Številka 52 Letnik 51
Cena 15,- šil. (150,-SIT)
petek, 31. dec. 1999
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P. b. b.
Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt /
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
naš tednik
2
Politika
Politika
3
Razmišljanje ob vstopu v leto 2000 ter novoletna voščila bralkam in bralceAŠEGA TEDNIKA predsednikov osrednjih organizacij
Prelomnica tudi za Slovence
Piše mag. Rudi Vouk, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev.
■ eto 2000 ni samo prelomnica v našemu štetju ča-I—sa, je tudi prelomnica v življenju narodne skupnosti. Narodna zavest v življenju koroških Slovencev morda nikoli v tem stoletju ni igrala tako majhne vloge kakor danes. Smo Slovenci, seveda, toda nikogar ni več, ki ne bi obvladal tudi nemščine in ki se ne bi mogel vključiti v življenje večinskega naroda tako, da nihče ne bi opazil, da je pripadnik slovenske narodne skupnosti. Zmeraj manj je ljudi, ki bi bili pripravljeni izpostavljati se takšnemu riziku za uveljavljanje svojih manjšinskih pravic. Asfaltiranje neke ceste je mnogim pomembnejše od uveljavitve slovenščine kot uradnega jezika. Da se nam ne bi bilo treba priznavati kot Slovence, mnogi raje izpostavljamo alps-ko-jadransko miselnost in smo kar trojezični, čeprav italijanščine nič ne znamo.
Pretresljivo nazadovanje števila koroških Slovencev je morda uspelo nekoliko upočasniti, še naprej pa nazaduje narodna zavest. Mnogi obvladajo slovenščino le še zato, ker si od tega pričakujejo gospodarske koristi, ne pa zato, ker bi slovenstvo bil del njihove identitete.
Po drugi strani so očitno in hvala Bogu minili časi živčnega in ostrega nasprotovanja vsemu, kar je slovensko. Ce Hei-matdienst kritizira Haiderja, ker je menda prepopustljiv nasproti Slovencem, to govori zase. Če velika večina ne razume, zakaj ni možno urediti dvojezičnih otroških vrtcev, je to znak, da so se časi spremenili. Je pa to vzporeden pojav s prvim in očitno ne seže preveč globoko.
O dvojezičnih napisih še zmeraj nihče noče kaj vedeti, da bi se kdo od ..nemških demokratov” naučil več slovensko kakor „Dober dan”, ostane redka izjema. Obe strani, veči-
na in manjšina, sta se nekje naveličali narodnostnega konflikta. To pa še dolgo ne pomeni, da sta ga rešili -skoraj vsa vprašanja, ki so bila odprta ob podpisu državne pogodbe in ki so bila odprta v sedemdesetih letih, so še zmeraj odprta.
Tretji vidik je, da vzpostavitev meje, katero prav 10. oktobra 2000 nekateri spet mislijo močno proslavljati, že kmalu potem ne bo igrala več nobene vloge. Avstrija in z njo Koroška in Slovenija bosta del EU. Več ko polovica vseh odločitev bo padla v Bruslju, nekaj še na Dunaju in v Ljubljani, za Celovec	ne
preostane skoraj nič. Vloga načina, v katerem smo bili preteklih osemdeset let, ne bo več ista. Od nas samih in od matičnega naroda v Sloveniji bo odvisno, če bomo hoteli ostati Slovenci ali ne. Izgovori, da ne moremo biti Slovenci, ker večinski narod na nas tako pritiska, ne bojo več verodostojni.
Oblikovanje narodnostne politike v takšnem položaju ni enostavno. Menim, da je treba upoštevati sledeča izhodišča:
• Prav zato, ker biti Slovenec ni samoumevno, temveč vse bolj stvar zavesti, je potrebna demokracija znotraj narodne skupnosti. Kdor hoče sooblikovati politično usodo koroških Slovencev, pri čemer politika kot splošen pojem vsebuje tudi kulturo in gospodarstvo, naj ima možnost, da to neposredno stori. Čas narodnih voditeljev, ki bi jih poslušalo vso ljudstvo, je minil. Ljudstvo
Kar najbolj potrebujemo v novem stoletju in kar nam je najbolj manjkalo v preteklem, je zdrava samozavest.
PREDSEDNIK NSKS MAG. RUDI VOUK
samo mora skleniti, kaj potrebuje za narodno preživetje - in če to sploh hoče.
N:
j arodni svet bo leta 2000 izvedel svoje druge I neposredne volitve. Rezultat teh volitev naj bo izraz politične volje koroških Slo-vcencev.
•	Bitje narodne skupnosti in kakšne pravice potrebuje narodna skupnost za preživetje, ni ideološko vprašanje. Od zunaj povzročena dvotirna organiziranost narodne skupnosti je že zdavnaj preživeta. Iz potrebe po demokraciji znotraj narodne skupnosti sledi tudi potreba po enotnem nastopanju navzven. Zato smo ustanovili Koordinacijski odbor koroških Slovencev (KOKS) skupno z ZSO, ki omogoča tudi večinsko odločanje.
•	Koroški Slovenci morajo sami odločati, kaj se jim zdi po-
membno za obstoj in razvoj narodne skupnosti in kaj ne. Takšne odločitve ne morejo pasti niti v Ljubljani, še manj na Dunaju. Zato pa je potreben primat politike, ki lahko upošteva celovitost narodne skupnosti od Zilje do Podjune. Ne more vsak imeti svojega lastnega projekta za zveličavnega za vso narodno skupnost in ga skušati promovirati na račun drugih. Če hočemo v naslednjem stoletju ostati koroški Slovenci in ne ziljski Slovenci, Pliberški Slovenci, Slovenci z Djekš in končno Slovenci te ali one družine, mimo skupnega formuliranja naših prizadevanj ne bomo prišli. Zato smo se v KOKS tudi dogovorili za nov način financiranja naših dejavnosti.
•	Tudi v skupni Evropi ostajajo potrebne manjšinske pravice. Če Evropa ne bo upoštevala raznolikosti svojih delov, bo propadla. Zato ostaja škandal evropskega merila, da člen 7 državne pogodbe še zmeraj ni izpolnjen - predvsem, če se Avstrija po drugi strani napihuje kot varuh človekovih pravic. Površna diagnoza, da se Nemci ali nemškogovoreči Korošci in Slovenci ne tepemo in pljuvamo, je premalo. Potrebna.je dosledna enakopravnost - od otroškega vrtca do deželnega zbora.
•	Navsezadnje pa smo sami naše usode krojač. Če se pravic, ki nam grejo, ne bomo posluževali, potem je tudi boj za te pravice nesmiseln. Če zahtevamo politično vlogo za koroške Slovence, sami pa se političnega življenja ne udeležujemo, potem je ta zahteva brez podlage. Kar najbolj potrebujemo v novem stoletju in kar nam je najbolj manjkalo v preteklem, je zdrava samozavest.
Želim vsem bralkam in bralcem NAŠEGA TEDNIKA obilo uspeha, sreče in zdravja v letu 2000!
Sprejeti nove izzive ob spoštovanju raznolikosti
Piše dr. Marjan Sturm, predsednik ZSO - Zveze slovenskih organizacij na Koroškem.
Postavljati moramo v ospredje delo, kvaliteto in profesionalnost.
PREDSEDNIK ZSO DR. MARJAN STURM
K |e glede na to ali zdaj iz-I \l flaiamo iz tega, da bomo I N obhajali ta Silvester pričetek novega tisočletja ali pa bomo to storili matematično šele leto navrh - dejstvo je, da nosi letnica 2000 neko magičnost v sebi, ki se ji ne moremo izogniti.
Preteklo stoletje je bilo namreč na eni strani stoletje totalitarizmov, nacionalizmov, svetovnih vojn in osvobodilnih gibanj vseh vrst, na drugi strani pa stoletje znanosti, izumov in gi-gantičnega tehnološkega razvoja ter napredka. Ta razvoj bi teoretično lahko omogočil relativno blagostanje vsem ljudem na svetu, brez lakote in z osnovno socialno zaščito. Pa temu ni tako, ker se namreč resurse delijo neenakomerno. Tretja plat tehnološkega razvoja pa je onesnaževanje narave, ki dobiva nove razsežnosti v obliki vedno večjih naravnih katastrof.
Zato nosi pogled v prihodnost neko negotovost v sebi. Čas, v katerem živimo, je čas hitrih sprememb, je čas fleksibilnosti, Prilagajanja in nepreglednosti.
Tem izzivom se nihče ne more izogniti, ne posamezniki, ne večine in tudi ne manjšine.
Na eni strani se namreč izteka obdobje klasičnih nacionalnih držav, v katerih so narodi organizirali svoje življenje bolj ali manj avtonomno. Namesto njih dobivajo integracijski modeli povezovanj vedno večji pomen. S članstvom v Evropski uniji je npr. Avstrija približno TO % svoje suverenosti delegirala v Bruselj. Nekateri strokovnjaki celo napovedujejo, da se do ta proces še stopnjeval in da do prej ali slej prišlo do nove kvalitete evropske integracije v obliki evropske zvezne države.
Kaj vse to pomeni za nas kot manjšino? Na eni strani vidim
pozitivne učinke v tem, da ozki (nemški) nacionalizem v teh procesih izgublja na pomenu, da pridobiva na pomenu dvo- in večjezičnost. Skratka: V procesu globalizacije je znanje izključni oziroma zelo pomemben faktor napredka, ne pa ta ali ona narodna pripadnost, ta ali ona strankarska pripadnost. Manjšina, ki se tega zaveda, ima prednosti pri razrešitvi novih izzivov.
Pred nekaj tedni je prof. Reiterer predstavil študijo, v kateri je prišel do zaključka, da na Koroškem približno 54.000 ljudi od petnajstega leta naprej v tej ali oni obliki zna slovensko. To seveda ne pomeni, da so to vsi Slovenci. Po mojem kaže ta podatek le to, da v procesu evropske integracije dobiva znanje jezikov večji pomen. Mislim, da ista študija, narejena pred recimo desetimi ali dvajsetimi leti, ne bi prišla do teh izsledkov.
\z
e torej evropski proces | gre v smer večjezičnosti V™/ in odprtosti, potem se bo morala manjšina temu odzvati tako, da bo ponujala vsem tistim, ki to želijo, kvalitetno jezi-kovno-kulturno ponudbo. Hkrati pa bo morala država omogočiti kvalitetno šolsko in predšolsko izobrazbo, kvalitetno medijsko oskrbo - ne samo zaradi manjšine, temveč tudi zaradi tega, ker pač živimo v prostoru, kjer
bo znanje jezikov sosedov tudi eden izmed pogojev za gospodarsko uspešnost ne glede na narodno pripadnost.
To pa navsezadnje pomeni tudi strpnost in odprtost navznoter. Identiteta je danes večplastna in je ni mogoče doumeti le enodimenzionalno. Pluralnost je dejstvo, tudi pluralnost identitete.
Pogled v leto 2000 ali pa v tretje tisočletje je lahko optimističen, če bomo znali sprejeti nove izzive in če bomo ob spoštovanju vse raznolikosti v nas samih postavljali v ospredje delo, kvaliteto in profesionalnost. Dela je namreč zadosti za vsakogar, ki želi kaj postoriti.
V tem smislu želim vsem bralkam in bralcem NAŠEGA TEDNIKA prijetne praznike in uspešno novo leto ali novo tisočletje.
Ne zamudite roka prijave za staže pri evropskih ustanovah!
Naslednja roka: 15. januar in 15. marec 2000.
Staže (praktike) v ustanovah Evropske unije (v uradniških strukturah prav tako kakor pri samih poslancih Evropskega parlamenta) nudijo mladim akademikom posebne možnosti nadaljnjega izobraževanja in so dandanes pravzaprav neobhoden del službene kvalifikacije za razne študijske panoge.
Podrobnejše informacije o pogojih za štipendije nudijo:
•	Pisarne za študije v inozemstvu (Auslandsstudien-referat) avstrijskih univerz;
•	predstavništvo Evropske komisije in Evropskega parlamenta na Dunaju (Karntn-erring 5-7, A-1010 Dunaj, tel.: (43-1) 51 61 70; fax:(43-1) 513 25 15; Internet: http://www.europarl.at, ali http://europa.eu.int/austria/) ali pa tudi
•	pisarne evropskih poslancev (ime poslanca, Evropski parlament, Rue VViertz 60, B-1047 Bruselj, telefonske številke na internetu). Rok prijave za staže od 1. marca 2000 naprej je 15. januar 1999. Naslednji rok je 15. marec 2000.
Aktualne razpise za natečaje in službe pa najdete na internetu pod:
http://www.wienerzeitung.
at/amtsbl/eujobs.htm
Bojan-llija Šturm-Schnabl
Drage bralke, dragi bralci NAŠEGA TEDNIKA!
Po obširni božični številki smo Vam za novo leto 2000 pripravili dvojno izdajo in želimo pri prebiranju NT obilo veselja. Naslednja izdaja bo izšla v petek, 14. januarja 2000.
Prisrčni se Vam kot naročnikom zahvaljujemo za zvestobo našemu časopisu. Za leto 2000 Vam želimo obilo sreče, božjega blagoslova, osebnega zadovoljstva in predvsem zdravja!
Uredništvo in uprava NAŠEGA TEDNIKA
4
Iz naših občin
Dobrla vas: Po treh letih prva skupna božičnica
Po aferi Karner se je politično vzdušje v Dobrli vasi nekoliko pomirilo. Po treh letih se je celotni občinski svet spet udeležil božičnice.
NA ZADNJI SEJI
Selani sklenili 10-milijonski proračun
Sele. Na zadnji občinski seji v tem letu so selski mandatarji sklenili proračun za leto 2000 v višini 10 milijonov šilingov. Primanjkljaj znaša 1,3 mio. in ga bo morala pokriti dežela Koroška, tako župan Engelbert VVassner (SPO). Veliko manevrskega prostora proračun ne dopušča. Iz izrednega proračuna hočejo Selani financirati sanacijo nogometnega igrišča, kar bo stalo 300.000 šilingov. Nekaj pomembnih del ob igrišču je občina financirala že v preteklem letu. Proračun je bil letos sprejet soglasno. Precej želja pa imajo frakcije pripravljene že za prvi dodatni proračun, o katerem bodo glasovale vigredi 2000.
NA DJEKŠAH____________
Sanacija ceste na Vovbrsko goro
Djekše. Poračun občine Djekše bo v letu 2000 znašal 19,3 milijonov šilingov. Kot mala občina si Djekše ne morejo privoščiti velikih finančnih skokov. 1,4 mio. šilingov bo šlo za sanacijo ceste na Vovbrsko goro, 1,4 mio. za odplačevanje nove gradnje občinskega urada.
Dobrla vas. Neke vrste božični mir je vladal po občinski seji v Dobrli vasi pretekli teden v četrtek. Prvič po treh letih so se vse občinske frakcije udeležile skupne božičnice. Zaradi afer okoli podžupana Karnerja in odklonitve javnega dvojezičnega otroškega vrtca v zadnjih dveh letih frakcije niso hotele praznovati skupno s SPO, ki je nato v zadnjem času vsaj nekoliko spremenila svoj stil.
Proračun 2000. Preden so se lahko mandatarji usedli pred pogrnjeno mizo, je bil na dnevnem redu še proračun za leto 2000. Občina Dobrla vas je tudi leta 2000 med redkimi občinami, ki so same (brez pomoči dežele) v stanju sestaviti izravnan redni poračun, ki znaša 95,7 mio. Letos pa je morala iz rezerv prispevati 2,35 mio. Finančni referent, podžupan Helmut Schvvab (bivša F) je s tem v zvezi opozoril, da so obvezne dajatve vedno višje, samo za bolnice mora dobrolska občina prispevati 30,5 mio. šil.
Tudi mag. Rudi Vouk (EL) je kritiziral finančno politiko dežele:
..Občinski svet je sklenil celo vrsto projektov, za katere pa ni na voljo denar," tako Vouk. Proračun 2000 je bil sprejet soglasno.
Polemična Piuk. Za že znane nacionalne medklice je spet skrbela Christine Piuk (F), ki je tudi članica narodnostnega sosveta. V
posebnem predlogu je zahtevala, naj se društvom v občini podvojijo podpore. Od tega izvzeta pa naj bi bila slovenska društva, Je ta imajo itak dovolj finančnih podpor," tako Piukova, ki je s tem spet enkrat negativno izstopala na občinski seji.	S. K.
V občinskem svetu v Dobrli vasi se je po treh letih nekoliko izboljšalo vzdušje. Na sliki so mandatarji VVastl, Vouk (EL) in Krojnik (OVP) - z leve.
Velika silvestrovanja v Pliberku in v Železni Kapli
Od Podjune do Roža so na programu velika silvestrovanja.
■	Pod geslom Coppl 2000 bodo praznovaji Kapelčani na Glavnem trgu v Železni Kapli. Ob 18. uri bo sv. maša, od 19. do 21. ure pa silvestrovanje za otroke. Ob 24. uri bodo zvonili v novo leto, nato bosta sledila velik ognjemet in novoletna tombola. Glavna nagrada je prašič, ki naj bi prinesel srečo.
■	V Pliberku gostilničarji na Glavnem trgu sodelujejo z društvi, ki bodo postavila svoje točilnice, tako da bo nastal na Glavnem trgu pravi živ-žav. Ob 17. uri bo župnik Ivan Olip za otroke imel mašo, nato bo sledilo silvestrovanje za otroke z ognjemetom. Nato so na vrsti odrasli z mašo, na Glavenm trgu pa se bo nato pričelo praznovanje. V živo bosta igrali skupini „White Vibration" in
„Die Buben." Ob 24. uri bo Pliberčane pospremil velik ognjemet v leto 2000.
■ V občini Dobrla vas vabita edino gostilni Pucher in Pata - Pata na praznovanja. Na Metlovi pa praznujejo nogometaši.
■ Manjša praznovanja pa so pripravili tudi po vaseh, kot npr. v Vogrčah (pri Florijanu) ali pa v Dvoru pri Šmihelu. Megaspektak-la pa sta vesekakor na programu v Celovcu (celo mesto) in v Veli-
k o v c u
(na Glavnem trgu), kjer bo občina nudila vsem obiskovalcem velik brezplačen bife.
■	V Beljaku čaka cela vrsta praznovanj in atrakcij, mdr. „Millennium Mundi" in „Zeitreise Villach."
■	V Borovljah je
SPD Borovlje pripravilo praznovanje v društvu, ki bo potekalo od 21. ure naprej v društvenih prostorih pri Bundru.
■ V Šentjakobu šef „Cafe Treffpunkt" vabi na novi vaški trg, na Reki pa hotel Antonič ponuja
poseben milenijski meni in ple$ od 20. ure naprej.
■	V Bilčovsu bo za Silvestrovo bolj tiho. Edino gostilna Knaberlč - Seher v Velinji vasi je pripravilo manjši Spektakel na prostem.
■	Na Bistrici v R. vabijo na sil' vestrovanje bistriški gasilci, „Cafe am Platzl" ter gostilna Stefaner.
■	V Rožeku gostilne sicer n6 bodo zaprle, večjih prireditev pav občini ne bo. Prav tako mirno bodo šli občani v novo leto * Bekštanju, kjer ni javnih pri' reditev.
i
!
(
I
I
(
(
c
r
t
F
E
t
c
0
a,
j°
aj
ta
j-
m
la
VFHouju v gostišču Juenna vČepičahje Sabine Egger praznovala zmago v svetovnem pokalu. Z leve: Štefka Amrož, (mama) Margarthe Egger, Sabinin menedžer Michael Hinterholzl, globaški župan Paul Robnig, Sabine Egger, Frid/ Wutte in Sabinin prijatelj Mario Buchvvald.	Foto: Fe ra
Globašani so slavili zmago svoje Sabine
lz Lienza se je Sabine Egger z navijači direktno peljala domov v Glo-J’ basnico, kjer so v Filouju čakali že domačini s čestitkami.
