kdor se mu ne umakne in dalje, da je neko deklico Cecilijo Kaplan iz Vrbovca, ki ni hotela povedati svojega imena iz cerkve izgnal. Nam se zdi to naravnost neverjetno, da bi župnik z revolver jem hodil po cerkvi in grozil ljudem s smrtjo — kajti tak človek ne more biti zdrave pameti. A ker so v poslanem nam poročilu navedene tudi priče, je najmanj, kar se more zahtevati, da se stvar pojasni. Inirla je v Češnici na Koroškem v soboto ga. Terezija Jevnikar, uradniška vdova in mati nadtičitelja v Crešnicah. v visoki starosti 85 let. P. v m.! K tragediji na Opčinah. Sobotno poročilo o ustreljenem Rešeku moramo popolniti v toliko, da je bil do-tičnik ustreljen v kuhinji sosedne hiše, kamor ga je bil nemški orožnik Lanjr potisnil, češ, da mora tu počakati župana. V sobote je bila na Opčinah sodna in zdravniška komisija, ki je izvršila nad ustreljenim Re-šekom pi-eiskavo. Strel, orožnikove puške je nesrečniku naravnost zdrobil prsi in koščiki kosti so se zasadili v srce. Rana, katero mu je ravno isti orožnik zadal nekaj dni poprej z bajonetom, je bila tudi zelo teška. Politična oblast je hotela sprevod umrlega prepoveduti, ali udati se je morala volji ljudstva, ki je soglasno zahtevalo, da se mora pogreb vršiti s sprevodom v cerkev. Pogreba nesrečnika se je udeležilo vse prebivalstvo Opčin, Ban in iz sosednih krajev. Proti orožniku Lnngu — ki še vedno prav izzivalno pot ru lira po Opčinah — vlada mej ljudstvom grozno ogorčenje. Včerajšnji dan ni bil sicer nič kaj mikaven, toda nekateri izletniki so <^a vendar izkoristili ter se odpeljali z vlaki, '»dnosno poleteli peš na-vžit se svežega zraka. Kljub slabemu vremenu je bila posebno dobro obiskana Ljubljančanom priljubljena Šmarna gora, kjer že cveto marjetice, zvončki, resa in tudi s telobom se lahko nakitiš, kolikor se hočeš. Smolo pa so imeli izletniki šmarne gore. Do okoli 12. ure so se prepeljali vsi po brodu v Tacnu čez Savo, a nazaj pa ni mogel nihče. Že do 2. popoldne je bila Sava tako narastla, da je moral brodnik svoj posel za »bele zek-sarje<' ustaviti. Dvakrat je j>otem prebijal izletnike s čolnom, a se je srlasoni poročila izletnikom na Smar ni gori zaradi prevelike nevarnosti pozneje tudi tem« odpovedal. In tako so morali izletniki potem pešec če^s Gameljne na CVrnuče, nekateri pa v Medvode, kjer med potjo tudi ni nedostajalo prijetne planinske zabave. Nočna idila. Ko je sel v soboto zvečer po Starem trgu nek krojač s svojim sinom, sta ju nahruiila dva delavca, s čimur sta pa povzročila od-I>or. Začel se je prepir, pri katerem je en delavec udaril krojača po glavi in ušel v neko gostilno. Opazujoči stražnik je šel takoj za napadalcem v gostilno, a je istotako naletel pri gostih na odpor, ki je povzročil, da je napadalec lahko ušel. Ko je pa prišel za njim še napadeni krojač, so gosti navalili nanj in ga vrgli iz gostilne. Stražnik je potem te postrežljive možake odvedel v svrho identifikacije k uradu. Neprijetna kopel. Danes po polnoči je šel nek domobranec po poti za vojašnico 27. pehotnega polka, kjer je do metra globok jarek. Prišcdai do tja, je opazil, da sa v jarku, ki