M eteIko T slovenskem slovstvu. 49. Kakor za male šole na kmetih, v mestu pa za rokodelske in obertnijske, za ktere je Metelko pomenljivo odločil še posebej: BJahrlich 15 fl. einem Schuldiener oder Praeparanden als Honorar, dass er wahrend des zvveistiindigen katechetischen Unterrichtes fiir Lehrjungen an Sonn- und Feiertagen durch Ueberwachung dasSchwatzen verhindert, wodurch der Unterricht fruchtbarer wird;" — tako je poskerbel za srednješole gimnazijske, kamor je ubožnici volil 200 gld., trem poštenim pa pridnim učencem railodare po 80 gld., Alojznici 1000 gld.; pa tudi viših — bogoslovnih — ni pozabil, kajti sporočil je razun svojih dubovskih bukev nepremožnim novoposvečenim duhovnikom 500 gld. itd. — Tako je lepo svoje premoženje obernil Metelko vse lepo v dobre namene in blage naprave. Da si ga je nabral toliko, k temu je precej mu pripomogel neki tergovec ljubljanski Dežman izročivši mu nekoliko svoje lastnine, naj jo on po svoji previdnosti obrača blagodarno. To je bil tisti Dežman, kteri je tolikanj čislal Metelčico, da je svojo hišo dal si opisati v nj e j z reki iz svetega pisma, na pr. BAko Gospod hiše ne zida, se zastonj trudijo, kteri jo zidajo; ako Gospod inesta ne varuje, zastonj čujejo, kteri ga varujejo" itd., kar so poslej zazidali, češ, sedaj je istina le nvidez pa pinez"? ! To je bil tisti Dežman, kteri ima na mirji ali pokopališču sv. Krištofa poleg Zupana edin še v Metelčici napis na svojem spominku. Obema napisoma se zna roka Metelkova; toraj naj se, če prav le v Gajici, ponatisneta tukaj in — izvirna celo sama po sebi — ohranita zanamcem! Eadoličan iz Berd, rojen 23. kimovcaGorenec Doslovčan — Naučitelj sv. 1783, kupec, živ in mertev ubogimpisma. — Škofiski pismovod, potem Faj- dobrotnik , de nikjer ne boljšiga;mošter per sv. Petru zadnjič per sv. vežam božjim podpora, vsim izgled, Nikolaji in korar. perjatel homeopatii in slovenščini. ., . ,, ., T,, . F J v Duhovmm svetnik — Ubogim oce — t 16. prosenca 1835, neoženjen.Učencam podpora —- Vsim izgled. Večin mu spomin. Star 71 let f 21. mal.travna 1822. Tčma, Zupanovemu pa Dežmanovemu, skoraj ravno nasprot sta na drugi strani slovenska spominka, Vodnikov pa Čopov, in med njimi nekoliko bolj proti sredi je Metelkov, iz kamna sicer, toda prenizek in premalo očiten, in še ta se že podira m maja! Res je, kar je pel mu 1. 1830 v čbelici Prešernov Lesničnjek (Holzapfel): Tak' u prah in razvalineLe kar v sercu lep'ga stvari Se na zemlji vse razspe,Božja milost, obstoji, Čas pomigne, vse to mine,Unstran sveta lepši zari, Kar človeški rod počne.Lepši se ponebesi. Vendar se mi zdi primerno spomniti, naj se pazi na Metelkov grob in naj skerbita mestni župan ter stolni župnik, da na gomili ljubljanski dostojniši spominek ranjkemu napravijo, ako ne drugi, vsaj — sirote ljubljanske ! Kakor peneze, tako je tudi knjige svoje modro volil, kar je duhovskih, duhovščnici ali potrebnim bogoslovcem darmo (gratis), kar je neduhovskih, slovenskih in slovanskih, pa licealni bukvarnici. Ker pa je le-ta mnogotere že imela, jih je poslednje vstanovitve njegove izverševatelj, profesor Janez Poklukar, naklonil pristojno nekaj knjižnici gimnazijski (Cf. Jahresb. Obergymn. Laibach, 1861. S. 32: 130Werkein 148Banden, 20 Landkarten, 101 Program.und 1862 : 22 Werke und 1 Karte), nekaj semeniški, kjer se dobijo na pr. še nektere slovnice njegove itd. Po Nečaseku izv&n, da je v spisku Metelko zapustil neko slovstveno zgodovino slovensko. Meni pismeno sam ni izročil nobene stvari, ustmeno pa rad pojasnil vselej, kar je vedil ; česar pa ni vedil prav, je koj tudi povčdal, da ne vč prav, da dvomi; nikdar ni hotel več vediti, kakor je res vedil. Po njegovi smerti se obernem toraj do izverševatelja njegove oporoke, in ta mi rad dovoli, da pregledam knjige in spise Metelkove. Imel je Metelko knjig kolikor že iz vseh deseterih narečij ali jezikov slovanskih, hranil pisma nekterih slovstvovateljev in književnih svojih prijateljev, nektere spiske ali naloge nekdanjih učencev z liceje pa tudi z gimnazije. Teh nekoliko — knjig in spiskov — pokloni prof. J. Poklukar tudi meni, češ, naj jih obernem po njihovem namenu slovenstvu, vzlasti slovenskemu šolstvu v prid. Po vsem tem se sme reči, da je Metelko, kar je pri šoli in slovenščini zaslužil, tudi za šolo in za slovenščino založil, in — kolikor so premalo čislali ga v življenji, toliko bolj ga hvalimo po smerti in ga vsled tega še v prihodnje slavili bodo hvaležni učenci in učit e 1 j i slovenski.