Lienz-Globasnica. Zmagovalka	očarati," tako Sabine po zmagi. Ker	bila na svoje Globaške navijače iz-
svetovnega pokala 98/99 Sabine	je bilo vzdušje odlično, se je Sabine	redno ponosna, saj so jo dodatno
, b9ger je v sredo v Lienzu na Vzhod-	po končani tekmi peljala domov v	motivirali k izredni vožnji v drugem
nem Tirolskem poskrbela za veliko	Globasnico, kjer je sledilo v diskote-	teku. Sabine si bo zdaj za nekaj dni
senzacijo, ko je po prvem teku z 11.	ki Filou veliko praznovanje. Med	oddahnila v domačem Štebnu, sil-
y®sta šla v slalom in postala prva.	gratulanti je bil seveda prijatelj, no-	vester pa bo praznovala skupaj s
v Ljenz jo je spremljal cel avtobus	gometaš Mario Buchvvald, prišel pa	svojim prijateljem,
navijačev, „in teh nisem hotela raz- je tudi župan Paul Robnig. Sabine je	Silvo Kumer
Kapelčanom bo na voljo 124 milijonov
Sicer je deželna vlada Kapelčanom črtala nekaj projektov, kljub temu je proračun v
Železna Kapla. Na zadnji občin-i seJi v tem letu so mandatarji soglasno potrdili proračun za leto
glasno potrdili proračun za leto 000 v višini 124,3 mio. šilingov, kar Pomeni zvišanje za 12,96 %. Pri tej Vs°ti je minus v višini 6,4 mio. šilin-9°v sorazmeno majhen in ga je ezelna vlada tudi tolerirala. Manj-ajočo vsoto bo verjetno v teku letu Pokrila dežela Koroška. Največji del ,enarja bo šel v izgradnjo kanaliza-C|jskega omrežja.
Čeprav je proračun v primerjavi z arugimi občinami visok, ni bilo mož-n° dotirati projektov pri mladini, kul-Pri- športu in kmetijstvu. Zato so Janc Jožef Smrtnik in mandatarji L le težko soglašali. Upanje na izboljšanje pa je še vsekakor prvi do-Qatni Proračun vigredi 2000.
Potrebno je bito veliko pogovorov pri sestavljanju proračuna. (Z leve, referent Ojster, podž. Smrtnik, vodja urada Koschlak in pristojni urada
SMUČIŠČE NA PECI
Tirolčan investira več milijonov šil.
Novemu poslovodji smučišča na Peci Rudolfu Schreyerju je uspelo za investicije pridobiti novo podjetje, namreč AG Pet-zenland, ki hoče prihodnje leto smučišče kupiti za 20 mio. šilingov. Nato hočejo Tirolčani investirati nadaljnjih 70 mio. šilingov.
Letošnja sezona je dobro pričela, dnevno pride na Peco 800 gostov, v počitnicah celo več. Veliko važnost pripisuje novi poslovodja dobrim snežnim razmeram, zato hoče do vrha smučišča inštalirati snežne topove. Za to potrebuje 30 mio. šil.
V načrtu je tudi sedežnica na slovensko stran, kar bi stalo 20 mio. šilingov, nekaj bi k temu prispevala tudi EU. V celotni koncept pa hoče Schreyer vključiti tudi regijo okoli Klopinj-skega jezera, ki bi s tem imela tudi pozimi polne hotele. Paralelno k tem investicijam, naj bi v dolini nastalo tudi veliko igrišče za golf.
S Peco gre spet na bolje. AG Petzen/and hoče investirati 70 milijonov šilingov.
PRORAČUN 2000
V Galiciji so morali načeti rezerve
Galicija. 20,9 mio. šil. obsega proračun v občini Galiciji v letu 2000 in je izravnan. Grozečega minusa so se Galičani znebili s tem, da so v proračun vzeli 390.000 šilingov iz kapitalskih rezerv. Sklep je občinski svet sprejel soglasno. Milan Blažej (EL) je dejal, da je manevrski prostor vedno manjši, saj požrejo bolnice (2,15 mio.), zveza šol (1,13 mio.) in zveza za socialno pomoč (3,15 mio.) večji del proračuna. Galičani upajo, da bo dežela med letom dala nekaj izrednih finančnih dotacij.
6
To je bilo leto 1999
To je bilo leto 1999
7
... zdaj pa bova šla na krvavi travnik ... ... tega nisem rekel VVakounigu, ampak podžupanu Flodlu...
BISTRIŠKI PODŽUPAN PETER WINKL (SPČ)
Slike: Fera
Karikature: FrieBnegg
mm
;
iberqant' 1
Ehiasi
domov
gLAM se i'
1999 se je pričelo varčeinje
Za občine leto 1999 ni bilo ravno rožnato. Naj večje uspehe so lahko zabeležile še privatne 1 Bt)RCfupMSrER iniciative. S koncem leta so morale vse občine pričeti masivno varčevati. Pripravil smVq Kumer
GEMEINDEAMT OBČINSKI URAD
riBČM
oiro5«wm n°JCWIIN
Ehmfaf
■	Uspeh s samoiniciativami
Privatni vrtec. Velik zgodovinski uspeh je v Dobri! vasi zabeležil mag. Štefan Kramer s svojimi odborniki. Ker je župan Pfeifer s SPČ preprečil javni dvojezični vrtec, je Kramer z društvom Mavrica postavil na noge privatni otroški vrtec, ki je septembra odprl vrata in je do zadnjega mesta zaseden.
Konec za sežigalnico. Mag. Planzi Miki je v Podkloštru organiziral protest proti sežigalnici odpadkov. Pri ljudskem povpraševanju se je sicer 58 % občanov izreklo za projekt, toda med letom se je izkazalo, da sežigalnice ne bo - celo EU je ni odobrila. Vrtec „Jaz in ti“ v Borovljah je v tem letu dobil od dežele in države končno vrnjen vsaj del denarja, ki ga je investiral. S tem se je sicer zmanjšal kredit, finančne skrbi pa društvu kljub temu ostanejo.
■	Afere in škandali
Bistrica/Šmihel. Za nepotrebne zaplete je skrbela velikovška okrajna SPČ, ki je hotela kanalskemu rebelu Pepeju Poto-tschnigu pokazati moč in ga povabila za „zatožno klop“ - toda brez rezultata.
Za razburjenje je skrbel tudi bistriški podžupan Peter VVinkl (SPČ). ..Politična nasprotnika" P. Potoschniga in mag. V. Smrtnika je zatožil pri njihovih šefih in si s tem v občini pridobil naziv „Schiegler-Peter".
99
'*v\
alfred kral (el/bistrica) ^Hzacija in finance, je bito v letu 1999 K tebi Flodl ne bom prišel z odira,*
ve-
Z lastno iniciativo je mag. Stefan Kramer uspel. I/ Dobrii vasi imajo od letos naprej privatni dvojezični otroški vrtec, ki je do zadnjega mesta zaseden.
Dobrla vas. Afera Karner je bila na začetku leta glavna občinska tema. Karner je nato odstopil, s tem se je klima v občini nekoliko pomirila.
Pliberk. 12 mandatarjev je politično poseglo v šport in na iniciativo SVG Bleiburg preprečilo slovenskemu športnemu društvu namembo nogometnega igrišča.
CITATI
Nevarno je, če začnejo politiki soditi o tem, kaj je umetnina in kaj ne.
MESTNI SV. GOTTFRIED STOCKL (ČVP/PLIBERK)
Uspeh je bil možen, ker so se člani začeli zavedati pomena samostojnosti.
MARKO TRAMPUSCH, PREDS. STROJN. KROŽKA
Kot narodna skupnost smo doslej dobili le to, kar smo si sami priborili.
MAG. URBAN POPOTNIK (VS BISTRICA N. Z.)
Pliberčane svarim, da naj ne grozijo z mišicami, sploh še, če se izkaže, da je v njih samo zrak.
PREDSEDNIK SOSVETA DR. MARJAN STURM f
Če bo šlo tako z občinskimi financami
naprej, bodo občine kmalu financirale 'Pani so v vedno težjem položaju. deželo in ne obratno.	fševanje kočljivih zadev, kot so to vrtci,
■ Večna tema kanalizacija
Podjuna. Tudi leto 1999 je bilo vprašanje čiščenje odplak eno poglavitnih tem v občinah. Bistrica in Pliberk se še vedno niste zedinili, Globašani pa so v tem letu upal' na zeleno luč za lastno napravo, na žalost doslej zaman. Edina luč v kanalu: Občinar"1 so do leta 2012 podaljšali rok za rešitev kanalizacijskega vprašanja. Državi je namreč zmanjkalo denarja...
Drugače je prišlo
Sele. Veliko je bilo ob začetku leta govora o počitniški vasi ob Smelškem jezeru. Že po prvih Protestih Zelenih je zadeva utihni-
Suha. Ker občina ni bila pripravljena nastaviti dvojezične vrtnarice je BKA črtal podporo. Ker vrhu tega ni bilo zadosti prijav, so "Psevdo dvojezični vrtec" ukinili.
Vogrče. Veliko je bilo selje, ko so vogrški gasilci osvojili koroškega prvaka - tem večja je bila jeza, ko jim deželni svetnik VVurmitzer ni dovolil zidati gasilskega doma po vogrskih načrtih. Brnca. Čeprav so šefi Elana vedno zatrjevali, da tovarna ni ogrožena, je prišel letos zanjo konec. Skoraj celotno proizvodnjo so preložili v Begunje.
Pliberk. „Obljube delajo dolg." Tega izreka pa se očitno ni preveč zavedal predsednik sosveta Marjan Sturm in je črtal obljublje-
no podporo za Kulturni dom Pliberk. Pliberčani so masivno protestirali - zaenkrat zaman.
Volitve. EL je hotela letos : VVakounigom v deželni zbor in z B. Sadovnikom v parlament. Nič ni bilo iz tega, oba sta ostala ohranjena EL in družinama.
■ Samostojnost
Podjuna. Strojnemu krožku Podjuna je grozil konec, ker je imel premalo članov. Uspelo pa je število zvišati nad 270 - s tem ostanejo slovenski kmetje tudi v prihodnje samostojni.
■	Nova povezava
Železna Kapla. Desetletja je trajalo, preden je prišlo od uresničitve projekta Pavličevo sedlo. Letos so pričeli z gradnjo ceste, ki bo že leta 2000 povezovala dolino reke Bele in Logarsko dolino.
■	STOP za železnico
Rož. Iniciativa SOS Rož je uspela. HL/AG preverja nove možnosti za gradnjo železnice skozi Rož. Podjuna. V Podjuni pa se iniciative še borijo za svoje pravice, medtem pa je HL/AG že predložila svoje načrte, ki so vzbudili predvsem v Škocijanu protest.
8
Rož - Podjuna - Žila
ČESTITAMO
V	sredo, 29. decembra, je slavila 72-letnico Marija Sting-ler z Bistrice v Rožu. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam SPD Kočna in prijateljev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljenki na mnoga zdrava in milosti polna leta.
Pred nedavnim je praznoval osebni praznik Janez Debevec iz Grpič pri Brnci. Zvestemu bralcu in naročniku NT iskreno čestitamo!
65-letnico je obhajal Franc Niemetz, po domače Toplicar na Plešivcu nad Kotmaro vasjo. Iz srca čestitamo in želimo obilo zdravja ter zadovoljstva.
Minuli torek, 28. decembra, je slavil rojstni dan Simon Sme-ritschnig iz Šmarjete v Rožu. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam sorodnikov in dobrih znancev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljencu na mnoga zdrava in milosti polna leta.
Prav tako rojstni dan je obhajala Valentina Kušej. Občinski odbornici EL Bistrica nad Pliberkom iskreno čestitamo in želimo mnogo uspeha in osebne sreče tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje EL.
Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Mariji Stanz iz Dobrle vasi, Jožetu Urhu s Plaznice, Neži Starmuž iz Žamanj, Tončki Hobel iz Vesel pri Šentprimožu in Pavli Okorn iz Vinogradov pri Žitari vasi. Posebne čestitke pa veljajo Nataliji Sibetschnig iz Belovč, ki slavi 75-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev __ se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
V	nedeljo, 26. decembra, je praznovala rojstni dan Marija Feinig iz Sveč. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružujejo ŠPD Kočna in prijatelji.
V	Borovjah je slavila okroglo obletnico življenja Štefka Apo-vnik. Slavljenki ob tej priložnosti od srca čestitajo vsi domači in drugi sorodniki. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljenki na mnoga leta.
N Reki pri Šentjakobu je prav tako slavil okroglo obletnico življenja Franci Mečina. Tudi njemu veljajo naše iskrene čestit-
ke in najboljše želje.
1. januarja 2000 bo praznovala rojstni dan Krista Hilde-brandt iz Sveč. Čestitamo in kličemo na mnoga srečna in veselja polna leta. Čestitkam se pridružujejo prijatelji in SPD Kočna.
35. pomlad je obhajala Monika Ladinik iz Kršne vasi. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitke veljajo tudi Kristini Ladinik, ki je praznovala 10. pomlad.
Pred nedavnim je praznoval 62-letnico življenja Štefan Gregorič iz Male vasi pri Globasnici. Slavljencu od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, vesela in milosti polna leta.
Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebna praznika Kristi Smole in Mici Gregori. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljenkama iskreno čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
Pred kratkim, 21. decembra, je praznoval 72-letnico življenja Štefan Kušej, po domače Sri-enčev oče z Blata pri Pliberku. Slavljencu za to lepo obletnico iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva.
43. pomlad je praznovala Agnes Ramuš iz Strpne vasi. Slavljenki ob tej priložnosti od srca čestitajo in želijo vse naj-
boljše vsi_ domači in drugi sorodniki. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljenki na mnoga srečna in veselja polna leta.
Pred kratkim je obhajala 78-letnico Lucija Hedenik, Rožan-ka na_ Prebljah, Tomaž Nie-mitz, Žmuk na Plešivcu, pa 66-letnico. Obema slavljencema iskreno čestitamo in želimo vse najboljše.
V nedeljo, 2. januarja 2000, bo slavil rojstni dan Blaž Kor-desch iz Nonče vasi. Občinskemu odborniku EL Pliberk že vnaprej iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL.
Jutri bo obhajal rojstni dan Janko Oitzl s Polane pri Bistrici v Rožu. Čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo prijatelji in SPD Kočna.
Pred kratkim je slavila 60-let-nico življenja Tina Male iz Borovelj. Slavljenki za okroglo obletnico iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki.
Za minuli rojstni dan čestitamo tudi Kristi Haudej iz Prible vasi. Vse najboljše!
Dan pred svetim večerom, 23. decembra, je obhajala rojstni dan Marija Sager s Polene pri Šentlipšu. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje.
Pred nedavnim je obhajal osebni praznik Andrej Boroč-nik. Pevcu Moškega pevskega zbora Kralj Matjaž iz Libuč želijo vsi člani zbora vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
37. pomlad bo jutri praznoval Hanzi Zerzer iz Ladin pri Svečah. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam prijateljev in SPD Kočna se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
61-letnico življenja je obhajala Štefka Vauti iz Podgrada pri Klopinjskem jezeru. Prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva.
Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Tilki Račnik iz Dolinčič, Faniki Kajzer iz Rinkol, Mariji Prutej iz Vogrč, Fricu Fludlu iz Globasnice, Zori Krištof iz Šmihela, Mariji Kajdiš iz Kokja pri Dobrli vasi, Mariji Kraut z Bistrice nad Pliberkom, Erhar-du Stucku z Blata pri Pliberku in Rozi Žmahar iz Vogrč. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
V ponedeljek, 3. januarja 2000, bo obhajal rojstni dan Melhijor Verdel. Predsedniku SPD Borovlje in občinskemu odborniku VŠ Borovlje od srca čestitamo in želimo mnogo zdravja, sreče in zadovoljstva tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL.
Na Rutah v Podgorjah je obhajala osebni praznik Neža VVrolich. Slavljenki od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje Slovensko društvo upokojencev Šentjakob.
Prihodnji ponedeljek, 3. januarja 2000, bo obhajal 77-let-nico Hanzi Tschelesnig z Bistrice v Rožu. Slavljencu ob tem lepem rojstnem dnevu iz srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo prijatelji in SPD Kočna.
Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF.
ČESTITKA TEDNA
Polokrogli jubilej Hirmove mame
Prav danes, 31. decembra, slavi 75-letnico življenja Marija Prutej, po domače Hirmova mama iz Vogrč. Posebnega slavja jubilantka ni načrtovala, je pa včeraj v domačem krogu v Vogrčah nazdravila s svojimi najdražjimi.
Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje Slovensko društvo upokojencev Pliberk.
50 LET NAŠ TEDNIK
0 zaslužnih možeh in potrebni prepričljivosti
50-letnica NAŠEGA TEDNIKA in NSKS naj bi bila predvsem izziv za prihodnost.
izteka se stoletje, smo na pragu leta 12000 - izteka pa se tudi 50-letnica I NAŠEGA TEDNIKA in NSKS. Posebnih slavij nismo prirejali. Tega ne samo zaradi velikih skrbi, s katerimi se srečavamo zlasti v preteklih štirih letih in jih rešujemo s potrebno vztrajnostjo in optimizmom. Prirejali jih tudi zato nismo, ker dajemo prednost reševanju vprašanj, ki so merodajna za uspešno delovanje v naslednjem tisočletju. Jubilejna obletnica in iztekajoče se tisočletje pa sta prav tako primerna priložnost, da v bolj ali manj skrčeni obliki opozorimo na dogodke in osebnosti, ki so po 2. svetovni vojni merodajno vplivali na politični razvoj narodne skupnosti. Delovanje številnih - tako še živečih kakor na žalost že rajnih - političnih aktivistov je izraz poštenega in neumornega prizadevanja za ohranitev slovenskega življa na Koroškem. Marsikdaj so bili deležni nerazumevanja, kljub temu so vztrajali. Vodilo jih je prepričanje, kot ga je izrazil legendarni Mirko Kumer-Črčej: Ce morem koristiti slovenski stvari, se rad žrtvujem in prevzamem nalogo.
To seveda ne velja samo za tiste, ki jim dajemo v pričujoči izdaji NAŠEGA TEDNIKA več prostora. Takih javnih delavcev „z dušo in telesom” je še in še, predvsem tudi na kulturnem področju. Na primer Nužej Tolmaier, ki je pred 34-
imi leti začel delati v tedaj še skupni pisarni NSKS in K KZ.
Poleg tega je bil več let med vodilnimi sodelavci NAŠEGA TEDNIKA. Nužej pozna stvarnost narodne skupnosti kakor lastni žep. Svoje bogate izkušnje in informacije bi moral nujno posredovati sedanjim in poznejšim rodovom v obliki spominov.
Toda vrnimo se spet k 50-letnici NAŠEGA TEDNIKA in NSKS. Kakor boste lahko prebrali iz posameznih prispevkov, je NSKS izdal 14. septembra 1949 prvo izdajo NAŠEGA TEDNIKA zaradi deželnozborskih volitev.
Podpiral je samostojno kandidaturo Krščanske ljudske stranke. S tem je hotel na eni strani popraviti zamudo iz leta 1945, ko na deželnozborskih volitvah koroški Slovenci niso kandidirali s svojo listo. Na drugi strani pa je nakazal pot, ki ga je vodila, neposredno ali posredno, v vsej svoji polstoletni zgodovini - pot politične samostojnosti.
Ustanovitelj NSKS dr. Joško Tischer je bil odločen zagovornik samostojnega političnega nastopanja. Prav tako je bil -
kljub hudim razočaranjem, ki so mu jih v prvih letih po vojni prizadeli oblastniki komunistične Slovenije - odločen zagovornik tesnega sodelovanja z državo matičnega naroda.