je bil napolnjen s vodo nekdo »koplje«. Vojak mu js takoj priskočil na pomoć, *a potegnil is mučnega pološaja ter to t tam wiu jnAsve smrti, Kejs po« tem poklical železnica je ti pa stražnika je Odšel svojo pot dalje. Straž Sik je s pomočjo nekega pripenjača neznanca, ki že ni mogel nič govoriti, odvedel na magistrat, kjer so ga pre-oblekli v suho obleko in djalj na toplo. Mož pa menda tega ni hotel, kajU |e po poti se je, re£i!cews za/čel iztrga vati iz rok in delal kakor kak gluhonem. Identifikovali so ga za pre-mogarskega hlapca Jakoba Skorjo, kateri se je preje s svojim gospodar-j#m spri potem pa odšel oA doma in v vinjenosti zabredel v jarek, iz katerega ga je vojak °tel <-»ittrti- Muzikaličua tata. Pred kratkim sta dva fantaliua ukradla v »Frgoli-novi« gostilni ua Emonski cesti 25 K vedno gramofonsko ploščo ter jo prodaja v neki trjstilni v Cerkveni ulici za 5 K. Dognalo pa se je, da so bile tudi v" tej gostilni ukradene štiri gramofonske plošče, za katere se pa se ne ve kje da so. Razveljavljena pasja koutuma-cija. C. kr. okrajno glavarstvo v Ko čevju je razveljavilo pas.io kontumači jo za cel ribniški sodni okraj, po-čenši z dnem 1. sušcem.Odredba je bila izdana dne 16. svečana pod štev. 789. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 31 Maeedoncev in 5 Bulparov, 80 Hrvatov in 22 Slovencev je prišlo pa nazaj, 19 Hrvatov je šlo v Lam-baeh, 20 pa v Breze. — V soboto jo šlo v Amerika o5 Maeedoncev, *'5 Hrvatov in 0 Slovencev. Izgubljeno in najdeno. Jožef Si-pic je izgubil zlato ovratno iglo z uio-nogramom J. Š. — Kuharica Marija Hočevarjeva je našla 70 K denarja ter ga oddala pri magistratu, Marija Cog-larjeva je pa izgubila 14 K. Uradne vesti. Dr?e 12. marca !>d i>ii okrajni sooniji v Kranju dražba zemljišč vi. št. 5<>, 55, 172 kat, obe. Spod. Bernik in vi. št. 161 kat. obe. Senturška gora. Zemljišče s pritikli-no je cenjeno 2320 K 20 v. Najmanjši ponudek znaša 1546 K 80 v. — Pri okrajni sodniji v Ljubljani bodo sle-deee dražbe in sicer: dne 18 marca hiše v Spod. ftiški. Lepodvorska ulica z vrtom vi. št. 403 kat. obč Spod. Šiška. Posestvo je cenjeno 7800 K. — Dne 25. marca hiša št. 6a in 69 z ffospodraskim poslopjem in v "tom v Štepani vasi. Posestvo je cenjeno 25.000 K. — Dne 26. marca hiša št. 36 v Zbiljah z vrtom vi. št. 58 kat. obč. Zbilje. Posestvo je cenjeno 850 ki on. — Dne 22. aprila hiša v Ljubljani. Trubarjeva ulica št 2. lT:ša ;e cenjena 88.065 K. — Dne 29. opri 1 a njiva par«*, št. 902/4 v Fužinah, vi. št. 348 kat. obč. Bizovik. Njiva je cenjena 4538 K. Telefonska In brzojavno poročila. Socialnodnmokratski shod ▼ Za-gorfu. Zagorfe ob Savi 28. februarja. Včerajšni javen shod soc. demokratov se je vršil pod vtisi razkritij v -Narodu*. Oba govornika, Kristan in Čobal, sta čutila,da jo je Čobal zavozil. Zvesti sc mu le še steklarji.a Naš stranka se v očigled temu, da so steklarji znani razgrajači in nezmožni za pametno debato, ni udeležila shoda. Na shod je šel le naš tov. delavec Habe, ki so ga pa, ko je hotel nekaj ugovarjati, steklarji napadli in pretepli. Obširnejše poročilo sledi. Ravnatelj