Bil je mož globokega krščanskega prepričanja, hkrati pa dosleden nasprotnik	|
klerikalizma. Njegov	i
dolgoletni naslednik	j
dr. Matevž Grilc, za	<
katerega sta bila dr.	i
Tischler in dr. Cigan	|
narodnopolitična ' vzornika, ga je dobro	|
opisal: „Dr. Tischler	j
je bil realist, če pa je šlo za narodno skupnost, ni poznal kompromisa.”	I
Velik preobrat. Hkrati je znano, i da je NSKS nekaj let podpiral samo OVP I in postavljal krščanska načela na prvo ' mesto. Odgovorni zastopniki so videli v tem predvsem tudi možnost za politično t (in finančno) preživetje organizacije. Ka- ; kor se je izkazalo, so bila njihova priča- c kovanja nerealistična. Tudi ..krščanska” ' OVP ni bila pripravljena, da bi jih upoštevala kot resnega partnerja. Prednost je I vedno dala krogom KHD.	r
Ljudje na podeželju, zlasti pa tudi dunaj- r ski študentje Grilc, VVarasch, Smolle in 5 VVedenig, so leta 1972 dosegli daljnosežen 1 preobrat. Pri tem jim je odločilno pomagal c dr. Joško Tischler. Po tem preobratu je r NSKS dosledno zagovarjal samostojno po- i; litično nastopanje na vseh ravneh.
Posebno pomembno vlogo sta igrala v dr. Matevž Grilc, ki ga je dr. Tischler izbral za svojega naslednika, in mag. Filip *-VVarasch. Leta 1972 je bil mag. VVarasch s izvoljen za osrednjega tajnika. Takoj se r je posvetil občinskim volitvam leta 1973 s in mnogo prispeval k velikemu uspehu sa- r mostojnih list. Še posebej uspešna pa so c bila njegova prizadevanja, da je tedanji fi podpredsednik ZSO dr. Pavle Apovnik s
Dr. Pavel Apovnik (stoje) kot glavni kandidat K EL na volilnem zborovanju v Pliberku februarja 1975. Poleg Apovnika (z desne) pokojni vodja EL Pliberk Štefan Trampusch, dr. Matevž Grilc in pokojni podpredsednik NSKS Ignac Domej.
IZ U REDNISTVA
NAŠEGA
TEDNIKA
JANKO KULMESCH
^ ■
Državni poslanec Kare/ Smolle pri svoji drugi zaprisegi (v slovenščini) v dunajskem parlamentu.
Postal glavni kandidat KEL na dežel-nozborskih volitvah leta 1975. Apovniku je uspelo ustvariti vzdušje, ki ga je težko opisati. Na žalost je mandat zgrešil le za nekaj sto glasov, deželni glavar VVagner Pa je nato sklenil spremembo volilnega reda, ker je s tem hotel za vse čase preprečiti vstop (K)EL v deželni zbor. To mu je tudi uspelo.
Velik USpeh. Ni pa mu uspelo Preprečiti dolgoletnega predsednika KEL Karla Smolleja kot državnega poslanca. Smollejeva dvojna izvolitev v dunajski Parlament (leta 1986 in 1998) spada na vsak način med največje politične uspehe koroških Slovencev v 2. republiki. Pri tem nikakor ne smemo pozabiti tudi na zasluge in požrtvovalno delo, ki ga opravljata sedanji predsednik EL Andrej Wakounig in tajnik Bernard Sadovnik.
Bili pa bi politično naivni, če ne bi videli. da se sedanji razvoj nikakor ne da primerjati s preteklimi tremi desetletji. Skrajno neugodne okoliščine, v katerih deluje sedanje vodstvo deželne EL (krivični volilni redi), se gotovo ne dajo zanikati. Toda tudi splošno vzdušje za EL kot narodnostno stranko je več ko neugodno. Dejansko je deželna EL v identitetni krizi. Cimprej bo morala zato najti odgovor na vprašanje: Kako lahko sploh preživimo?
NSKS je na to vprašanje že odgovoril. Leta 1995 je na izrednem občnem zboru sklenil, da se na osnovi narodnostnega načela odpre za vse pripadnike narodne skupnosti - tudi za tiste, ki niso somišljeniki EL. Seveda pa bo moral biti v tem °ziru predvsem prepričljiv - in to ne samo februarja 2000, ko bo izvedel 2. neposredne volitve.
Mag. Filip VVarasch je bi! tudi ustanovi- Ek. si/. Mirko Kumer-Črčej t je bil med
telj Kluba slovenskih občinskih odbornikov leta 1973.
pionirji samostojnega političnega gibanja koroških Slovencev.
Glavni kandidat EL Andrej VVakounig, Ingrid Zablatnik in Hanzi Miki (z leve) na deželnozborskih volitvah 1994.
50 LET NAŠ TEDNIK
50 LET NAŠ TEDNIK
»Slovenci moramo biti politično prisotni”
Dr. Joško Tischler v enem redkih intervjujev z NAŠIM TEDNIKOM.
a | ekateri trdijo, da so botrovale IXI ustanovitvi Narodnega sveta koro-I >1 ških Slovencev emigrantske sile ? DR. TISCHLER: Jaz bi odločno naglasil, da noben emigrant ni botroval ustanovitvi Narodnega sveta koroških Slovencev. In se tudi nihče ni vmešaval. Pač pa so bile na vidiku volitve za deželni zbor, razpisane za 9. oktober 1949. Mnenja smo bili, da moramo biti prisotni kot Slovenci, in je bil soglasen sklep, da gremo samostojno na volitve za deželni zbor. Do druge slovenske organizacije na Koroškem, do Demokratične fronte delovnega ljudstva, je vladalo napeto razmerje. To se je izražalo tudi v pisanju "Slovenskega vestnika”. Do slovenskega naroda v Ljudski republiki Sloveniji ni bilo nobenih stikov, pač pa smo se zavedali, da manjšina brez oficialnih stikov ne more živeti. V ista leta spadajo tudi že prvi napadi na obvezno dvojezično šolo. Gonja je bila največja v velikovškem okraju. S strani OVP sta se tozadevno posbej ..odlikovala” svetnik dr. Alois Ka-risch in državni tajnik Ferdinand Graf.
Prvi upor se je začel v Galiciji 1945. Tam je nadučitelj Kordesch, ki je sedaj doma v Kotmari vasi, začel rovariti proti uredbi. In sta se odpeljala šolski zastopnik Charling in deželni šolski nadzornik Heinzl v Galicijo, in sta izvedla potem premestitev tega učitelja. Konference učiteljev so raziskavale rezultate oziroma uspehe na dvojezični šoli. Povsod so poročali, da so uspehi pozitivni in deloma boljši kot na enojezičnih šolah. Tako iz učiteljskih krogov ni prišla gonja proti šoli, ki se je vršila brutalno pod vodstvom tedaj javno še ne obstoječega Heimatdiensta.
In kljub temu je NSKS podpirat pri volitvah OVP?
DR. TISCHLER: OVP je bila nosi-teljica avstrijske državne ideje.
Vsaj formalno. Zaradi tega smo bili mnenja, da ji damo glasove za državni zbor.
V koliko je vplival pri tem krščanski nazor in v koliko je tudi pri ustanovitvi Narodnega sveta bito prisotno ideološko vprašanje?
DR. TISCHLER: Do gotove mere
prav gotovo. Predvsem z ozirom na slovensko duhovščino, ki je od nekdaj nosilec slovenstva na Koroškem, tako gospodarsko, kulturno in politično. Mi mimo duhovščine nismo mogli. In tudi ne hoteli.
Na deželni ravni je NSKS nastopal samostojno. Mandata sicer nismo dosegli, toda kljub temu se je ravno na volitvah izkazala uspešnost Narodnega sveta koroških Slovencev. Nujnost Narodnega sveta se je predvsem pokazala leta 1950, ko je šlo za to, da se Mohorjeva hiša v Celovcu vrne Mohorjevi družbi. S tem je bila dana možnost misliti sploh na ustanovitev tiskarne v pritličju in na dijaški dom pozneje. Potem je važno dejstvo, da so ustavili Angleži ..Koroško kroniko” s 1. majem 1950. In je bila nevarnost, da bo namesto ..Koroške kronike" izhajala ..Koroška domovina”, kot po plebiscitu.
Kaj je to „Koroška domovina"?
DR. TISCHLER: Ponemčevalni list, deloma v slovenščini, deloma v nemščini pisan. Izdajala ga je vlada. In to je bila nevarnost. Gospa Mathevvs, ki je vodila angleški oddelek za radio in za ..Koroško kroniko”, nas je obvestila o tem, da bo Kronika ukinjena, in bila je pripravljena dati naslove Našemu tedniku. Naš tednik, ki je prej izhajal od začetka na dveh straneh, se je kasneje razširil na 4 strani, s 1. majem 1950 pa smo ga razširili na osem strani in ga plačevali z inserati. In-seratni oddelek pa smo prejeli od „Ko-roške kronike”. Potem je bilo leta 1950 važno pismo, ki smo ga naslovili na kanclerja Figla, glede ustanovitve manjšin-
skega oddelka pri zvezni in pri deželni vladi. Na to je kancler Figi odgovoril, da je to stvar dežele. Na isto pismo je pripisal deželni glavar VVedenig, da je odgovornost pri zvezni vladi. Ker kancler in deželni glavar nista hotela odgovornosti, smo se obrnili na prezidenta Ren-nerja.
Delegacija Narodnega sveta ga je oktobra 1950 obiskala in mu je predložila stvar, oziroma položaj. Mnenje Rennerja je bilo, „dass dieser ungesetzliche Zustand nicht dauern kann”. In je obljubil, da se bo posvetoval s kanclerjem Figlom in z glavarjem VVedenigom, kar je tudi storil. Takoj za tem pa je konec leta 1950 umrl.
Kakšen je bit odnos NSKS do uradne
koroške Cerkve?
DR. TISCHLER: Leta 1948, 15. julija, je slovenska delegacija obiskala škofa. V delegaciji smo bili dr. Vinko Zvvitter, Janko Janežič, dr. Valentin Inzko, Mirko Srienc in jaz. Tam smo prosili škofa, oziroma od njega zahtevali imenovanje posebnega generalnega vikarja. Škof se je postavil na stališče, češ da je generalni vikar zelo uspešen, in da je njegovo stališče: en Bog, en škof, en generalni vikar. Eden izmed udeležencev je škofu odgovoril: „Exzellenz, d as riecht so sehr nach ein Volk, ein Reich, ein Fuhrer”. Škof nam je tedaj obljubil, da gre septembra 1948 v Rim poročat in da bo po vrnitvi odgovoril na našo prošnjo. Pa do danes ni odgovoril.
Prva skupna seja NSKS in ZSO je bila 18. maja 1955 pri „Konigu” v Celovcu.
Kako se Vi, gospod dr. Tischler, spominjate dneva, ko so podpisali avstrijsko državno pogodbo ? DR. TISCHLER: Državna pogodba je bila podpisana 15. maja 1955. Listi so objavili tekst državne pogodbe 16. in 17. maja. Prej nismo vedeli za tekst. In tudi za člen 7 smo izvedeli šele tedaj. Takoj nato sem jaz telefoniral predsedniku Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. FancU Zvvittru in ga prosil za razgovor. Dobila sva se 18. maja 1955 ob treh popoldan pri ..Konigu” v Celovcu. Poskušal sem pokazati, da državna pogodba ne pozna ne čr-
Dolgoletna predsednika osrednjih organizacij dr. Franci Zvvitter (ZSO) in dr. Joško Tischler. V sredini bivši deželni poslanec Hanzi Ogris.
13
Obletnici
Dr. Joško Tischler je odločilno podpiraI svojega naslednika dr. Matevža Grilca in osrednjega tajnika mag. Filipa Warascha.
nih ne rdečih Slovencev, ampak samo Slovence. In zaradi tega mislim, oziroma sem zastopal mnenje, da moramo stališče do teksta državne pogodbe, kar se tiče nas, narodne manjšine, zajeti skupno. Dr. Zvvitter je to moje mnenje tedaj odklonil, toda po dolgih pregovarjanjih je prišlo vendar 11. oktobra 1955 do skupne spomenice, ki smo jo izročili vladi. To je začetek sodelovanja med obema organizacijama, tako rekoč prva koordinacijska seja. Do tedaj med NSKS in ZSO stikov ni bilo. Kot rečeno, smo predali spomenico 11. oktobra 1955, toda zvezna vlada ni odgovorila na spomenico do danes in deželna vlada tudi ne.
Kakšni so bili tedaj Vaši odnosi do
strank, do vodstva ali pa oseb v strankah, konkretno do O V'P?
DR. TISCHLER: Mi smo se leta 1953, ko so bile zopet državne in deželnozbor-ske volitve, pogajali. Vsa pogajanja so se razbila. S strani OVP sta z nami govorila Ferlitsch in Josef Meier, urednik Volkszeitung. Od začetka je kazalo, da bo prišlo do nekega kompromisa, da bo OVP priznala posebno ..slovensko skupino” v ljudski stranki. To so seveda končno odklonili. In na tem se je vse razbilo. Na naši strani pa sta bila poleg mene še člana delegacije dr. Vinko Zvvitter in dr. Valentin Inzko. Od tega časa naprej nisem imel z OVP nobenih razgovorov.
Kdaj je padla prva pobuda za slovensko gimnazijo?
5B. TISCHLER: Razgovori o slovenski gimnaziji, oziroma o dvojezični gimnaziji, kot sem si jo jaz predstavljal, so bili najprej z deželnim šolskim nadzornikom Nugom Schvvendenvveinom. To je bilo leta 1946. Schvvendenvvein je z velikim razumevanjem gledal ta problem. Mislil sem, da mora obvezni dvojezični šoli slediti dvojezična gimnazija. In s
Schvvendenvveinom sva se dogovarjala, kaka bi ta gimnazija bila. Realni predmeti bi bili v nemščini, filozofski predmeti pa v slovenščini. To se pravi, latinščina, slovenščina, grščina in matematika v slovenščini, kemija, fizika in tako dalje pa v nemščini.
Koroški Slovenci Vas z vso pravico
imenujejo „Očeta slovenske gimnazije".
Kakšni so Vaši spomini na tista leta, ko
se je ustanavljala slovenska gimnazija? DR. TISCHLER: Avgusta 1955, takoj dva meseca po državni pogodbi, je prosvetni minister dr. Heinrich Drimmel dal nalogo koroškemu šolskemu svetu, naj izbere v gimnazijah v Šentpavlu, Celovcu in Beljaku vsa imena študentov in dijakov, ki so vpisani kot Slovenci. In teh so dognali 70 na vseh treh šolah. Nato je bilo 1. septembra 1955 posvetovanje, ki ga je sklical deželni glavar VVedenig; prisotni smo bili tudi šolski nadzornik dr. Arnold, dr. Franci Zvvitter in jaz. Hoteli so nas presenetiti z ustanovitvijo gimnazije z osmimi razredi. Mi pa smo se postavili na stališče, da se gimnazija ne ustanavlja od zgoraj, ampak od spodaj. 8. septembra se je začel pouk in v tem času bi morali ustanoviti 8 razredov gimnazije z učenci, o katerih nismo vedeli, če hočejo na slovensko šolo ali ne. Predlagali smo, da bi gimnazijo z dvema razredoma
Qrva skupna seja I NSKS in ZSO je bila 18. maja 1955 pri „Konigu” v Celovcu.
DR. JOŠKO TISCHLER
začeli, in to leta 1956. Tedaj je Mohorjeva družba začela ustanavljati dijaški dom za fante in dekleta; leta 1956 zopet ni bilo gimnazije in smo otrokom svetovali, naj grejo na nemške šole. Končno smo leta 1957 pripravili potem tri razrede.
Kdaj so se pravzaprav pričela zakulisna pogajanja za slovensko gimnazijo? DR. TISCHLER: Začela so se jeseni 1955. Do teh razgovorov je prišlo na poziv prosvetnega ministra in je dobil sek-cijski šef dr. Hans Vogelsang nalogo, da se z nami pogovori. Z naše strani sem bil navzoč sam, edini. Pri sekcijskem šefu Vogelsangu sem našel veliko razumevanje. Samo ni bilo vidno, kje bo šola in kdo bo šolo vzdrževal.
Razgovarjali ste se z mnogimi avstrijskimi kanclerji. Če te razgovore danes ocenjujete: s katerim kanclerjem se je bilo najbolj prijetno pogovarjati, kateri kancler je bil najbolj pozitivno usmerjen do manjšine, in kateri je po Vašem mnenju največ napravil za slovensko narodno skupnost na Koroškem?
DR. TISCHLER: Verbalno je bil gotovo razgovor s kanclerjem Figlom najlažji. Ker je Figi znal vse obljubiti. Trd je bil razgovor z Raabom. Raab je, ko smo mu predložili svoje mnenje, izjavil „H6rn's das vvurde a Heidngeld kostn”. Z Gorbachom smo imeli razgovore, ko je kandidiral za državnega predsednika in je v Šentjakobu obiskal tudi šolo. Ni bil politično globok razgovor.
In kaj pravite na razgovore s Kreis-kym?
DR. TISCHLER: Prvotno sem imel od kanclerja Kreiskya vtis, da res hoče. Ampak nazadnje seje izkazalo, da ne more, ker je pritisk s koroške strani prevelik.
mag. Filip VVarasch
50 LET NAŠ TEDNIK
50 LET NAŠ TEDNIK
Od lastnih grehov pa do heimatdiensta
1949 - 1968. V znamenju notranjeslovenskega razkola, državne pogodbe, šolskih stavk in vključevanja v večinske stranke. Pripravil Janko Kulmesch.
Junij 1949
28. junija 1949 ustanovni občni zbor NSKS. V torek, 13. septembra 1949, je zbor zaupnikov NSKS sklenil samostojno kandidaturo Krščanske ljudske stranke na deželnozborskih volitvah 9. oktobra 1949. Za volitve v državni zbor je priporočal OVP. Kandidati za deželni zbor so bili: 1. dr. Joško Tischler (Celovec), 2. Janko Janežič (Leše pri Šentjakobu), 3. Štefan Koren (Večna vas), 4. Tomo Zupanc (Žrelec), _5. France Kovačič (Škofiče), 6. Miha Švegel (Lobnik), 7. Andrej Šturm (Št. Tomaž pri Celovcu), 8. Karl Miki (Malošče). KLŠ je dobila 4.644 glasov, Demokratična fronta delovnega ljudstva pa 2.095 glasov. Leta 1953 je KLS kandidirala pod imenom Krščanska demokratična stranka in dosegla 3.892 glasov. DF ni več kandidirala in priporočala KPO ali SPO.
September 1949
V sredo, 14. septembra je izšla prva izdaja NAŠEGA TEDNIKA. Glavni članek je bil namenjen kandidaturi Krščanske ljudske stranke (KLS). Poleg tega citira ustanovitelja NSKS dr. Joška Tischlerja. Na ustanovnem občnem zboru NSKS so namreč sklenili, da naj vodstvo izdela manjšinski statut, ki naj bi postal del Vv-strijske državne pogodbe. Dr. Tischler je udeležencem zbora zaupnikov za samostojno kandidaturo KLS 13. septembra poročal: ..Manjšinski statut smo predali zastopnikom velesil na Dunaju in avstrijskemu zveznemu kanclerju. V avgustu mi je angleški predstavnik v Avstriji sporočil, da so bistveni deli našega statuta odobreni in da bodo del statuta Avstrijske državne pogodbe.”
Mai 1955
»Državna pogodba podpisana” - tako na naslovnici NAŠEGA TEDNIKA 19. maja 1955. Člen 7 je objavljen v celoti pod naslovom: Slovenščina je uradni jezik. 4. avgusta 1955 so NSKS, KKZ, Družba sv. Mohorja in Kmečka gospodarska zveza z Zvezo absolventk gospodinjskih šol sprejeli »Izjavo krščanskih koroških Slovencev”, v kateri izražajo »popolno lojalnost do države in iskreno voljo za so-
delovanje na osnovi državne pogodbe”. 8. novembra 1955 sta NSKS in ZSO posredovala skupno spomenico s predlogi za uresničitev člena 7.
Julij 1955
14. julija 1955 sta gospodinjski šoli v Šentpetru in Šentrupertu dobili pravici javnosti.
Junij 1957
6. junija 1957 je bil dr. Joško Tischler imenovan za ravnatelja Slovenske gimnazije, 8. in 9. julija so bili prvi sprejemni izpiti, 12. septembra ob 13.25 uri pa je bil prvi redni pouk. Poučevalo se je v treh razredih z 92-imi učencev.
September 1958
Čeprav je bilo zaradi šolskih stavk in ob dejstvu, da je Avstrija dobila državno pogodbo, samo vprašanje časa, kdaj se bodo spet uveljavili KHD in njegovi somišljeniki, pa je odlok deželnega glavarja VVedeniga za mnoge kakor strela z jasnega neba: 23. 9. 1958 je s tem odlokom ukinil obvezno dvojezično šolstvo. NSKS in ZSO sta 30. 9. sklicala protestni zbor, ki se ga je udeležilo 700 delegatov.
Januar 1960
4. januarja 1960 je bil občni zbor NSKS. Prvega predsednika dr. Tischlerja je nasledil dr. Valentin Inzko. Dr. Tischler je postal častni predsednik. NAŠ TEDNIK je dal poročilu o občnem zboru naslov: »Ostanemo katoliški in slovenski!"
ROJAKI!
Vsi smo trpeli!
Je II »še trpljenje zaslon)?
Z nami so kupčevali!
Tudi ml hočemo sooflločevall o svoji laslnl usodi!
Zalo gradimo na krščanski obnovi
KULTURNEM
SOCIALNEM IN
GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA V NARODU -DEŽELI IN DRŽAVI!
Smo: Za resničen mir v deželi Za dobro sožllje Slanov
Za državno zaščito gospodarsko šibkih slojev!
Zalo bomo strnjeno volili edino krščansko stranko naše lepe domovine:
V	deželni thor
Krščansko ljudsko stranko
V	državni ibor OVP
Ivan Starc,	Dr. Jožko Tischler,
bivli deželni poslanec	predsednik Narodnega sveta
Marec 1960
6. marca so bile deželnozborske volitve. NSKS ni priporočal nobene stranke neposredno, pač pa je poudarjal: »Pri teh volitvah gre za konkretna vprašanja vsakdanjega življenja v okviru splošnega političnega in gospodarskega dogajanja v deželi. Razume se, da smo za ta vprašanja zainteresirani in bomo po tem uravnavali svojo odločitev. Tako kot Slovenci in kot kristjani pa moramo z obžalovanjem ugotoviti, da ni v deželi nobene politične stranke, ki bi z dejanji kazala razumevanje za naše v členu 7 ADP zajamčene pravice ter za naše kulturne in gospodarske potrebe.” FHkrati je NAŠ TEDNIK v glavnem članku ostro nasprotoval volilni propagandi levice, da je treba podpreti »napredno politiko vladne (oz. socialistične - op. ured.) večine.” V dvojezičnih občinah je bilo nadpovprečno število glasov neveljavnih.
Marec 1965
Na deželnih volitvah 1965 se je NSKS sprva dogovarjal z OVP, da bi kandidirala dr. Marka Dumpelnika na 13. mestu. Do kandidature ni prišlo, nakar je NSKS mesec pred volitvami sklenil, da bo kandidiral s samostojno listo._Glavni kandidat je bil pokojni Mirko Kumer-Črčej, lista pa je dosegla kljub kratkemu volilnemu boju in proti vsem pričakovanjem lep uspeh - 4.272 glasov.
Avgust 1965
9. avgusta 1965 je v Velikovcu umrl dr. Franc Petek, dolgoletni slovenski deželni poslanec pred 2. svetovno vojno. Bil je velik narodnjak, predvsem pa tudi mož z globokim socialnim čutom.
Maja 1968
Maja 1968 je izbruhnila afera Korotan. Študentje, med njimi tudi visokošolska zveza KDZ, se niso strinjali z načinom, kako je ustanovitelj Korotana pater Tomažič vodil dom. Mohorjeva kot lastnica doma je bila na strani patra Tomažiča. Prav tako tudi predsednik NSKS dr. Inzko. To in opiranje NSKS na OVP sta bila bistvena razloga, da je na občnem zboru NSKS (13. 10. 1968) dr. Valentin Inzko podlegel dr. Vosperniku.
Dipl. trg: Dolfej Picej iz Šmihela se je v predbožičnih dneh leta 1966 na tragičen način za vedno poslovil od svojih najdražjih. V povojnih letih je igral pomembno vlogo v narodni skupnosti. Bil je prvi tajnik NSKS, veliko se mu ima zahvaliti tudi Naš tednik, posebej pa številni slovenski rojaki, ki jim je bil dober svetovalec v vsakem pomenu besede. Oportunizma ni poznal, zelo sta ga odlikovala poštenost in zvestoba. Njegove izredne zasluge so še vse premalo upoštevane v pričevanjih in zgodovinopisju.
A gotovo bo prišel čas, ko se bo tudi ta zamuda primerno popravila. Objavljamo poročilo v spomin Dolfeju Piceju, ki je izšlo v božični izdaji NAŠEGA TEDNIKA leta 1966.
t Dolfej Picej
Dolga, dolga vrsta pogrebcev je 20. decembra korakala pred in za krsto pokojnega rojaka Dolfeja Piceja od hiše slovenske posojilnice na šmihelsko pokopališče.
Iz globoke hvaležnosti so prišli rojaki iz Roža in vse Podjune, da se zahvalijo za številne usluge, ki jih je Dolfej Picej izkazal vsakomur, ki je iskal pomoči in nasveta pri njem.
Osem duhovnikov je spremljalo njega, ki je imel dva brata duhovnika. Bivši sošolec, sedanji dekan Kristo Srienc je vodil žalni sprevod od doma v cerkev in se na grobu poslovil od rojaka, kateremu je položil Vsemogočni izredne talente v zibelko in te svoje talente je stavil Dolfej svojim rojakom in znancem na razpolago, saj so bila vrata pri njem odprta ob vsakem času. V ljubezni do bližnjega je bil rajni neprekosljiv in to dostikrat v svojo lastno škodo. Ta ljubezen odtehta marsikatero človeško slabost, saj človek ne potuje kot samotnik skozi življenje, marveč je sad podedovanih vrlin in slabosti in tudi sad svoje okolice.
Posebno se je g. dekan zahvalil tudi ženi vdovi, ki je bila Vsa leta vzor matere in žene in tako vzgajala in vzgojila šestero otrok.
Za g. dekanom sta spregovorila zastopnika deželne finančne direkcije in sindikata. Poudarila sta v poslovilnih besedah strokovne sposobnosti rajnega sodelavca in člana ter njegovo pripravljenost pomagati povsod, kjer se je pojavila potreba po taki pomoči. Rajnega so posebno odlikovali tovariški odnosi do vseh sodelavcev.
Dolfej Picej se je rodil l. 1917 v Št. Primožu v Podjuni kot najmlajši član Vog-love družine. Tam je obiskoval ljudsko šolo
in nato gimnazijo v Celovcu Po maturi se je napotil na insbruško univerzo, da se posveti študiju zgodovine, za katero je imel izreden talent. Kmalu pa je spremenil svoj življenjski načrt in odšel na visoko šolo za svetovno trgovino na Dunaju, katero je z diplomo končal leta 1941. V dunajskih letih je bil ponovno tudi predsednik in tajnik Kluba slovenskih koroških akademikov na Dunaju.
Vojaška leta so ga vodila po vsej Evropi in končno leta 1945 nazaj na Koroško, kamor se je vrnila tudi izseljena Voglova družina.
Od julija 1945 je bil skupno s tedanjim vladnim svetnikom dr. Joškom Tišlerjem in dr. Mirtom Živi tirom zaposlen na oddelku X koroške deželne vlade. Ta oddelek je imel predvsem nalogo, da pomaga slovenskim družinam, ki so bile med vojno izseljene, pri nabavi gospodarskih potrebščin na kmetijah, ki so bile večinoma izropane. Na tem delovnem mestu je Dolfej spoznal številne rojake in njih gospodarske težave.
Z ustanovitvijo Narodnega sveta koroških Slovencev leta 1949 je postal dipl. trg. Picej tajnik organizacije in bil ponovno član slovenskih delegacij pri koroški deželni vladi in pri članih dunajske vlade. Decembra 1950 je bil tudi v avdienci pri zveznem predsedniku dr. Rennerju, ko se je izkazalo, da v zadevah slovenske narodne manjšine nočeta biti pristojna ne dunajska in ne koroška deželna vlada. Zgodovinsko je zanimiv akt, katerega je podpisal kancler Figi, da je v manjšinskih zadevah pristojna koroška deželna vlada, koroški deželni glavar pa je pripisal na isti akt pripombo, da je v manjšinskih zadevah izključno pristojna zvezna vlada na Dunaju.
Slovenska delegacija je predložila ta akt državnemu prezidentu dr. Rennerju. Ko je prezident prebral to listino, je pristavil, da si država takega gledanja na to vprašanje ne more dovoliti in zagotovil, da bo nemudoma posredoval tako pri zvezni kakor tudi pri deželni vladi. Še isti mesec je državni predsednik dr. Renner umrl.
Naš list tudi ne more mimo dejstva, da je Dolfej Picej s svojim delom v inseratnem oddelku lista mnogo pripomogel h gospodarski utrditvi lista. Sam je tudi ponovno pisal gospodarske članke ali dajal pobudo7 Po vstopu v službo deželne finančne direkcije je ostal sotrudnik lista in njegov svetovalec.
Številne so vloge, ki nosijo tudi podpis tajnika Piceja v zadevi slovenske gimnazije in šolstva sploh. Sicer niso rodile neposrednega uspeha, pač pa so leta preje pripravljale realizirano slovensko gimnazijo, katero obiskujeta sedaj tudi pokojnikova sin Dolfej in hčerka Ivanka kot vzorna učenca.
S pesmijo na domu, v cerkvi in ob grobu se je od Dolfeja poslovil moški zbor pod vodstvom g. Sadjaka.
50 LET NAŠ TEDNIK
50 LET NAŠ TEDNIK
16
Nekoč v Našem tedniku
Obirska naj živi!
(Naš parlament je zasedal)
Prav zares, parlament Obirske. Saj že .'me Obksko pove, da pri nas ne gre za kako zakotno vas, temveč za deželo Ohir-sko. In če je deižela, ima tudi parlament. PriSli so skupaj zastopniki iz vseh krajev Obiralke: iz Zgornje in Spodnje sončne, iz Šajde in Osence, z Lenarškega hriba, iz Jam in iz Kort, vse je bilo tukaj, vse tudi od vseh strank, kolikor jih imamo pri nas.
Sejali smo pri Kovaču v nedeljo, 7. marca 1965, zvečer. Ob 17. uri je pričela ,,vladna" stranka; njene namene in težnje, delo, obljube in obete je razkladal župan občine Železna Kapla — Bela in deželni poslanec g. Lubas. Verno so ga poslušali zbrani ,,parlamentarci" in mu s ploskanjem pohvalno izrazili svoje zadovoljstvo; prav razumeli so ga seveda šele, ko je g. učitelj Polanšek tolmačil govor g. Lubasa v jeziku naše obirske dežele.
Ob 19. uri pa je nastopil zastopnik mlade stranke, ki združuje pod imenom „Koroška volilna skupnost" vse tiste, ki jim je drago naše domovje in vse kar smo z njim in v njem prejeli, ki jim je draga vsa naša kultura, očitajoča se v našem jeziku, naših pesmih, šegah in navadah, ki jim je draga naša samostojnost in naša čast, in so pripravljeni, da se poslužijo vseh pravic za obrambo teh velikih vrednot, zdaj predvsem volilne pravice. Nastopil je torej nosilec liste Koroške volilne skupnosti g. Mirko Kumer, pd. Č r č e j na Blatu.
Doma je skrben, vzgleden družinski oče, vzoren, trden gospodar, v javnem življenju pa neustrašen zagovornik resnice in pravice, tudi tedaj, ko gre za pravice malega, teptanega naroda. Njegovo bistroumnost in zdravo, trezno gledanje na javne razmere pri nas pa smo lahko spoznali na tem zborovanju. Saij nas je vse presenetila, tako, da smo se vpraševala: „Kje neki je ta mož študiral?" Govoril nam je počasi, razločno in gladko. Tehtno so padale njegove besede in ostale v dušah kot pribite.
Pravil nam je, kako je prišlo do »Koroške volilne skupnosti" — ker so se nas vse
narodnost, svobodo, čast, mimo sožitje v deželi, pravice malega naroda? Končno nas je pozval, naj oddamo svoj glas stranki, ki bo na volilnem lističu pod 5. številko.
Nato se je razvila živahna debata. Zanimiva je bila toliko bolj, ker so bili govorniki pni tem tudi zastopniki druge stranke in smo 'tako imeli priliko, da smo poslušali kar več zvonov zapored in smo tako lahko precenjevali, kateri najlepše poje. Ker smo v naši deželi visoko kulturni, je seveda debata potekla stvarno, brez žalitev, v vzorni medsebojni obzirnosti, res prav demokratično. In vendar je vsak svoje mnenje povedal. Marsikateri parlament po širnem svetu bi se bil pri nas še kaj naučil.
V debati se je marsikomu pojasnilo, kako 'je na primer prišlo do šolskega štrajka in do ukinitve šolskega zakona, ki je bil Slovencem pravičen, kdo je pravzaprav odgovoren za to ukinitev. Kako je uspelo g. Kumru, da so 10. oktobra 1964 ob otvoritvi podjunske železnice proti napetemu prizadevanju nestrpnežev vendarle tudi koroški Slovenci prišli do besede. Kako važno je, da samositojlno nastopimo pri volitvah in se ne stopimo s kako večinsko stranko, v kateri bi utonili in bi potem rekli: „Ni jih nič nikjer".
Še in še bi bili tekli razgovori, a g. Kumer je imel za seboj že več zborovanj in se je moral od nas prekmalu posloviti. V nas vseh je zapustil vtis: to je naš mož.
Kovač 'je ilmei ves čas veliko opravka z žejnimi gosti. Četudi je točil alkohol — je pri nas Obirčanilh ostalo vse umerjeno, vsak je vedel, koliko ga sme, da so tudi še po zborovanju v ožjih krogih .potekali razgovori sicer prav živahno, morda že kar 'nekako glasno, a nikdar preko meja dostojne demokracije. Kako pa, če je demokratska svoboda pri nas doma! S čustvi razveseljivega doživetja simo se polagoma razšli, vsak s svojo odločitvijo v srcu, kako bo 14. marca volil, da ‘bo branil, kar že imamo dobrega in priboril to, kar nam še manjka. Obirska naj živi!
i
I
i
l
i
r
■
Naš tednik, 11. marec 1965
17
Nekoč v Našem tedniku
Strašna nesreča v Večni vasi
V ponedeljek, 23. februarja 1970, nekaj minut pred 16. uro, je pretresel votel sunek vso Večno vas. Vsa vas je bila na mah zavita v oblak prahu. Stolp se je zrušil in na njegovem prejšnjem mestu se je dvigal ogromen kup kamenja in prahu. Zasul je pod seboj tudi bližnjo mežna-rijo, ,.stari farovž”, v katerem je stanoval vaški mežnar, 69-letni Boltežar Prilaznik. ..Baldej”, tako so ga povsod nazivali, je navadno vsako popoldne šel na sprehod. Tudi v ponedeljek se je mudil nekje v okolici, toda proti navadi se je vrnil domov. Tik pred razsulom stolpa so ga še videli skozi okno na postelji ležečega pri branju časopisa. Vaščani so se v velikanski paniki vrgli na delo in so skupno z reševalnim moštvom sosednih gasilskih društev, posebno globaškega, začeli odkopavati zasuto mežnarijo. Čez eno uro napornega dela so odkrili ponesrečenega mežnarja, več ali manj nepoškodovanega na postelji ležečega. Bil je mrtev in zdravnik je ugotovil smrt po silnem zračnem pritisku.
Naš tednik, 12. marca 1970
KAMEN
Spoštovani gospod urednik!
Ne morem Vam povedati, kako sem bil vesel, ko sem bral Vaš uvodnik „10”. Da ima številka deset tako pomembno zgodovino in se toliko suče okoli nje, tega prej nisem vedel, ne slutil.
In da gospodje niti vedeli niso, kam bi vtaknili dva milijona od Marshallovega Plana?! Naj Vam jaz eno povem.
Koj pred volitvami v „gmeindo” so prihiteli iz Celovca gospodje z avtomobili -se zna, preko Galicije - in nam hitro svetovali, naj hilamo in ustanovimo električno „Genossenschaft”, da bomo dobili elektriko kar koj. Treba je samo vložiti »Gesuch” na deželno vlado, ki ima Marshallov plan za elektriko. Prišla sta nato dva inženirja in smo postavili „Genos-senschaft” na noge. Potem so nam drugi rekli, da delavska vlada skrbi za ljudstvo in bo vse storila, da kar koj, ko bo toplo, začnejo delati. Vse je že potrjeno. Mi naj se le pri volitvah dobro držimo. Ker pa se nikomur nismo upali zameriti, zato smo kar na pol volili, pol socije, pol pa ovape-jevce, samo da bi ja prej elektrika posvetila. - Pa glejte, zdaj se je posvetilo. Kmalu po volitvah je prišlo pisanje, da naš „Gesuch" ne dobi „subvencion", ker ni denarja. - Vi pa pišete, da ne vejo, kam naj bi dali dva milijona od Marshalla- Nam so pa rekli prej, da če hočemo -subvencion”, ne smemo prej začeti z deli, ker potem „subvenciona” ne bo. Zdaj pa „subvenciona” ni in ne elektrike. Toda v nekaterih glavah pa se je le posvetilo. Zato smo sklenili, da če prihodnjič kdo pride z elektriko agitirat in „sub-Vencion” ponujat, mu bomo kar koj s smrdljivcem posvetili, da bo našel najkrajšo pot čez Dravo!
Naš tednik, 24. maja 1950
DOL PRI PLIBERKU
(Z motorjem se je zaletel v županov avto)
Na sv. Lovrenca imamo kmečki praznik in gremo praznovat k Sveti Luciji. Pa je takoj zjutraj vso vas razburila nesreča, ko se je Enzi Herman, pd. Šuštarjev, zaletel z motorjem v avto g. Valentina Krofa, blaškega župana.
Herman je šel že na delo, pa je nekaj pozabil in precej hitro zopet vozil domov. Na ovinku pred vasjo se je izognil Krofo-vemu očetu in materi in prav tedaj se je pripeljal g. Krof. Herman se je zapeljal naravnost v avto, da je zletel čez avto. Motor je bil popolnoma zbit in avto tudi zelo poškodovan, vendar hvala Bogu se ni g. Krofu nič zgodilo, Herman pa je ušel z lahkimi poškodbami. Res velika sreča v sreči.
G. Krof navadno pelje z avtom ženo in otroka v Pliberk, ta dan pa ju izjemoma ni vzel s seboj, kar je povzročil prav sv. Lavrencij, kamor je šla Foltejeva mama. Če bi ju imel s seboj, bi bila gotovo velika nesreča, ker je bil avto tako razbit.
G. župan si zelo prizadeva, da bi dobili boljšo cesto iz Pliberka proti Dobu in Labotu. Sedaj se bo gotovo še bolj trudil, ko je bilo znova potrjeno, da so poleg neprevidnosti dirkačev gotovo tudi slabe ceste krive mnogih nesreč.
Naš tednik, 18. avgusta 1960
BISTRICA V ROŽU
(Razvoj zadnjih 50 let)
Leta 1934 je pa Kranjska industrijska družba na Jesenicah obrt ustavila, ker je imela premalo dobička, delavci so se pa razkropili na vse strani in šli s trebuhom za kruhom. Ni bilo ravno prijetno gledati, kako so vozili stroje in naprave iz tovarne. Kar
pa niso spravili v dober denar, je pokupil nek Žid.