goriške »Banke popolare« aretiran. Trst, 28. februarja. Na otoku Krfu je policija prijela ubeglega ravnatelja goriškega zavoda »Banca popolarc« — Izidora Colle. Imel ie pri sebi 1500 lir, 50 K in za varovalu-j polico. Ministrski svet Dunaj 28. februarja. Danes je imel ministrski svet sejo, na kateri je razpravljal o aktualnih trgovinskih vprašanjih, Eantitatis m portfelj Jugoslovanskega ministra« Dunji 28. februarja. V slovanskih parlamentarnih krogih govore, da sta bila v zadnjem času dokaj resna kandidata za jugoslov. minist. grof Oskar Christalnigg in dvorni svetnik Okreti ć. Okretiću so bili nasprotni klerikalci, grof Christalnigg pa se jc ministrskemu predsedniku baronu Bie-nerthu zdel premalo verziran v političnih vprašanjih. Samomor časnikarja. Dunaj, 28. femarja. Umetniški referent »Fremdenblatta« Ljudevit Hevesav se je ustrelil. Pokojnik je bil 63 let star. Samomor je izvršil baje iz bojazni, da ima raka« Znižanje cen železa. Dunaj, 28. februarja, »Mouiags-revue« javlja, da bo železniški kartel na svojem občnem zboru skleuil zopetno znižanje cen železu. 28. februarja. Semkaj je prispel ogrski ministrski predsednik gf«t^uefl.Hrtwaryt Cesar ga sprejme jutri v posebni avdtjencf. *•« «* tmmri— wtssi Dua) 28. februarja. Z ozirom na dr. Luegerjevo bolezen je cesar odpo- fovedal že napovedani ministrski dine. akisto je odpovedal tudi ministrski predsednik baron Bienerth parlamentarno soareja, ki bi imela biti v sredo 2. marca. Dr« Luegerjeva bolezen. Dunaj 28. februarja. Zdravstve« no stanje župana dr. Luegerja je neprestano kritično. V zadnjem času se je njegova telesna temperatura nevarno zvišala. (iališki namestnik na Dunaju. Lvov, 28. februarja. Namestnik dr. Bobrzinski se je odpeljal na Dunaj, da posreduje med vlado in i Poljskim klubom«. Bolgarskega kralja poant v Belgradu. Belgrad, 28. februarja Kralj Ferdinand in kraljica Eleonora se vrneta iz Petrograda 6. marca. Na potu v Sofijo ostaneta v Belgradu, da posetita kralja Petra. Dr. Milovanovićev pot v Carigrad« Belgrad, Iz službenega vira javljajo" da odpotuje minister zunanjih del dr. Milovan Milovanović v Carigrad v sredo dne 2. marca. Na povratku iz Carigrada se bo najbrže ustavil tudi v Sofiji. Pot srbskega kralja v Petrograd. Belgrad, 28. februarja. Uradno razglašajo, da so pogajanja med srbsko in rusko vlado glede poseta kralja Petra v PetrogTadu končana in da se kralj Peter napoti v Petro-irrad koncem meseca marca. Petrograd, 28. februarja. »Rječ« piče: Iz zanesljivega vira smo poizvedel i, da so se pogajanja glede poseta srbskega kralja Petra razbila in da ni več govora o tem, da bi kralj Peter še to leto prišel v Petrograd. Demonstracije radi Makedonije. Sofija, 28. februarja. Makedonski odbor je dal včeraj brati zadušnice za bolgarske vstaše, padle v Makedoniji. Službe božje se je udeležilo n:i tisoče ljudi. Po zadušmcah so udeleženci v sprevodu šli pred spomenik earja osvoboditelja, kjer so razni govorniki razpravljali o neznosnih razmerah, ki so zavladale v Makedoniji. Sklenilo sc je poslati brzojavke carju Nikolaju in kralju Ferdinandu v Petrograd s prošnjo, naj vendar kaj ukreneta v zaščito bednih Makedon cev. Bolgarsko-tnrški spor. Carigrad, 28. februarja. Vlada je poklicala v Carigrad solunskega valija, ki je imel konferenco z veli-kim vezirzem in vojnim ministrom radi spopada ua turško-bolgarski meji. Vojni minister je poklical pod zastave rezerviste L, 2. in 3. armad-nega kora. Borba med turškimi in bolgarskimi voji na meji se še vedno nadaljuje. Bati sc je resnih zaple-tajev. Grški kralj se za zdaj ne odpove prestolu. Kodanj, 28. februarja. »Tidendev jav lja, da je grški kralj Jurij sicer pripravljen se odpovedati prestolu in se preseliti na Dansko, a da je svoj korak še za nekaj časa odgodil, ker upa, da se mu bo vendarle posrečilo rešiti prestol za svoje potomce. Rooseveltova soproga v nevarnosti« Napi j, 28. februarja. Parnik »Hamburg«, ua čegar krovu sta bili žena in hči bivšega predsednika Združenih držav- Roosevelta, je ob vhodu v luko trčil ob parnik »Eo-lus«, ki sc je na mestu potopil. Kapitana z mornarji so rešili. Budistovski papež Dalai Lama. London, 28. februarja. »Mor* ningpost« javlja: Dalai Lama, ki je pobegnil iz svoje prestolice Lase v Tibetu, da se reši kitajskega vpliva, se je podvrgel angleški vladi v Indiji ter jo naprosil za pomoč. otel Union. Danes zvečer ob 8. uri velika predstava Traja 1 la pol ari. Med drugim umetniški film po Shakespearejevi drami „MAC0ETH" ki jo predstavljajo prvi pariški igralski umetniki in poleg tega ie 10 zanimivih toftk. Jutri, v iredo, snima m. prtna pni s L etiket 1 I, IL sukat ■■m i «eSi ttriattl taksa K ****^S^ STSa^aji SstttSS K —-4S. Zaloga « In SOUVAN Mastni tri it p Llnbllana tal 23. podjetje. Največja 3i-i zaloga preprog. Popolne opreme za Meteorologi Cno poročilo. ViSs.a mmš mmitm M** Snšmji nM tUk 7M-. Čas Stanje < « 0 Karo- < «* i- § metra eJ 2 ?anja ™ o K 3» Nebo V m/M — 26JS pop. 9. zv. < 731 8 107 sr.svzhod 728 5 7 1 si. svzhod 27.! 7. zj. : 722*8 ; 73 sr. jvzhod oblačno dež oblačno j 2. pop^ 722 8 ; 9. zv. j 7*5 8 , 93 sr. j zahod 47 sr.szahod 28.1 7. zj. 733"2 2 1 lat jzahod Srednja predvčerajšnja temperatura 7 3\ norm. O90 in včerajšnja 71 °t norm. 11K Padavina v 24 urah 11 mm in 151) mm. Mebtof asa nesena nla s posebnim vhodom . a, Vpraša se v gostilni Globoko užalosteni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš preljub'jeni sin, oziroma brat in svak. gospod Ivan Končina danes ob polu o uri zjutraj, po daljši bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 16. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal. Truplo dragega rajnika se bode dne 1. marca t. I. slovesno blagoslovilo v Št. Vidu ter potem prepeljalo v Zatičino, kjer se bode ob 9 410. dopoldne položno na farnem pokopališču k večnemu počitku. Rajnika priporočamo v blag spomin in molitev. 