Ko je v tem hudem času vprašal neki domačin takratnega generalnega direktorja, ali smemo upati, da bo naša tovarna zopet začela obratovati, je ta dobil odgovor: „Pod današnjo Avstrijo ne.” Isto leto, ko je zasedel Hitler Avstrijo, je zgoraj imenovana tovarniška družba dala objekte na razpolago g. dr. Jungferju, ki je takrat začel izdelovati akumulatorje. V teku časa se je obrat razvil v tako močno in veliko tovarno, da je danes ena največjih tovarn te stroke v Avstriji. Zaposlenih je danes okrog 240 delavcev in nastavljencev.
Imamo tudi dva brivska salona, kjer ustrezajo današnji modi. Prvi brivec je bil Korajmanov Tevža. Ker je bil tovarniški delavec, je razumljivo, da je imel nekoliko okorno roko za ta posel in le malo njegovih gostov je zapustilo brivnico brez krvavega obraza. Neki hudomušneži so zato obesili Tevžeju na stanovanje desko z napisom ..mesarija”. Vsled tega je bil seveda naš brivec precej užaljen.
Omeniti moramo tudi, da imajo pri nas štiri osebe tovorne avtomobile in tudi obrt za prevoz tovora. Pred kratkim pa je podjetje Franci iz Sp. Bistrice dobilo obrt za osebni promet. Tako bomo letos lahko napravili z „malim Rožanom”, tako je bil namreč krščen lepi avto, na vse kraje izlete.
Gotovo še ne vedo vsi, da imamo novo občinsko hišo. Kakor pa se sliši, bodo začeli zidati takozvano „Skupno hišo” (Ge-meinschaftshaus). Pravijo, da bodo v tej hiši poleg stanovanj tudi velika dvorana, ki bo vsem na razpolago, kopalnice in otroški vrtec. Upamo, da bo nastavljena v tem otroškem vrtcu oseba, ki bo znala oba deželna jezika.
Naš tednik, 21. marca 1957
50 LET NAŠ TEDNIK
50 LET NAŠ TEDNIK
Vroča
sedemdeseta leta
Od vetrinjske afere pa do ugotavljanja manjšine. Pripravil Janko Kulmesch.
Januar 1970
Že takoj na začetku leta, ki naj bi bilo v znamenju 50-letnice plebiscita, smo bili priča masivni gonji koroške politike in medijev proti narodni skupnosti. Šlo je za prodajo vetrinjskega gradu. Nekaj let je v tem gradu delovala neka nemška tekstilna tovarna, ki pa je leta 1967 šla v stečaj. Dolgo časa se ni nihče našel, ki bi bil pripravljen kupiti grad. Nato so se le pojavili nekateri interesenti - med njimi tudi Mohorjeva. Še pred dražbo se je izvedelo, da nudi Mohorjeva najvišjo vsoto. Nato je FPČ-jevski občinski odbornik Tschermenjak pustil sklicati izredno sejo vetrinjskega občinskega sveta (tedaj je bil Vetrinj še samostojna občina), da bi preprečili ..grozečo^ nevarnost izgube nemške lastnine”. Še naslednji dan je ves občinski svet šel k predsedniku koroškega deželnega sodišča in direktorju ustanove „Bank tur Karnten” in dosegel, da so termin dražbe preložili.
FPČ-jevski deželni svetnik Knaus je nato predlagal, naj grad kupi deželna vlada. Taje bila pripravljena dati 6,1 mio. šilingov, medtem ko je Mohorjeva ponujala 7 milijonov. Še prej, v letih 1968 in 1969, je v zaupnih pogovorih s tedanjim deželnim glavarjem Simo skušal doseči tedanji šef koroške ČVP Bacher, da bi Vetrinj kupila deželna vlada. Ker niti tokrat niti pozneje ni uspel, se je v času, ko je afera Vetrinj dosegla višek, obrnil na tedanjega zveznega kanclerja Klausa. Ta je začetek januarja 1970 na Koroškem obljubil, da bo Vetrinj za višjo ceno, kakor jo je ponujala Mohorjeva, kupila zvezna vlada in ga podarila Koroški kot ..Abstimmungsspende" ob 50-letnici plebiscita.
Javnost pa je zelo razburkal tudi Sima. Izrekel se je proti Mohorjevi, ker tiska belogardistično literaturo in ker „je obstajal upravičen sum, da bodo vetrinjski grad uporabljali kot emigrantski, Jugoslaviji sovražen center”. Dejal je, da „medstran-karsko predvolilno obračunavanje (22. februarja 1970 so bile deželnozborske volitve - op. ured.) ne sme ogrožati sožitja na Koroškem in sodelovanja s prijateljsko Jugoslavijo”.
Osrednji odbor NSKS pod vodstvom predsednika dr. Vospernika in tajnika dr. Zerzerja je proti „takim žaljivim podtika-vanjem” Sime v odprtem pismu ostro protestiral. Pokojni ravnatelj Mohorjeve dr. Hornbock pa je za Kleine Zeitung na očitek koroškega abvvehrkampferbunda, da Mohorjeva tiska „knjigi dr. Žebota in dr. Erjavca, dveh zagovornikov slovenske države”, odgovoril: „Pri teh knjigah je šlo samo za tiskovni naročili. Bratovščina Mohorjeve je odklonila, da bi obe deli dali v založniški program. Niti na komisijo ju ne distribuiramo.”
Februar 1970
22. februarja so bile deželnozborske volitve. Na listi SPČ je bilčovški župan in odbornik ZSO Hanzi Ogris bil izvoljen v deželni zbor. ZSO ga je podpirala, NSKS pa je v skupni izjavi z ČVP ..omogočil svojim volilcem odločitev za Avstrijsko ljudsko stranko”. Nadalje sta v izjavi poudarila, da ..temelji to zadržanje na rastočem zaupanju”. Še bolj jasno je NSKS podprl ČVP na državnozborskih volitvah 1. marca 1970.
Oktober 1970
Koroška je proslavljala 50-letnico plebiscita. Pri tem je igral merodajno vlogo KHD. V svojem glasilu „Ruf der Heimat” je objavil ob obletnici plebiscita članek, ki je zelo odkrito prikazal resnično miselnost KHD-jevskih krogov. V glasilu KHD je dobesedno pisalo:
Dojkot štetja je Dbil uspešen, navsezadnje pa se je - na osnovi tristrankarskega pakta - kljub temu uveljavila FPO skupno s KHD.
„Also h at die Geschichte noch keinen Schlussstrich gezogen. Sie zieht ihn un-ter zwei Volker nur, wenn eines von ih-nen nicht mehr besteht. So ist der Ab-vvehrkampf von 1920 im Jahre 1970 im-mer noch ein Abvvehrkampf mit den Waf-fen des Herzens und des Geistes, so lange es ein deutsches Volk hier, ein slo-vvenisches dort gibt.”
Z drugimi besedami: V prispevku so dali jasno razumeti, da je cilj obrambnega boja totalna asimilacija slovenske narodne skupnosti. Tedanji študentje Filip VVarasch, Karel Smolle in Franc VVedenig so zato vložili proti KHD kazensko ovadbo - vendar brez ustreznih posledic.
Zahteva KHD in FPČ po ugotavljanju manjšine je postala vedno glasnejša. Značilno vlogo pa sta igrali SPČ in ČVP. Na eni strani sta skušali pomiriti svoje slovenske volilce (SPČ iz vrst ZSO, ČVP iz vrst NSKS ) in sta javno (še) nasprotovali ugotavljanju manjšine. Hkrati pa je bilo že takrat opaziti, da je samo vprašanje časa, kdaj bosta klonili. Tako so socialisti s Simo in tajnikom VVagnerjem na čelu ukinila Zvezo socialističnih dijakov (VSM), ker so v letakih kritizirali praznovanje 50-letnice plebiscita. ČVP pa je skušala na eni strani pomiriti volilce iz vrst NSKS z zagotovitvijo, da hoče reševati zadevo samo skupno s prizadeto manjšino. Hkrati je izdelala zakonski osnutek, po katerem naj bi uresničevali člen 7 povsod tam, kjer zahteva tretjina občinskih odbornikov občinsko ljudsko glasovanje in kjer se v ljudskem glasovanju odloči tretjina občinskega prebivalstva npr. za dvojezične napise.
NSKS in ZSO sta v vsebinskem pogledu nastopali usklajeno, kljub temu pa nista skupno reagirala na dogodke okoli 50-letnice plebiscita. Zelo aktivna pa je bila slovenska študirajoča mladina. V nočnih akcijah je dodajala nemškim napisom slovenske in opozarjala javnost na protislovensko ravnanje nemškona-cionalnih krogov. Njene akcije niso ostale brez posledic - soprispevale so k temu, da so leta 1972 sklenili zakon o dvojezičnih napisih.
Deželnega glavarja Simo (spodnja slika tretji z leve) so po ortstafetsturmu obmetavali z jajci, pri tem pa se je smejala tudi žandarmerija. Ko pa so mladi Slovenci v Skocijanu demonstrirali proti ugotavljanju manjšine, jih je žandarmerija odvedla z brutalno silo (slika zgoraj).
Februar 1971
V	torek, 23. februarja, je umrl dr. France Cigan, veliki prijatelj slovenske mladine. Na Slovenski gimnaziji je uvedel zaključne akademije in z njimi bistveno Prispeval k popularizaciji naše osrednje izobraževalne ustanove. Poleg tega je zbral nešteto koroškoslovenskih ljudskih Pesmi in jih rešil pred pozabo.
Februar 1972
Občni zbor NSKS je izvolil novo vodstvo: Predsednik je postal spet dr. Joško Tischler, podpredsednika sta postala dr. Valentin Inzko in dr. Reginald Vospernik, za tajnika so izvolili mag. Filipa Wa-rascha, njegovega namestnika Karla Smolleja, za blagajnika pa dr. Matevža Grilca. Občni zbor je bil hkrati tudi prelomnica v zgodovini NSKS - na krmilo je Prišla mlada generacija. Značilno za novo vodstvo NSKS je bil predvsem konec Podpiranja OVP in dosledno zagovarjanje samostojnega nastopanja na volitvah. Prav tako je prišlo do tesnejšega sodelovanja z ZSO in vsestranskega sodelovanja s Slovenijo na osnovi nevmeša-vanja v notranje zadeve.
Leta 1976 je dr. Matevž Grilc nasledil dr- Tischlerja kot predsednika in vodil organizacijo do leta 1995.
Jujij 1972
V	dunajskem parlamentu so s socialistično večino sprejeli zakon o dvojezič-njh napisih. Po tem zakonu naj bi postavili dvojezične napise v 205 vaseh Južne Koroške. Zanje se je zavzemal pred-
vsem deželni glavar Sima - mdr. zato, ker je v to vedno bolj dregala jugoslovanska diplomacija. Še prej pa je imel pogovor tudi s KHD, ki mu je dal razumeti, da se strinja z zakonom. Ni pa se hotel pogovarjati s koroškimi Slovenci. NSKS in ZSO sta zahtevala dopolnitve in v skupni izjavi napovedala, da „v nasprotnem primeru zakonu ne bi mogli dati pristanka”.
Oktober 1972
Pred 10. oktobrom so začeli postavljati prve dvojezične napise. Ti so postali žrtev zloglasnega ortstafelšturma. Preživel ni noben napis, na nerešeno manjšinsko vprašanje pa je postala pozorna tudi mednarodna javnost. Še posebej sta podpirala koroške Slovence Ljubljana in Beograd. Jugoslavija je sklenila, da bo postavila zadevo tudi pred evropsko varnostno konferenco. Deželnega glavarja Simo so v Velikovcu obmetavali z jajci, kanclerju Kreiskyju pa v Celovcu grozili, da „mu bodo prerezali grlo”. Leta 1973 je Simo nasledil Wag-ner, ki je takoj poskrbel za to, da je SPO postala spet atraktivna za nemškona-cionalne volilce.
November 1976
V letih po ortstafelšturmu so sledile tudi množične demonstracije koroških Slovencev, na Dunaju, v Salzburgu in Gradcu pa so prizadevanja narodne skupnosti podpirali solidarnostni komiteji. Do ugotavljanja manjšine (oz. štetja posebne vrste) je kljub temu prišlo. Slovenci so ga na Koroškem bojkotirali, zunaj nje pa so se nemškogovo-reči prijatelji narodne skupnosti deklarirali kot Slovenci. K bojkotu je v tajnem pogovoru s predstavniki koroških Slovencev pozval tudi zvezni kancler Kreisky. Za zagovornike ugotavljanja manjšine je bil izid štetja 14. novembra porazen: Na Dunaju so našteli več Slovencev kakor na Koroškem.
Julij 1977
Bojkot štetja je bil uspešen, navsezadnje pa se je - na osnovi tristrankarskega pakta - kljub temu uveljavila FPO skupno s KHD. Šele ko sta zadnja dva na to pristala, so sklenili Zakon o narodnih skupnostih, v uredbi k zakonu pa določili 25%-klavzulo. S tem se je reduciralo vel-javnostno območje člena 7 glede uradnega jezika na eno tretjino, glede dvojezičnih napisov pa na eno šestino.
50 LET NAŠ TEDNIK
50 LET NAŠ TEDNIK
„Leta 1945 bi dobili tri deželne poslance”
■ Dipl. trg. Janko Urank, soustanovitelj in dolgoletni podpredsednik NSKS, je bil v koncentracijskem taborišču Dachau. Nato je bil med vodilnimi aktivisti koroške Osvobodilne fronte (OF).
■ V intervjuju z NAŠIM TEDNIKOM je
pripovedoval, kako so Slovenci postopali ob prvih deželnozborskih volitvah po zlomu nacizma. 9. novembra 2000 bo minilo deset let, ko je umrl Janko Urank.
■ JANKO KULMESCH
10. junija 1945 ste se skupno z očetom Janezom, zadnjim gališkim županom pred 2. vojno, vrniti na dom v Galiciji. Kako ste se spet vključili v narodnopolitično delovanje?
URANK: Po vrnitvi iz Dauchaua sva z očetom prevzela doma posestvo. Že kar drugi dan je prišel neki aktivist Osvobodilne fronte (OF)- po nalogu okrajnega sekretarja OF Janeza Kneza - in mi povedal, da sem kot sodelavec OF iz leta 1942, preden so me zaprli, povabljen na nadaljnje sodelovanje. Zame je bila OF kot frontovska organizacija tista, ki se je borila proti nacizmu in v katero smo bili vključeni koroški Slovenci, ne glede na poklic ali svetovni nazor. Zato sem se v OF zopet vključil in bil izvoljen v veli-kovški okrajni odbor, ki je imel tedaj svoje prostore pri Hojniku v Mokrijah.
Med drugim je OF bila pred zelo pomembno odločitvijo: Kako postopati ob prvih deželnozborskih volitvah v 2. republiki, ki so bile 25. novembra 1945? URANK: OF je kot frontovska organizacija imela tedaj predvsem nalogo, da vsid-ra med koroškimi Slovenci frontovsko idejo na podlagi narodnih zahtev. Skupaj z dr. Tischlerjem in dr. Vinkom Zvvittrom, ki sta prav tako sodelovala pri tedanji OF, nadalje z dipl. trg. Dolfejem Pice-jem, bivšim deželnim poslancem župnikom Janezom Starcem, s sedanjim obir-skim župnikom Tomažem Holmarjem in še z nekaterimi drugimi narodnopolitičnimi aktivisti smo bili za to, da kandidiramo s samostojno listo. Ob času volilnih priprav je bil dr. Tischler član provizorične deželne vlade oz. deželni svetnik. Kakor je znano, je dosegel tudi uredbo o dvojezičnem šolstvu, ki še danes velja v slovenski politiki kot idealna rešitev.
Zakaj in kako je dr. Tischler postat član deželne vlade?
URANK: Postal je to, potem ko je bil pri-
peljal izseljence domov, na izrecno željo koroške SPO, ČVP in KPO ter s privoljenjem angleške oblasti. Prišel je v deželno vlado namesto Toma Zupanca, pd. Krumplna v Žrelcu. Tomo Zupanc je bil že pred 2. svetovno vojno izvoljeni zastopnik koroških slovenskih kmetov. Takoj po vojni je postal član provizorične deželne vlade zato, ker je bil za nemške Korošce edini vidni koroški Slovenec, ki je bil ob razsulu 3. rajha dosegljiv. Tomo Zupanc in Joško Tischler sta bila dobra
/~\ pe začela s I propagandnim bojem za KPO -čeprav je njen provi-
zorični minister dr. Fischer na volilnem zborovanju pred
koroško deželno hišo izjavil: Auch dem Kommunisten Tito keinen FuBbreit Karntner Bodens!
JANKO URANK
osebna prijatelja in so koroške stranke tudi na pobudo Zupanca samega stopile do dr. Tischlerja, da ga nadomesti.
Omenili ste, da ste imeti volilne priprave. Kdo jih je organiziral in kako so potekle?
URANK: Priprave za volitve so zbudile med našim ljudstvom spontano in neverjetno navdušenje. Spominjam se, ko je imel tedanji deželni glavar socialist Piesch volilno zborovanje v Dobrli vasi, v „Haus der Heimat”. Okoliški Slovenci so me prosili, da se skupno z njimi udeležim tega zborovanja. Udeležili smo se ga v velikem številu. Naši ljudje so vstajali kot protigovorniki, jaz sam sem ob tej enkratni priložnosti prevzel besedo, deželni glavar Piesch pa je nato zbežal pod policijsko zaščito - in zborovanje je bilo naše. Na drugih zborovanjih sta govorila predvsem naša glavna kandidata dr. Tischler in dr. Petek. Ljudje so hodili na zborovanja z ovenčanimi vozovi, bilo je, kakor so starejši pripovedovali, slovesno navdušenje kakor za časa taborov. Skupna volilna platforma se je imenovala ,.Slovenska stranka”. Najbolj borbeni aktivisti so sicer zahtevali, da se imenujemo Osvobodilna fronta. Angleži tega niso dovolili, ker so bili mnenja, da je to oznaka jugoslovanske stranke, ne pa stranke na Koroškem. Aliirani svet Amerikancev, Rusov, Angležev in Francozov na Dunaju je namreč za te volitve izdelal formulo, ki so jo morale podpisati vse stranke, če so se hotele udeležiti volitev. Na osnovi te formule so se morale stranke priznati k demokratični Avstriji. To pa zato, da se nobeni nacistični ostanki ne bi mogli skriti pod novo firmo. Znano je tudi, da člani NSDAP, ki niso sodelovali v protinacistič-nem boju, niso imeli volilne pravice.
Kako je OF reagirata na zahtevo
aliiranega sveta?
URANK: V krogu dr. Joška Tischlerja smo bili mnenja, da je treba tako izjavo podpirati. Poudarjali smo, da smo tudi mi
, petek,
I 31. decembra 1999
Dipl. trg. Janko Urank je umrl 9. novembra 1990. Bil je član vodstva Osvobodilne fronte (OF) - okraj Velikovec, nato soustanovitelj NSKS in njegov dolgoletni podpredsednik. Kot dolgoletni predsednik Združenja staršev ima tudi velike
zasluge za Slovensko gimnazijo.
za demokratično Avstrijo, o mejah pa da bo odločala mirovna konferenca. Zato je dr. Tischler to izjavo tudi podpisal. Vendar nekaterim krogom v OF po mojem ni bila na poti ta, od dr. Tischlerja podpisana izjava, marveč samostojni nastop Slovencev na osnovi frontovske ideje iz časa narodnoosvobodilne borbe. Nemške koroške stranke, predvsem pa tudi komunisti pod tedanjim deželnim vodjem Tschofenigom, so hoteli dobiti slovenske glasove. Na osnovi demoskopskih povpraševanj so računali s tem, da bo samostojna lista dobila najmanj tri mandate. Vse komunistične stranke, tudi stranka v Jugoslaviji, so bile tedaj pod močnim stalinističnim pritiskom, avstrijski komunisti pa so pričakovali, da bodo v i državnem merilu dobili do 50 mandatov. Cez noč je prišlo - verjetno kominternov-sko - navodilo, da morajo koroški Slovenci voliti avstrijsko KRČ. Čez noč so vpregli (datuma ne vem več točno) vse najbolj borbene slovenske aktiviste, da skličejo zborovanje celotne koroške OF v Privatnem stanovanju v Mohorjevi hiši. Mene, čeprav sem bil funkcionar, niso obvestili. Namen zborovanja je bil razčistiti odločitev dr. Tischlerja, da podpiše volilno formulo.
Zaradi te volilne formule je bil dr.
Tischler deležen hudih očitkov. Kaj so
mu očitali?
URANK: Na zborovanju OF so dr. Tischlerja obsodili, da se je odpovedal priključitvi dvojezičnega ozemlja k Jugoslaviji in da ni za podporo tako imenovanim naprednim silam (mišljena je bila KRČ). Kot že povedano, sam nisem bil vabljen na zborovanje, vendar sta mi o tem pripovedovala dr. Tischler in dipl. trg. Dolfej Picej. Dolfej Picej je bil edini, ki je javno branil dr. Tischlerja. Organizatorji zborovanja so dosegli, da je moral dr. Tischler podpisati izjavo, da vloženo listo umakne. Izjava, da umakne vloženo listo, je šla drugi dan zjutraj na deželno volilno komisijo, kjer pa menda že ni bilo več prej vložene liste. Več bi bilo mogoče ugotoviti iz tedanjih aktov volilne komisije.
Do samostojnega nastopa „Slovenske
stranke” torej ni prišlo. Kako so se
Slovenci potem zadržali ob volitvah? URANK: OF je nato začela s propagandnim bojem za tako imenovano napredno KRČ - čeprav je njen provizorični minister dr. Fischler na volilnem zborovanju pred koroško deželno hišo izjavil: „Liebe Karntnerinnen und Karntner! Auch dem Kommunisten Tito keinen FuBbreit Karntner Bodens!" Dr. Tischlerja sta sicer snubili koroški stranki SPO in OVP, vendar je bil po teh dogodkih moralno tako potrt, da se nikjer ni hotel vpreči.
Kakšen je bil izid volitev oz. kakšne so bile posledice?
URANK: Naši ljudje, večinoma verne mamice in očetje, so bili propaščeni. V resnici se je tedaj začel pravi razcep med nami. Del naših vernih ljudi je šel v OVP, del, ki je bil sicer socialno usmerjen, a proti stalinističnemu komunizmu, pa v SPO. Samo jedro najbolj borbenih, ki so še v Stalinu videli rešitev slovenstva, je volilo KPČ. Dr. Tischler sam se od tistega trenutka naprej ni več aktivno udejstvoval v OF. Izključili ga niso, izstopil pa je 9. januarja 1948. Z Dolfejem Picejem sva zaradi teh dogodkov kot prva izstopila iz OF februarja 1946.
Je dr. Tischler odstopil tudi kot član koroške deželne vlade?
URANK: Ko je dr. Tischler moral umakniti samostojno listo, je obenem dal tudi odstavko kot član koroške deželne vlade. Prav tako je odstopil dr. Mirt Zvvitter kot uradnik njegovega oddelka. Le dipl. trg. Dolfej Picej je ostal na tem uradu na željo nas nekaterih njegovih prijateljev vključno dr. Tischlerja. Tako je dolgo časa veliko pomagal našim ljudem, izseljencem in drugim žrtvam nacizma. Jaz sam sem šel na Dunaj, da končam svoj študij - in bil nekaj časa tarča napadov, da sem zapustil svoj narod...
50 LET NAŠ TEDNIK
Od 1980 ...
1980-1981. KDZ je razburila koroško javnost s kolodvorskimi akcijami. Na železniških postajah so dijaki zahtevali vozovnice v slovenščini. Prodajalci in vodstvo železnice so reagirali zelo agresivno. Zmerjali so jih, zapirali pred njimi okenca in poklicali „na pomoč” policijo. Ta jih je deloma z grobo silo odstranila od okenc. Med najpogumnejšimi mladimi aktivisti so bili sedanji predsednik NSKS Rudi Vouk, tajnik CAN Hubert Mikel, član Okteta Suha Sigi Kolter, živinozdravnik Rihard Grilc in predvsem tudi Marko David. Akcija dijakov ni bila povsem zaman: Na postajah od Pliberka do Sinče vasi so dovolili kupovati vozovnico tudi v slovenščini. Vrhu tega je šest let pozneje državni poslanec Smolle dosegel, da je dobila postaja Šmihel nad Pliberkom dvojezičen napis.
1983. Začela se je gonja proti skupni dvojezični šoli. Gonilni sili sta - po stari koroški navadi - bila KHD in FPČ, prav tako po starem pa sta se SPO in ČVP sprva branili, nato pa sta klonili. In vendar se je tokrat zadeva iztekla nekoliko drugače kakor v preteklosti. Prvič - uspelo je mobilizirati tudi številne prijatelje, zlasti intelektualce iz večinskega naroda. Drugič - Karel Smolle je bil v državnem zboru, vlada pa si je zelo želela njegovega pristanka na novelizacijo manjšinskošolskega zakona. Smolle je glasoval za kompromisno rešitev, bil zaradi tega deležen mnogih hudih kritik, da ne rečemo sovraštva iz lastnih vrst - zato pa je skupno z dr. Matevžem Grilcem iztržil mdr. televizijsko oddajo „Dober dan, Koroška" in Dvojezično trgovsko akademijo.
1985.	Na Dunaju je odprl svoja vrata Slovenski center, ki so ga pozneje preimenovali v Center avstrijskih narodnih skupnosti (CAN). Pobudnik centra in njegov dolgoletni vodja je bil Karel Smolle. CAN naj bi služil tesnejšemu sodelovanju med manjšinami v Avstriji - zato pa je avstrijski vladi velik trn v peti. Nič manj pomembno pa je tudi, da je CAN uspelo pridobiti kot članico Južnotirol-sko ljudsko stranko, ki ima na Južnem Tirolskem glavno besedo.
1986.	Po 70-ih letih je s Karlom Smollejem bil izvoljen v dunajski parlament spet koroški Slovenec. O pomenu njegove izvolitve in njegovega parlamentarnega delovanja je bilo že veliko napisanega. Na tem mestu hočemo samo poudariti: Gotovo bo še prišel čas, ko bodo spoznali državnozborsko delo Karla Smolleja tudi tisti, ki mu še vedno nasprotujejo.
-Kuj-
Mirko Kumer-Ččej se spominja
Zadnji slovenski župan, izvoljen na samostojni listi, je moral oddati funkcije ne zaradi volje ljudstva, temveč zaradi barantanja socialistov z ljudsko stranko. Prihodnje leto, 21. julija 2000, bi obhajal 90. rojstni dan.
BMGSSiereB
«.=:srw£-JL____
Na zadnji seji samostojne občine Blato teta 1960 pod vodstvom župana Valentina Krofa (peti z leve - sede; desno poleg njega podžupan Ignac Domej, pd. Zgonc). Tretji z leve Krofov predhodnik Mirko Kumer-Črčej.
v
z">ele leta 1950 so bile razpisane prve občinske volitve. Sklicali smo na Blatu ^»Zzaupniški sestanek in sestavljali kandidatno listo. Na volitvah nismo dobili večine in nismo mogli izvoliti župana. Socialisti in Čsterreichische Volkspartei so se zedinili in volksparteijevec Franc Tomitz, pd. Pek iz Repelj, je postal župan za dobo od 1950 do 1954. Jaz sem bil v tisti dobi podžupan in smo še kar lepo gospodarili. Nacisti so bili v tem času bolj tihi in se niso upali agresivno nastopati proti Slovencem.
Mi smo seveda hoteli imeti dvojezičnost. Naši zahtevi so tudi takoj ustregli. Rekli so, da je uradni jezik nemščina, pogovorni jezik v občinski sobi pa je lahko slovenščina - tako, kakor je zunaj na vasi med sosedi.
Dobili smo dvojezične napise
Predlagali smo tudi dvojezične topografske napise. Župan je rekel, da so tudi oni za to. Topografske napise, ki so jih med vojno poropali, so obnovili, tako da ni bilo nobenih posebnih trenj. Imeli smo jih na začetku vasi. Na prvi hiši je bila neka tabla, na kateri je pisalo: „Vas Blato, občina Blato, okrajno glavarstvo Velikovec, dežela Koroška", to seveda v obeh deželnih jezikih.
Bilo pa je tako, da socialisti niso bili preveč zadovoljni. V občinskem svetu niso imeli dosti kaj za govoriti, ker so imeli samo dva zastopnika. Hoteli so pridobiti nove volilce, zato je stranka začela svoje zaupnike v občini priganjati. Rekli so jim tudi, da naj na prihodnjih volitvah župana ne podprejo več kandidata ČVP, temveč glasujejo skupno s Slovenci. Nato mi je nekdo rekel: „Črčej, pogovorili smo se, da bi tebe volili za župana, če bi hotel to biti."
Slovenci smo se seveda zelo trudili, da bi na volitvah dobili mnogo glasov. Vendar jih nismo mogli dobiti, ker je imel župan svoj bonus. Bilo pa je tako, da smo s socialisti imeli večino. Predlagali so me za župana, socialisti so pomagali, ko so bile volitve župana končane, pa je okrajni glavar rekel: „lch mu(3 feststellen, Kumer bekam die Mehrheit. Sechs ist mehr als funt. Ich gratu-liere.” Nato sem odgovoril: „Hvala lepa."
Občinski gospodar Kumer
Tako smo začeli „havžvati". Občinski tajnik je bil zaveden Slovenec in predvsem nasprotnik nacistov. Ime mu je bilo Štefan
Milavec. Pozneje ga je prevzela pliberška občina in je postal vodja občinskega urada. Šel mi je zelo na roko in je bilo zato delo prijetno.
Uradoval sem ves čas v slovenščin), ker so pač bili občani samo Slovenci. Če je prišel kak Nemec, sem ga povabil v županovo sobo in se z njim lepo pomenil. Polagoma so se ljudje na to navadili in rekli: „To pa je an fejst birgamajster. S tem se lahko tudi pogovoriš.”
Zvozili smo dobro, proračun ni znašal niti milijon šilingov. Ko je bil na koncu leta obračun, nam je še ostalo okoli pet tisoč šilingov. Včasih so rekli, vsak župan se je zadolžil. Pri nas pa tega ni bilo.Tajnik je imel blagajno, jaz pa sem podpisoval.
Občina pozdravila člen 7
Kmalu potem, ko sem postal župan, je prišlo do avstrijske državne pogodbe. V slovenskih časopisih smo brali, kako se tega ljudje veselijo in pošiljajo telegramske čestitke vladi. Tudi jaz sem predlagal, da bi poslali čestitko. Občinski odborniki so se ' strinjali. Le zastopnik ČVP je rekel: „Če jo pošljemo zveznemu predsedniku, jo moramo tudi zveznemu kanclerju.” Ta je bil iz : vrst ČVP. Pa sem rekel: „Dobro, pa jo pošljimo obema.” Dodali smo še: ..Posebej nas veseli, da se je sklenil tudi člen 7, ki vsebuje pravice manjšin v Avstriji.”
Kako je nastala šola pri Humcu
Imeli smo mladega učitelja - Valentina Vavtija, ki je pozneje postal šolski ravnatelj pri Božjem grobu. Ta šola je bila v starem farovžu. Mladi učitelj Vavti je rekel: „Novo šolo moramo zidati, najprej pa staro popraviti.” Z župnikom sta staro nekaj časa popravljala, nakar so prišli strokovnjaki in so rekli, da s staro ne morejo več kaj začeti. Začeli so graditi novo. Učitelj Vavti se je za ta projekt najbolj brigal, jaz pa sem ga pod-, pl ral.
Še prej pa je prišlo do gradnje šole na Komlju. Namenjena je bila za 40-letnico plebiscita. Zanjo se je zavzemala ČVP in še posebej tedanji obrambni minister Graf. Projekt smo podprli, ker je bil ljudstvu v korist. Odprtje šole je bilo dvojezično in tudi sam sem kot župan govoril v obeh deželnih jezikih. Neki Pliberčan je po prireditvi prišel k meni in rekel: „Das hatte ich mir nie
gedacht, dass Sie in beiden Landesspra-chen so sprechen konnen.” Vsi so mislili, če je „pavr” „Burgermeister”, to ni nič."
Glasilo ČVP Volkszeitung je o tem dogodku veliko pisala, socialistom pa je smrdelo, da je ČVP imela v našem kraju ta uspeh. Rekli so: „Das geht nicht. Die Schulbauer in Karnten sind wir.” Prišel je k nam deželni glavar VVedenig in mi rekel: :.Pri Svetem grobu bomo tudi gradili." Ker je mislil „Heiligengrab”, je pač rekel „Sveti grob" namesto Božji grob. Rekel sem mu: »Me zelo veseli, gospod deželni glavar.”
Peljala sva se k Božjemu grobu, kjer naju je že pričakoval učitelj Vavti. Deželni glavar VVedenig si je šolo ogledal in rekel, da bodo to že uredili. Nato so se pozanimali, kje bomo dobili zemljo. Uspelo nam je to urediti z gostilničarjem Uranškom, s katerim smo zamenjali staro šolo za del njive, na kateri se je gradila nova. Leta 1958 je bilo poslopje postavljeno v surovem stanju. Bil sem še župan in imeli smo »likof" - v tistem času pa so socialisti imeli tudi že načrte, da bi na naslednjih volitvah dobili župana iz svojih vrst.
SPO skupno z ČVP proti Črčeju
Pri občinskih volitvah 1958 so se socialisti zelo potrudili, da bi dobili več glasov. N) jim uspelo. Imeli so samo tri odbornike, t-judje so me kot župana zelo cenili; dobili smo 100 glasov več in šest odbornikov. OVP je izgubila precej glasov in imela Prav tako tri odbornike. Na dan volitev so mi rekli: „Sedaj pa bomo soceja volili, samo da ne bo več Črčej.” Izvolili so za župana mladega socialista Valentina Krofa. Jaz nisem hotel več sodelovati; podžupan Je postal Ignac Domej-Zgonc.
Smrt samostojne občine Blato
Socialisti so hoteli oblast v deželi utrditi in so se pri tem skušali polastiti pomembnih postojank- mdr. občine Pliberk. Libu-ška občina je imela socialističnega župana, prav tako blaška, medtem ko je bil Pliberk v rokah ČVP. Zato so socialisti propagirali združitev Libuč in Blata s Pliberkom. Združitev so propagirali s „čudnimi” argumenti. Obljubljali so na primer, da bomo dobili mestne svetnike. Večina naših občinskih odbornikov vključno mene smo bili za samostojnost občine Blato.
Na neki občinski seji smo o tem razpravljali in glasovali. Za združitev je bila samo SPČ. Pa je rekel župan: „Je vseeno, kako glasujemo. Nenazadnje bo o tem odločal deželni zbor." Jaz pa sem predlagal: Kljub temu moramo pisati deželnemu zboru, da smo glasovali za samostojnost občine z devetimi glasovi proti tremi. Predlog je večina potrdila in sklep smo posredovali deželnemu zboru.
V deželnem zboru je SPČ manjkal en mandat za absolutno večino. Odločal bi glas komunističnega poslanca Kacianke. Predlagal sem, da moramo stopiti do njega in mu razložiti vso zadevo. Pa nihče ni hotel. Župan nas je še „nafarbal” in dejal, da se ne bo o vsaki občini posebej glasovalo, marveč vse „in Bausch und Bogen". Izkazalo pa se je, da se je o vsaki občini posebej glasovalo. Če bi to prej vedeli in šli h komunističnemu poslancu Kacianku, ki je bil po rodu Slovenec, bi gotovo dosegli, da bi glasoval proti združitvi Blata s Pliberkom. Tako pa do tega ni prišlo -občini Blato in Libuče pa so leta 1964 združili s Pliberkom.
Pripravil Janko Kulmesch
... do 1999
1990-1991. Slovenski narod si je izboril državo. Osamosvojitvena prizadevanja Slovenije so po svojih močeh podpirali tudi koroški Slovenci. NAŠ TEDNIK in NSKS sta leta 1991, ko je Jugoslovanska ljudska armija” z orožjem napadla Slovenijo, izvedla zelo uspešno zbiralno akcijo. Poleg tega sta organizirala za številne slovenske državljane, ki so se nahajali v tujini in zaradi desetdnevne vojne niso mogli vrniti v domovino, prenočišča in hrano. Akcija je trajala, dokler so se slovenski begunci lahko brez težav vrnili spet v domovino.
1993. NSKS, EL, KKZ in druge slovenske organizacije so organizirali temeljno glasovanje o skupnem demokratičnem zastopstvu. Povabljeni so bili vsi funkcionarji vseh slovenskih društev in organizacij. Odmev je bil izredno dober. Glasovanja se je udeležilo skoraj 70 odstotkov slovenskih funkcionarjev. Njihova odločitev je bila več ko jasna: Nad 90 % je podprlo predlog, da bi koroški Slovenci imeli skupno, pluralno in neposredno izvoljeno organizacijo.
1995. Ker ZSO ni bila pripravljena sodelovati pri volitvah skupnega demokratičnega zastopstva, se je NSKS odločil, da izvede neposredne volitve sam. V volilni seznam se jih je vpisalo 6049 Slovenk in Slovencev. Tudi volilna udeležba je bila zelo dobra - sodelovalo je 4516 ljudi. Za predsednika je bil izvoljen Nanti Olip.
Kljub uspešnim neposrednim volitvam ni uspelo, da bi NSKS in ZSO prišla do skupne rešitve. Nasprotno: Razhajanja so postala še večja, NSKS in ZSO si niti v temeljnih vprašanjih nista bila več enotna. Mdr. je to zelo negativno vplivalo na vprašanje, kdo bo govornik Slovencev na deželni proslavi ob 75-letnici plebiscita, ki je bila tokrat prvič skupna. Ker se NSKS in ZSO nista mogla zediniti na govornika, je o tem dejansko odločil deželni glavar Zernatto. Govornik je bil dv. sv. dr. Valentin Inzko.
1999. Haider je postal spet deželni glavar, predsedstvo NSKŠ z Nantijem Olipom na čelu je kolektivno odstopilo, mag. Rudi Vouk je postal poslovodeči predsednik NSKS, NSKS in ZSO pa sta po 10-ih letih prišla do spoznanja, da je treba priti spet na skupno vejo. Ustanovila sta Koordinacijski odbor koroških Slovencev (KOKS) s korektivom. V primeru, da NSKS in ZSO o neki zadevi ne bosta našla soglasja, bo o njej večinsko odločal razširjeni odbor KOKS. KOKS medtem že deluje -začetek njegovega delovanja pa je obetaven.
-Kuj-
50 LET NAŠ TEDNIK
Slišali smo in zapisali
Nekateri citati iz preteklosti NAŠEGA TEDNIKA, ki so zbudili pozornost.
ne boste krepili svoje v_/identitete, vas leta 2020 ne bo več.
politolog prof. Anton Pelinka o perspektivah slovenske narodne skupnosti na Koroškem
r/oroška bi lahko bila Evropi INzgled, če bi v Deželnem zboru in v Deželni vladi sedeli samostojni slovenski zastopniki.
apel prof. Antona Pelinke na večinski narod
D rez pomoči koroških Dsiovencev ne bi osvojil Evrope in Amerike.
Slavko Avsenik
\ /mojih slikah je vedno V mogoče kaj videti. Glasbeno kompozicijo moraš poslušati tudi večkrat, da lahko rečeš, ali ti je všeč ali ne.
Tischlerjev nagrajenec Valentin Oman na vprašanje, zakaj nekateri v njegovih slikah ne vidijo ničesar
Qam sem Slovenec in cenim Okoroške Slovence. Kar pa mi zelo ugaja, je to, da so zelo odkriti in niso vsiljivi.
nekdanji svetovno znani nogometaš Brane Oblak
v
Z^e je bilo potrebno, se je dr. VVTischler podal za izseljence tudi v smrtno nevarnost.
Milka Hartmann
Taupanje v lastno moč je zame ^.življenjsko geslo.