713 V Gorenji vasi, 27. sveč. 1910. Ivan KoKčina. veleposestnik in vele-tr2ec, oče. — ."Milan Kantina, brat. — Finca Groschei roj. Končina. Ela in Albina, sestre. — Andrej (rroschel. inženir kenvje, svak. Edvard Jevnikar, nadučiteij v Črešnicah na Koroškem, naznanja v svojem in v imenu svojih sorodnikov potrtega srca prežalostno vest, da je njegova mati, gospa Terezija jevnikar uradniška vdova. danes v soboto, dne 2b. februarja, ob 1. uri popoldne, po dolgi, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 85. letu svoje starosti, izdihnila svojo blago dušo. Truplo predrage pokojnice se bode v ponedeljek,_28. februarja, ob 2. uri popoldne, iz ČreSnic prepeljalo na kolodvor ter z železnico v Ljubljano (južni kolodvor) in od tu v torek 1. marca ob pol 3. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu ter ondi položilo v lastni grob. Zadušne sv. mase se bodo brale v cerkvi pri Sv. Junu na Koroškem in v cerkvi Sv. Petra v Ljubljani Črešnica na Koroškem, 26. feb. 1910. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube našega ljubljenega soproga, očeta, deda, brata, zeta, tasta, svaka in strica, gospoda Pli. Ir. Janko krnila lekarnarja v Trebnjem, zahvaljujemo se srčno vsem si. društvom, korporacijam, pevskemu zboru, uradništvu, učiteljstvu, prijateljem, znancem iz sploh vsem, ki so prišli od Mizu in daleč, da izkažejo zadnjo čast dragemu pokojniku. 713 Trebnje, dne 28. febr. 191 u. tatelate Stanovanje 1 ali 2 veliki, lepi sobi na ulico, z opravo ali brez oprave, s predsobo, kuhinjo, služabniško sobo, verando in s porabo vrta, povsod električna luč, SS S me1 S v odlični hiši. Polnila daje J. atztellc. Lf«b- Ifaaa, Škatla ullM M. Starejša prodajalka izurjena v mešani trgovini, z večletnimi izpričevaH, So Uto U ljaMlanskO •kelloo. Nastop do 13. amarca t. L Pisma pod »iFSSnooV* na uprav »Slov. Naroda«. £60| Odgojiteljica (vrtaarica) ki je absolvirala trgovski tečaj, ssj sprsjzlS k otrokom na deželi. Go-. spice, zmožne laščine, imajo prednost. Ponudbe pod „Odgojiteljica" na < uprav. »Slov. Naroda«. Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črne dalmatinsko vino 372 Kuč. oajboljae sredstvo. Br. Novakovič, Ljubljana. Ugodna prilika! Trgovina jestvin v eni glavnih ulic v Trstu, jako dobro vpeljana se proda radi družinskih razmer. Zadostuje 8—10 000 kron Pouudbe pod „Merkur 10.000", Trst, pošta Stadion. im Češki salonski briketi se najbolje priporočajo vsakemu, ki išče štedilno in zanesljivo dobra kurilo. — Dobijo se le on J. Pau-linu, Rova ulica štev. 3 v Ljubljani. 4871 Mata m več mesečnih maHunpoiK^if suKnirjtof tttdj N^boSpanei GODI tvrdtka TOMEI Humpoku mm** Kurilca za parno žago sprejme takoj tvrdka 713 pirker S Križman v Ribnici. Prednost ima, kdor je bil na parr žagi že tzaposlen. Plača po dogovoru. Bizarno Nogo 50 vinarjev! Same praktične predmete iz ste« kla, porcelana, kamenine, železa, jekla, niklja, pločevine, lesa in vse galanterijske predmete in igrafie ponuja kupčevalcem na prodaj prva češka veletrznica za bazama blaga Josip Berman Vysoke Mytoy Češko. Dopisuje češko, nemško, francosko in angleško. 552 Josip Sterle, Mizarja poštenega, izurjenega v izdelovanju zabojev sprejme 714 Jzvtzaa pivovaru ta sUiaia v Senožečah. ia blagajnik, za raznovrstna podjetja, vešč slovenščine in nemščine, z večletnim službovanjem in najboljšimi referencami, .". Seli premeniti službo. Ponudbe pod „F. F.M, Beljak, postao leteče. 