Karel Smolle
Treba bi bilo še več zavestne-I ga dela za krepitev zdrave narodne zavesti. To velja tudi za nas profesorje.
prof. Milan Kupper
[“'vanes se vse rešuje samo po L/pošti. Prej zloglasna kanclnija vstaja od mrtvih. To velja tako za politične in kulturne strukture kakor tudi za cerkvene.
Tischlerjev nagrajenec in dolgoletni predsednik KKZ župnik Lovro Kašelj
IV yied Slovenci sem se vselej dobro IVI počutil. Povsod so zelo gostoljubni. Veseli me, da se Slovenci tako dobro razumejo med seboj. Če koga ni doma, ko hočem kasirati za NAŠ TEDNIK, pa sosed plača za njega.
TONČI DOLINŠEK
K lova pot Cerkve se ne bo IN začela z zasedanji in sestanki. Če kdo misli, da so sestanki potrebni, se mi zdi, da mu ne gre za to, da bi našel boljšo pot za pomoč drugim.
dr. Andrej Kajžnik
Ich bin in Slovvenenfragen der lExperte Numero Eins in Čsterreich.
bivši deželni glavar VVagner petje mi pomeni pol tedna.
mestni svetnik in pevec „Podjune” in „Kralja Matjaža” Jurij Mandl
pišem, ker živim, kot hodim.
Gustav Januš
ledini, ki se danes hočejo še L poročiti, so duhovniki.
veroučitelj mag. Franc Igerc
litro so podpisali, malo so I izpolnili.
Mirko Kumer-Črčej o odnosu Avstrijcev do državne pogodbe in njenega 7. člena
Telo pomembno bi bilo, če bi Z—koroški Slovenci postali manj skromni.
Peter Turrini
\ / družini ne govorimo slovensko
V	samo iz tradicije. Mislim, da imajo starši pravice in tudi dolžnosti.
sodnik dr. Tomi Partl
\ /se moje delo je en sam lep
V	spomin.
Helmut Hartman, prvi vodja Slovenskih sporedov ORF
\Z
^^ezmejnost inspirira domišljijo.
Maximilian Eichinger, avstrijski kulturni svetnik v Ljubljani
i
\
F
c
j'
F
t
v
v
s
n
n
I
)
9£
zb
in
lU!
Jo
ob
ko
faj
Pri
I
Ro za; Prv cei Po: Po ki , žiči
25
Rož - Podjuna - Žila
ŠENTLIPS/POLENA
Umrla je Karicelnova mama
V soboto, 18. decembra, je velika množica pospremila Heleno Ka-ricel k zadnjemu zemeljskemu počitku.
V tihem mirnem adventnem času se je v 85. letu starosti za vedno Poslovila od svojih Karicelnova mama,
Helena Karicel.
Zapustila je Karicelnovo domačijo, ki jo je z veseljem in 2 žuljavimi rokami obdelovala vsa leta.
Župnik Gott-hardt je v pridigi omenil, dokler je rajna mati še mogla, je rada odpirala cerkvena vrata. V njeni težki bolezni pa je Bog odpiral njena vrata in jo vedno znova okrepčal s svetim obhajilom. Božični čas je za nami, gotovo bo Karicelnova mama Po dolgem trpljenju veselo praznovala pri božjem detetu v nebesih.
Pogrebne obrede sta opravila domači župnik Gotthardt in dekan Dersola. Cerkveni pevci pa so ji zapeli v slovo.
Sinu Jozeju in njegovi ženi Mariji pa velja najlepša zahvala za postrežbo, ki sta rajni mami do zadnjega stala ob strani- Vsem žalujočim izrekamo naše iskreno sožalje.
Kati Marketz
Šmihel: Slovo od najstarejše občanke
Pretekto nedeljo na Štefanovo so na šmihelskem pokopališču položili k večnemu počitku najstarejšo šmihelsko občanko, Cacilio Skias, rojeno Kaufmann. Pokojna je dočakala visoko starost, umrla je v 99. letu starosti. Rodila se je v dolini reke Me-le/Molltal in je svojo prvo službo nastopila v Celovcu, kjer je spoznala moža in se leta 1927 preselila in poročila v Šmihel. Mož ji je umrl leta 1957, velik udarec za rajno je bila tudi smrt sina Rudolfa pred tremi leti. Vodstvo družinske-
ga podjetja ELKY je nato prevzela vnukinja. Rajno Cacilio Skias so domačini poznali kot zelo pridno in prijazno in verno žensko, ki je uživala splošni ugled. Tudi v družini so jo globoko spoštovali in ljubili.
Pogrebne obrede je vodil domači župnik Franček Kramberger, rajni v slovo pa sta zapela domači cerkveni zbor Gorotan ter oktet MGV Petzen. Žalujoči družini velja naše iskreno sožalje. Naj ji bo domača zemlja lahka.
S. K.
Cacilia Skias t
ŠENTJANŽ
Koncert v spomin Florija Gabriela
\ #soboto, 18. decembra, je bil \ / v šentjanški farni cerkvi lep
V predbožični koncert, ki sta 9a oblikovala domači cerkveni zbor pod vodstvom Eriha Užnika 'n Mešani pevski zbor J. P. Gal-lus iz Celovca pod vodstvom J°žeta Ropitza. Šveta maša -oblikovali so jo domači pevci - in koncert sta se obhajala v spomin rajnega Florija Gabriela, ki je pel Pn obeh zborih.
Pevce zborov je pozdravil pater Homan Kutin, poslušalcem pa 2aželel lep adventni večer. Kot Prvi je na koncertu zapel domači cerkveni zbor. Prijetno je bilo Poslušati lepe glasove in gledati P° večini mlade pevke in pevce,
so prepričljivo posredovali bo-z'čno sporočilo. Š svojim nasto-
Šentjanški cerkveni zbor in MePZ J. P. Gallus sta se v obliki koncerta spomnita rajnega pevca F. Gabriela.
pom so Gallusovi pevci peli pretežno božične pesmi, ki so jih lani posneli in jih lahko poslušate tudi na zgoščenki. Miha Vrbinc je priklical v spomin rajnega Florija, vestnega, priljubljenega, a tudi spoštovanega Gallusovega člana, ki je rad prepeval v božjo čast, v Marijino češčenje in v veselje poslušalcev. Zdaj pa je zanj advent končan. Prestopil je prag pričakovanja in vstopil v gledanje iz upanja v posest neminljive sreče. Naš sopevec se je pridružil „Zboru nebeške trume, ki hvalijo Boga’’.
Gallusovim članom iz Šentjanža in fari hvala za povabilo in priprave, da je koncert uspešno potekel.
P. A.
Ansambel Rosa
PLIBERK_______________
Prvi ples v Kulturnem domu
Tradicionalni Štefanov ples Mešanega pevskega zbora Pliberk je bil tokrat poseben predvsem v dveh pogledih. Po eni strani zaradi priljubljenega ..Podjunskega lota” (glavni nagradi sta bili umetnini domačih umetnikov Alberta Mesnerja in Alberta Krajgerja), po drugi strani pa zaradi prvega plesa v kulturni dvorani pliberškega Kulturnega doma. Izjemen je bil tudi obisk, saj je bil Kulturni dom nabito poln - od glavne dvorane do foyeja pa tja do gostilne Dom. Medtem ko se je ..starejša generacija” zabavala ob glasbi ansambla Rosa, se je ..mlajša generacija” sprostila ob disco-glasbi v živo s skupino „No name”.
KAZAZE________________
Pozdrav Svetemu letu 2000
Kot kristjani se farani ne bojimo novega leta 2000. Nasprotno. Veselimo se, da bo leto 2000 sveto leto. Saj nam pravi papež, ki ga je začel z odprtjem „svetih vrat” pred polnočnico bazilike Sv. Petra, da naj bo leto duhovne poglobitve, odpuščanja in veselja. Da bi se tega farani v Kazazah čim bolj zavedali, bosta pozdravila to Sveto leto mlada moža s pritrkavanjem, po domače pravimo z nabijanjem na Silvestrovo zvečer in na prvi dan leta 2000. To zelo dviga.
Bog daj, da bo Sveto leto 2000 čim bolj v znamenju duhovnega napredka in veselja.	F. Z.
26
Kultura
RIM 2000
romarsko potovanje v svetem letu 2000
•	Vodi Jože VVakounig.
•	Vozi podjetje Sienčnik, Dobrla vas.
•	Cena: 5.700,- šilingov.
•	Storitve: šest polpenzionov (večerja, prenočitev, zajtrk)
v Sloveniku, vse vstopnine.
Spored:
Sobota, 12. 2. 2000: Dobrla vas - Celovec - Benetke - Ravena - Perugia - Asisi, Orvieto - Rim, nastanitev v Sloveniku; VPZ (večerja, prenočitev, zajtrk)
Nedelja, 13. 2. 2000: Sv. maša, odhod v mesto: Forum Romanum, Kapitol z obema muzejema, zapor Carcer Mamertinum, Beneški trg (Piazza Venezia), Santa Maria in Cosmedin, Sv. Peter v vezeh (San Pietro in Vincoli, Michelangelov Mojzes), bazilika sv. Klemena (San Clemente, Cirilov grob), Sv. Janez v Lateranu (San Giovanni in La-terano), Svete stopnice (Scala Santa). Po večerji: vodnjak Trevi in Španske stopnice; VPZ
Ponedeljek, 14. 2. 2000: Vožnja v okolico Rima: Montecassino (ogled samostana z grobom sv. Benedikta, poljsko vojaško pokopališče), Terracina ob Tirenskem morju (svetišče luppi - ter Anxur), Albansko jezero; VPZ
Torek, 15. 2.2000: Vatikanski muzeji, bazilika sv. Petra (San Pietro in Vaticano), trg Piazza Navona, Panteon; VPZ
Sreda, 16. 2. 2000: Avdienca pri papežu, popoldne bazilika sv. Pavla zunaj obzidja (San Paolo fuori le Mura), Ostija (Ostia Antiča); VPZ Četrtek, 17. 2. 2000: Katakombe sv. Sebastijana, Fosse Ardeatine, bazilika sv. Marije Velike (Santa Maria Maggiore); popoldan prost; VPZ
Petek, 18. 2. 2000: Po zajtrku odhod iz Rima; po avtocesti Apenin -Bologna - Videm - Celovec - Dobrla vas
Odhod iz Dobrle vasi v soboto, 12. 2. 2000, ob 0.00 (opolnoči), iz Celovca ob 0.30 uri (ob pol enih ponoči, železniška postaja). Bivališče v Rimu: Slovenik (Papeški slovenski zavod/Pontificio col-legio Sloveno), Via Appia Nuova 884;
Roma/Rim, Italia/ltalija; tel. (0039) 06-718 46 11; faks 71 846 11 -65.
Prijave sprejema:
Dušnopastirski urad, slovenski oddelek (0463 - 54 587). Spremembe v sporedu so mogoče.
Trije angeli navdušili na odru v Selah
Na Štefanovo so se številni gledalci v selski farni dvorani nasmejali „Trem selskim angelom11.
Angeli Danijel Dovjak, Hannes Kelih in Toni Štern so se na božični večer znašli pri družini trgovca Du-cotela (Felix - Martin Dovjak, Emilie - Katja Roblek in Marie Louise Du-cotel - Petra Dovjak), kjer naj bi kot kaznjenci opravljali razna dela. Za revno družino trgovca so v nekem smislu res angelski, ker se pojavijo ob pravem času in na lahkoten način rešijo nepredvidene težave.
Njihova napaka je le ta, da so pripravljeni iti tudi predaleč, da nekoga, ki jim „ne paše" in ki jim utegne biti nadležen, celo spravijo s sveta. To pa na dokaj nenavaden način. Premožnemu sorodniku trgovca (Nanti Olip), ki kot lastnik trgovine pride pogledat, kako le-ta dobro posluje in poleg tega še naznani, da se njegov nečak in dedič Paul ne bo poročil z Marie Louiso, temveč da ima zanj pripravljeno drugo - bogato nevesto, v sobo spustijo kačo... Bivanja s kačo v isti sobi ta seveda ne preživi. Po naključju postane žrtev kače še njegov nečak Paul (Roman Roblek). Ker angeli znajo rešiti res vse probleme, tudi pravočasno poskrbijo novega partnerja za Marie Louiso, ki žaluje za Paulom.
Kajti slučajno, a pravočasno pride v trgovino Lieutenant (Marko Draže). Naj ne ostane neomenjena gospa Parole (Tanja Mak), ki redno prihaja v trgovino, a ponavadi brez
denarja. Tako ni čudno, da trgovina nima donosa, če trgovca vsi izkoriščajo. Zabavno in duhovito predstavo je gledališka skupina Kato-
liškega prosvetnega društva „Plani-na“ pripravila z že dolgoletnim režiserjem Francijem Končanom, osnutek za sceno je izdelal Toni Štern,
za kostume pa je skrbela Gordana Schmidt. Za tehniko sta bila odgovorna domačina Marko Draže in Ad-rijan Kelih.	ZKO
n' b s? sr-p -o w o. a. i— <
Kultura
i
ia
o-
d-
*/'
1
i
i
Z dramsko pravljico „Po/onica Pika" je otroška gledališka skupina i/ Globasnici odlično uspela. Zaključno pesem je morala navdušeni publiki zapeti kar dvakrat.	Foto: Fera
Najmlajši Globašani so že pravi gledališki mojstri
S pravljico „Polonica Pika“ so najmlajši globaški gledališčniki dokazali svoj talent in navdušili številno domačo publiko.
Globasnica. Globaško kulturno društvo si zelo prizadeva za svoj odrski narašačaj, prav zaradi tega je ustanovilo tudi otroško gledališko skupino, katere najmlajši člani so jeseni šele pričeli hoditi v šolo.
Po mesece dolgih pripravah, skupina je bila tudi na gledališkem ted-hu KKZ v Fiesu, so mladi gledališčniki na Štefanovo v nabito polni domači farni dvorani pokazali, kaj so se naučili.
Čeprav so imeli tremo, je premiera odlično uspela. Otroci so peli in igrali, plesali in govorili, da je bilo veselje. Dramska pravljica (avtor Ludvik Kaluža), v kateri čebele, debeli troti, pajki, rožica, mravlje, deklica Ograjka in pikapolonica skupno ukrotijo zlobnega sršena, je Pravi komad za to starost, publika Pa se je za prisrčno izvedbo zahvalita z bučnim aplavzom.
To je bilo seveda mazilo za predsednika domačega kulturnega društva Štefana Boschitza, ki se je '2 srca in nato tudi z rožami zahvalil režiserki Alenki Bole-Vrabec in scenografki Gordani Schmidt. Rože pa je v znak zahvale predal tudi voditeljici skupine Gabrieli Žagar-Kumer ter Anki VVdlbl in Janji Boschitz.
Zahvala za dober ton v farni dvorani pa je tokrat veljala tonskemu mojstru Radu Marketzu. Vsem sodelujočim pa se je za vneto sodelovanje zahvalila tudi režiserka Alenka Bole-Vrabec, ki je predvsem
pohvalila dobro jezikovno znanje otrok.
Po premieri je Globaško kulturno društvo vabilo še na vsakoletno družinsko božičnico k Šoštarju v Globasnico.	Silvo Kumer
JANKO MESSNER
Literarno sozvočje v šestih jezikih
Predstavila sta se starosta slovenskih književnikov na Koroškem Janko Messner in mlada pesnica s prvo in dvojezično zbirko Saška Innervvinkler.
Po zaslugi slovenske pisateljice Karoline Kolmanič, smo na gimnaziji spremljali in doživljali literarni dogodek, kakršnega doslej v Murski Soboti ni bilo. Kajti ni se še zgodilo, da bi poslušali ali vzeli v roke knjige pesmi in proze v toliko jezikih, kot na decembrski dan. ko sta bila v gosteh književnik Janko Messner in pesnica Saška Innervvinkler. Neposredno iz Budimpešte, s slovenskega veleposlaništva, so v Mursko Soboto pripeljali najnovejšo pesniško zbirko Janka Messnerja, ki je izšla pod preprostim naslovom Dalok/Pesmi, v slovenskem, nemškem in madžarskem jeziku. V madžarščino je pesmi prevedel Laszlo Odar, in sicer po uspelem literarnem nastopu Janka Messnerja v Budimpešti.
Pesmi Janka Messnerja so brali dijaki v slovenskem, nemškem in madžarskem jeziku, v knjižnih izdajah pa so bile predstavljene še v angleškem, češkem in italijanskem jeziku.
Druga, v Soboti predstavljena trijezična knjiga prinaša kratko prozo Job, s katero se avtor upira nasilju na cesti, zlasti divjanju in brezobzirnosti voznikov. Tekst je objavljen še v nemškem in italijanskem jeziku.
V	Soboti je bila na kratko predstavljena tudi trijezična Messnerjeva pesniška zbirka, ki je izšla leta 1998 v češkem, slovenskem in angleškem jeziku.
Saška Innervvinkler se je predstavila z dvojezično nem-ško-slovensko zbirko Domovinske pesmi in druge zbadljivke. Avtorica (1977), po babici Slovenka, je pesmi napisala v nemščini, v slovenski jezik pa jih je prevedel Janko Messner.
V	pesmi Vstajanje se takole spominja babice, ziljske Slovenke: Babica pripoveduje/o vrtu/svoje rojstne hiše./ZPo 1945/jo je izkopal.// Tedaj/pa je njen oče/vzel lopato/in poko-pal/„Mein Kampf“V/
Knjigi obeh besednih ustvarjalcev sta izšli v najmlajši celovški založbi Norea, ki jo je zastopala Marija Mitsche.
E. Ružič
Pikapolonica (Monika Hudi), rožica (Katharina Smrečnik) i/ krogu čebelic (Lidija Boschitz, Angelika VVautsche in Dunja Žagar) - z leve.
RADIO/TV, PRIREDITVE
T
A
PETEK, 31. decembra
16.04-06.00 Disco Mile-nij - Disco Millennium -dvojezični spored
SOBOTA, 1. januarja
6.08-7.00 Dobro jutro,
T
E
Koroška - Guten Mor-gen, Kamten - duh. misel 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca
D
E
N
NEDELJA, 2. januarja
6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Kamten - duh. misel 18.00 -18.30 Praznična
PONED., 3. januarja
18.10-19.00 Kratki stik
TOREK, 4. januarja
18.10-19.00 Otroška oddaja.
O
R
F
SREDA, 5. januarja
18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerna oddaja
ČETRTEK, 6. januarja
18.00 - 18.30 Rož-Podjuna - Žila

LK©Kl®§
NEDELJA,
2. januarja 2000,13.30
PONEDELJEK, 3. januarja 2000
ORF 2, ob 2.20__________
TV SLOVENIJA 1, ob 16.30
Predvidoma z naslednjimi prispevki:
• S petjem v novo tisočletje
Leto 1999 je bilo v znamenju jubilejev: 20-letnice Vokalno-instrumen-talne skupine iz Žvabeka, 5-letnice skupine VOX in 10-letnice otroškega zbora iz Galicije. Povod tudi za ORF, da je obiskal zbore in skupine in njihove pesmi posnel za pozdravno izdajo tv-oddajo „Dober dan, Koroška'1 v novem letu 2000. Nadalje na sporedu: MoPZ Bilka, Die Rosentaler, MePZ Danica, Duo Hanzi Ogris in Manfred Furjan ter Dvojezični zbor/Der Zvveisprachige Chor.
Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299.
Internet: http://kaernten.orf.at
Š§tp>_.	RADIO AGORA
Kk	Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec.
___tel. 0463/418 666, fax418 666 99_
Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02.
'V/'';® ure na frekvencah 105J5 (Dobrač), 106,8 (Go-lica) in 100,9 (Železna Kapla).