710 Bavsuru AUSTRIJA ■e iz poštene hiše. 71* 6» sprolme tako] I. Wider, vrtnar v Ljubljani. in C?5 Nikdar ved! ne premenia m mila, odkar rabim Eergmannovo lilijlno mlečno ssilo s lesenim konjičkom {znamka lesen konjiček) tvrdke Bergmann & Co., Dečin na ker je to edino najbolj učinkujoče medicinalno milo proti soln-čnim pegam in za negovanje »epe, mehke in nežne polti. Kos po 40 vin. se dobiva po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah itd. 9 Kavarna LEON 1 se odda v oajem oa Poljanski cesli 81. Več se izve pri L ZakOtnfku, Daaajafca caata it 40. 498 Poskusite enkrat naročiti obleko pri Josipu jMvm krojaškem mojatrn v Ljubljani, Vegova ulica 12. Jamči se vam, da bodete prav zadovoljni s postrežbo. 706 posestnik ia premirani vadjl lo v Koritaicah, poeta Baetak pri it aa ar ■asa piše sledeče: Gospodu Gabrijel Piccoliju M fOtpod. 707 s hrano ali brez hrane. I Jacaz v ▼ Ljnbljani. Vašo tinkturo za želodec sem že vso i velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem iu prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničk Vaše tinkture za želodee. 711 na Starem trgu št. 30 |s kakor navadno vso noč odprta. Vsak oonedeUek in četrtek koncert seksteta na lok. Z odličnim spoštovanjem Leo in Fani Pogačnik. ali Ponudbe takoj pod „L. Š." na upravništvo »Slov. Naroda«. 533 M. BREMC. kljutaviir na Mah. Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da otvorim mehanično delavnico t f. pepravlinlalM Mm (Meildjev), aivalaia strojev, snsssr|ev ia tasH antossoMlov. Imel bodem tudi zalogo kolesarskih potrebščin. Popravila se bodo izvrševala točno ter po najnižji ceni. Priporočam se z velespoštovanjem 670 Melhior Brsmo. V prijetno dolžnost mi je, se slavnemu občinstvu najprisrč-neje zahvaliti za toliko let mi izkazano naklonjenost. Obenem si usojam najvljudneje naznaniti, 708 la m Mala svojo trgovino bratoma v najem, katera jo bosta popolnoma neizpremenjeno vodila dalje. Prosim vljudno sL občinstvo, da ohrani svoje tej trgovini do sedaj izkazano zaupanje tudi mojima naslednikoma. Z velespoštovanjem M.S.ML Podpisana si usojava slavo, občinstvu naznaniti, da sva prs« vsels staro in dobro znano delikatesnim Hagom M. Seidl v Novem mesta. Prosiva vljudno slavno občinstvo, da ohrani svojo tej trgovini do sedaj izkazano naklonjenost tudi v bodoče. Imela bova v zalogi vedno sveže ter najboljše blago, stregla slavnemu občinstvu vedno solidno in po nizkih cenah, ter skušala, da cenjene odjemalce v vsakem oziru zadovoljiva. Najvljudneje se priporočava z velespošto van j em rata Sobo. ^i^^^^M.^MBMH^^^M^Ma^^^^BnnnnnzonBs»v^^^^.^^.^^^^.^.^^^^^^^^^«^nsBi «ssanammmamnannnnsss«CTs*CTiiBea......iiiii«*aanaanaVaaVaVaj Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. seana 0mmtm ■ »■..■•■■■■ Stritarj«va aliea št... 2. ....rvi«! «*n. aasss ivm. rsiralaka v IpJjtts, Coiovns, Trata bi Sarajovn. Priporoča srsmsss na sasajika hsmssnlse srssks a 18 kron, žrebanje dne L marca L L glavni dobitek SSSJtS STSa. Sprejema vtssa as lrstftiSS in as tsaSCt rscsn ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4\\ *m na 0084 11 428702 85 6111 32 0645