PETEK, 31. decembra	Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15
10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Blazno resno o seksu 20.00 Take the Divan 13.00 Kultura: Dieter Kaufmann Jazz Train Novoletni koncert s Tončem (pon.) 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Feinigom 24.00 Šoja & Elster (pon.) Otroški kotiček 19.15 Par ugank 20.00 01.00 Glasba
Soundcheck 21.00 DJ Line 24.00 Po Koroškem
SOBOTA, 1. januarja
10.00	Forum: Helene Karmasin - Frau sein im 3. Jahrtausend 11.30 Glasba
12.00	Poročila 12.07 Divan 13.00 Die VVelt ein Dorf 18.00 Sto decibelov 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru: Gerald Hugo Hahn 20.00 Yugo-Rock 23.00 Siesta NEDELJA, 2. januarja
10.00	Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Special: Tranasgender 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Special: Bassam Tibi (pon.) 20.00 Sunday Loops 22.00 For those about to Rock 24.00 Kultura: Čar božiča
PONEDELJEK, 3. januarja
10.00	Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Special: Bassam Tibi (pon.)
18.00	Karnten. Unten durch (10) 18.45
TOREK, 4. januarja
10.00	Kalejdoskop - Topel veter v koroški eter 12.00 Poročila 12.07 Divan
13.00	V pogovoru: Hervvig Scholz 18.00 Šport 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Noche Latina
22.00	Literarna kavarna (pon.) 24.00 Glasba 01.00 Šport (pon.)
SREDA, 5. januarja
10.00	Kalejdoskop 11.15 Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem: 30 let radia Triglav 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Par ugank 20.00 Ruff Radio 22.00 Mad Force
24.00	Special: (pon.)
ČETRTEK, 6. januarja
10.00	Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Planet mušic 18.00 Šoja & Elster 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Yesterday & Today 20.00 Musič for the Masses 23.00 Freak Shovv 1.00 Soundtrack
RADIO
KOROs
Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463 - 59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at
Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro sonce!
Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan!
Od pon, do petka: od 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 - 10.00 Živa 14.00 - 14.30 Viža, 14.30 -15.00 Korotanov zimzelen 15.00 -16.30 Kratek stik (ob sredah Zajtrk s profilom) 16.00 - 18.00 koroDan
Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 10.00 Mozaik
14.00	-16.00 Južni veter (oddaja za zdomce), 16.00 -
18.00	Smrklja
Nedelja: 6.30 - 7.00 Sedem pred sedmo 7.00 - 8.00 Domača budilka 8.00 - 8.30 Otroški vrtiljak 8.30 - 10.00 Zajtrk s profilom 14.00 - 15.00 Iz zlate dvorane 15.00 -15.30 Zborovska oddaja 15.30 - 17.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 -18.00 Šport in kratke vesti
Petek, 31. decembra
ŽELEZNA KAPLA Silvestrovanje: „Coppl 2000“
Čas: od 18. ure naprej Kraj: na Glavnem trgu Program: ob 18. uri sv. maša, od 19. do 21. ure silvestrovanje za otroke, z ognjemetom, ob 22. uri silvestrska tombola, ob 24. uri zvonjenje, ob 00.30 velik ognjemet, ob 01.00 nagradna igra
Vabi: gastronomija Železne Kaple
VOGRČE
Silvestrovanje na vasi
Čas: od 20. ure naprej Kraj: pri Florijanu Vabita: DSG Vogrče in KKD Vogrče
PLIBERK
Silvestrovanje na Glavnem trgu
Čas: od 18. ure naprej Program: maša, silvestrovanje za otroke, živa glasba, ognjemet itd... (društva bodo imela svoje točilnice na Glavnem trgu)
Vabi: Združenje pliberških gospodarstvenikov
BOROVLJE Srečanje ob koncu tisočletja
Čas: od 21. ure naprej Kraj: v društvenih prostorih pri Bundru v Borovljah Vabi: SPD Borovlje
Nedelja, 2. januarja
ŠT. LENART pri Sedmih studencih Predstavitev CD „Čar božiča"
Čas: ob 19. uri Kraj: v farni cerkvi Sodelujejo: Kvartet bratov Smrtnik, Oktet Suha, VOX in Kvartet Borovlje
CELOVEC Koncert: Primus Sitter
Čas: ob 17. uri
Kraj: v Theatercafe Asatrian
Vabi: Theatercafe Direkt
Četrtek, 6. januarja
ŠMIHEL
Glasbeno-literami večer: „Jazz in literatura"
Jazz glasba: Mich kvartet Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: Katoliško prosvetno društvo Šmihel
REBRCA
Ponovitev igre: Kreonto-va Antigona
Čas: ob 17. uri Kraj: v Mladinskem centru Vabi: Slovensko prosvetno društvo Zarja Železna Kapla
PLIBERK
Novoletno srečanje SAK
Čas: ob 15. uri Glasbeni okvir: Šmihelski kvintet in glasbena šola Kraj: v Kulturnem domu Vabita: SAK - center Pliberk in Športno društvo Pliberk
Sobota, 8. januarja
CELOVEC 48. Slovenski ples
Čas: ob 20. uri Igra: ansambel „Victory“ Polnočni vložek: Plesna šola „Mojca Horvat" (svetovni prvak v shovv-plesu)
Kraj: v Domu sindikatov Vabi: Slovenska prosvetna zveza
Nedelja, 9. januarja
ŠENTPRIMOŽ Novoletni koncert Nastopajo: MePZ Podjuna
Pliberk, MePZ Danica, otroški zbor Danica, Šmihelski puabi in plesna skupina
Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Slovensko prosvetno društvo Danica
Sreda, 12. januarja
TINJE
V okviru serije „Koroški Slovenci 1900-2000
Koroški Slovenci in Krška škofija
Čas: ob 19.30 Predava: prof. dr. Josef Till Kraj: v Domu v Tinjah Vabi: Dom v Tinjah
Četrtek, 13. januarja
CELOVEC
Dan odprtih vrat na Dvojezični trgovski akademiji
Čas: od 8. ure naprej Vabi: Dvojezična trgovska akademija
Petek, 14. januarja
ŠENTJAKOB Maturantski ples
Čas: ob 20. uri Igra: ansambel Rosa Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru
Sobota, 15. januarja
RADIŠE 24. Radiški ples
Čas: ob 20. uri Igra: ansambel Stopar Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Slovensko prosvetno društvo Radiše
ŠENTJANŽ Novoletni koncert
Čas: ob 20. uri
Natopajo: MoPZ Trta, Kvartet Borovlje, Duo Sima-Kernjak
Kraj: v k&k centru Vabi: Slovensko prosvetno društvo Šentjanž
PLIBERK
Pevski večer s prijatelji
Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Moški pevski zbor Kralj Matjaž
GLOBASNICA Podjunski ples
Čas: ob 20. uri Igra: ansambel Lojzeta Slaka
Kraj: pri Šoštarju Vabi: Slovensko kutlurno društvo Globasnica
Sobota, 15. januarja
ŠKOCIJAN
Premiera komedije: „Ško-cijanska-00 ali mar Pepel-ke še živijo"
Čas: ob 19.30 Nastopa: gledališka skupina KD Škocijan Kraj: v dvorani Kassl Vabi: Kulturno društvo Škocijan
Petek, 21. januarja
CELOVEC
Podelitev Tischlerjeve nagrade
Čas: ob 18. uri
Kraj: v Slomškovem domu	|
Vabita: Narodni svet in	^
Krščanska kulturna zveza ,
Sobota, 29. januarja
CELOVEC-LJUBLJANA ku Ogled opere „Trubadur“ av
(G. Verdi) - v koncertni Izvedbi va Nastopa: Orkester Sloven- 0s

PRIREDITVE, OGLASI
i-
I
D-
•I-
I
ia-
u
i
i
iš
Di
n-
RAZSTAVE
ROŽEK - GALERIJA ŠIKORONJA Wolfgang Walkensteiner
Kraj: v galeriji Šikoronja. Razstava je na ogled od srede do nedelje od 15. do 19. ure ali po tel. dogovoru.
TINJE
Razstava del Helmuta Blažeja
Kraj: v Tinjskem domu - razstava je na ogled vsak dan.
libuče
Naca Rojnik - Skulpture in objekti; Franz Brandl (risbe in slike)
Kraj: v Galeriji Falke. Razstava bo odprta ob sredah, četrtkih in petkih od
10. do 12. ure in od 15. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 18. ure.
PLIBERK
Doma in po svetu - dr. Maks Domej
Kraj: v gostilni Dom v Pliberku
PLIBERK
Razstav del umetnik Oh. Novaka
Kraj: v kavarni Pazzo
SINČA VAS
Razstava risb Rudija Benetika
Kraj: v pisarni davčnega svetovalca mag. Hermanna Klokarja, Sinča vas-vzhod 3. Razstava je odprta do 5. januarja.
VELIKOVEC Razstava Karla Vouka
Kraj: v okrajnem glavarstvu. Razstava je na ogled do 16. januarja.
CELOVEC
Razstava Alberta Mesnerja
Kraj: v knjigarni Mohorjeve. Razstava je na ogled do konca januarja.
ske filharmonije, Slovenski komorni zbor; dirigent: Marko Letonija Čas: ob 19.30 Kraj: v Cankarjevem domu, Gallusova dvorana:
Cena vstopnica: (vklj. avtobus) kategorija I: šil. 400, kategorija II: šil. 330,-Prijave najkasneje do pet-kat 14. januarja 2000, pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu; telefon 0463/51 62 43
ŽVABEK
Večer pripovednikov
Čas: ob 20. uri
Kraj: v društveni sobi Poso-
jilnice-Bank
Vabi: KPD Drava Žvabek
HODIŠE/PLEŠERKA Hodiški ples
Čas: ob 20. uri Vabi: Slovensko kulturno društvo Zvezda
Torek, 1. februarja
ŠENTPETER Tečaj: „Ribje specialitete" Vodi: strokovna učiteljica Nataša Partl Čas: ob 18.30 Kraj: na Višji šoli za gospodarske poklice Prijave: župnišče Št. Jakob -tel. 04253/360 (fax-8) Prispevek: 150,- šilingov Vabi: Regionalni center Rož
Petek, 4. februarja
CELOVEC Gimnazijski ples
Čas: ob 20. uri Kraj: v Domu Sindikatov Vabi: Maturantke in maturantje Slovenske gimnazije
Sobota, 5. februarja
ŠENTPRIMOŽ Ples Danice Igra: ansambel Rosa Bogat srečotov!
Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD Danica
Sreda, 9. februarja
CELOVEC
Prireditev ob kulturnem prazniku
Kraj: v ORF Theatru -Sponheimerstrasse Vabijo: ORF, K KZ in SPZ
Sporočilo KKZ
Pisarna Krščanske kulturne zveze (10. Oktober Str. 25/II -Celovec) je ob petkih odprta samo do 13. ure.
Opozorilo!
Naša društva naprošamo, da nam termine za prireditve posredujejo vsak teden
najkasneje
do torka
do 13. ure. Telefon:
0463/5125 28*24
Fax:
0463/5125 28 ‘22
OGLAS
Zdravnik,
dr. Franc Wutti,
Borovlje, sporoča, da bo ordinacija zaradi dopusta zaprta
od 30.12.1999 do 6.1.2000.
S Športno zvezo na smučanje,
carving in snovvbaording na Arlberg
Čas: od 13. do 19. februarja 2000
Krak Stuben na Arlbergu - Hotel Gasthof Mond-schein (dvo-in triposteljne sobe)
.Cene: odrasli 7.350,- ATS; odrasli (ženske nad 60, moški nad 65) 7.050,- ATS; otroci do 14 let (v sobi pri starših) 5.200,- ATS; otroci do 6 let (v sobi pri starših) 3.500,- ATS
Storitve: V ceno je vključenih 6 polovičnih penzionov (zajtrk, popoldanska malica, večerja), savna, kopanje v hotelskem bazenu, veselica s prigrizkom in pijačo na domači koči, 5-dneva vozovnica za vzpenjače po celem Arlbergu, skibus do Zursa, Lecha, St. Čhristopha, St. Antona ter Alpe Rauza, vožjna z vlakom iz Celovca do Langena in nazaj, avtobusni transfer do hotela, šola za smučanje, testiranje carving - smuči in snovvboardov.
Prijave: z naplačilom 1.000,- ATS pri Posojilnici-Bank Borovlje, poslovalnica-Celovec, Bahnhof-strasse 1. (Konto štev. SŠZ 1-03.029.113 / BLZ 39102).
Odslej nas dosežete tudi po internetu:
naš e-mail naslov: uredništvo@nastednik.at V novem letu pa lahko najdete Naš tednik v internetu pod naslovom: www.nastednik.at
mm
w mmm
13r 04239/26 42
od četrtka, 30. dec., od 18. ure, do sobote, 1. jan., do 13. ure
Duhovne vaje na pragu leta 2000: „Veselje iz vere"
Vodi: p. dr. Ivan Sokolovsky
od nedelje, 2. jan., od 9.30, do pon., 3. jan., do 18. ure
Novoletno srečanje: Vojna in mir
v nedeljo, 2. jan., ob 19. uri
Razstava akvarelov Mirka Paint-nerja
v nedeljo, 2. jan., ob 19.30
Koncert - Gregor Marinko in Andrej Feinig
od četrtka, 6. jan., od 18. ure, do nedelje, 9. jan., do 13. ure Duhovne vaje za Frančiškovo družino
„Posvetitev srcu Jezusovemu in srcu Marijinemu"
Vodi: p. dr. Leopold Grčar
od petka, 7. jan., od 17. ure, do nedelje, 9. jan., do 13. ure Prihodnost potrebuje nove može - 4 -dnevni seminar Vodita: prof. Hans Neuhold in mag. Ludvvig Zeirer
v petek, 7. januarja, ob 19. uri
Razstava slik pastelov in akvarelov: „Očarljivi svet"
Razstavlja: Janez Medvešek
od sobote, 8. januarja, ob 14.30, do nedelje, 9. januarja, ob 16.30
Priprava na zakon
Predavajo: dr. Peter Smolnig (zdravnik), Francka Kropiunik (mati), Jože Kopeinig (duhovnik)
v sredo, 12. januarja, ob 19.30
Koncert - Tatjana Kaučič in Dušan Sodja
v sredo, 12. januarja, ob 19.30
Predavanje: Koroški Slovenci in Krška škofija
Predava: prof. dr. Josef Till
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa poslovodeči predsednik mag. Rudi Vouk, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Naš tednik prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in
I | | 11
priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15.5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer, Franc Sadjak (urednika), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020
Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31 Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664, NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Viktringer Ring 26, II. nadstr, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil,; Slovenija: 150,- SIT.
30
Šport
Januar 99 - ■ Smučarka Sabine Egger je v Berchtesgadnu dobila svoj prvi slalom v svetovnem pokalu. ■ Martin Kuglitsch (ŠD Zahomec) je pri šolarjih I osvojil naslov državnega prvaka.
Februar 99 - ■ Zahomčan Štefan Kaiser je na svetovnem prvenstvu juniorjev v Saalfeldnu osvojil zlato in bronasto kolajno. ■ Smučar ŠD Šentjanž Daniel Užnik je na tekmovanju za evropski pokal zabeležil 4. mesto veleslaloma v Hochfichtnu. ■ Odbojkarji Doba so prvič nastopili v športni dvorani pliberškega Kulturnega doma. ■ Mihi Sablatnik (ŠD Šentjanž) je na koroškem smučarskem prvenstvu v skupini šolarjev I osvojil 1. mesto v veleslalomu, v kombinaciji pa je bil
v formi življenja. Le njegov prevelik rešpekt je preprečil vzpon na stopničko. ■ ASKO Šmihel se je ločil od trenerja Kreutza. Nadomestil gaje Kužnik.
Smučanje. Leto 99 je bilo za smučarko Sabino Egger iz Štebna pri Globasnici povsem uspešno: Najprej je slavila svojo prvo zmago na tekmovanju za svetovni pokal, nato ji je uspelo dobiti tudi svetovni pokal v slalomu, konec leta pa je bila imenovana še za koroško športnico leta 1999. Na sliki s pokalom zmagovalke svetovnega pokala ob sprejemu globaške občine.	Foto: NT/Fera
Junij 99 - ■ Na povabilo Slovenske športne zveze je LASK odigral tekmo proti selekciji SŠZ. Med številnimi častnimi gosti prireditve je bil tudi selektor državne reprezentance Oto Barič. ■ Glo-bašani so izpadli iz podlige vzhod ter naposled zamenjali trenerja.
■	Napadalec SAK A. Lessnig je podpisal za prvoligaša Admira Modling. ■ Menjava trenerja v Bikarji vasi. VVolbl je nasledil Fero.
■	Nogometašinje DSG Sele so postale koroške viceprvakinje. ■ Kolesar VVrolich je osvojil srebrno kolajno na avstrijskem prvenstvu.
drugi. ■ Dobljani so na finalnem turnirju za državni odbojkarski pokal v Pliberku senzacionalno premagali Salzburg ter osvojili presenetljivo 3. mesto. ■ Daniel Užnik je prepričljivo dobil FIS-veleslalom v Št. Lamprechtu.
Marec 99 - ■ Dobljani so se po slabih nastopih v osnovnem krogu prvenstva ločili od trenerja Ivartnika.
April 99 - ■ Dr. Tomi Partl je bil izvoljen za predsednika pritožbenega senata ČFB. E Smučarka Sabine Egger je dobila svetovni pokal v slalomu. E Profesionalnemu kolesarju VVrolichu so na dirki po Nizozemskem manjkali le milimetri za vzpon na stopničko. E Slovenska športna zveza je ob svoji 50-letnici izdala knjigo TRANS/SPORT avtorja Mirka Bogataja. Na predstavitev knjige je prišel celo najstarejši še živeči dobitnik olimpijskega zlata L. Štukelj.
Odbojka. Dobljani so februarja 99 prvič lahko zaigrali na domačih tleh - v športni dvorani novega pliberškega Kulturnega doma. Svoj športni višek pa so dosegli s tretjim mestom na finalnem turnirju za avstrijski pokal.	Foto: NT/Fera
Maj 99 - E Odbojkarjem Doba je uspel obstoj v najvišji državni odbojkarski ligi. Ženska ekipa pa je postala prvak v drugi zvezni ligi vzhod. E SAK je na tekmi proti Paschingu zabeležil negativni rekord števila navijačev (47 gledalcev!). E Košarkarji KOŠ so dobili turnir v Trstu. E Kolesar Wrolich se je na dirki po Nemčiji predstavil
. ‘O
Kolesarjenje. wroiich se je uveljavil pri profesionalcih ter zabeležil naslov državnega viceprvaka.
50 let SŠZ. Leto
99 je bilo močno zaznamovano s 50-letnico Slovenske
športne zveze. Številne prireditve so imele za pokrovitelja SŠZ, mnoge pa je Slovenska športna zveza organizirala tudi sama, npr. tekmo med selekcijo SŠZ in LASK).
Avgust 99 - E SAK je zopet poražen zapustil igrišče na derbiju proti Pliberku. S tem je že 1077 dni brez zmage proti SVG.
September 99 - E v Pii
berku se je pričelo tekmovanje ..Sedmeroboja koroških vasi".
Oktober 99 - E SAK je
senzacionalno premagaj favorita Bad Bleiberg z 1:0. E SŠK „Obir” je praznoval 20-letnico s selektorjem Baričem.
November 99 - E Nogometna reprezentanca Slovenije se je kvalificirala za „Euro 2000". E ŠAK je zaključil jesenski del prvenstva na razočarljivem zadnjem mestu. E Umrl je Leon Štukelj - najstarejši še živeči dobitnik olimpijskega zlata. E Slovenska športna zveza je prejela Bloudkovo plaketo '99.
December 99 - E Sabine Egger, zmagovalka svetovnega pokala v slalomu, je postala koroška športnica leta 1999. E Namiznoteniška ekipa NTK Bil-čovs je postala jesenski prvak v 2. razredu sredina. E Odbojkarice Doba so se prepričljivo kvalificirale za play off-tekmovanje za podvig v najvišjo državno odbojkarsko ligo. E SAK je javil transfer olimpijskega reprezentanta Slovenije Dejana Kečana.
šf
k<
d;
V,
s:
je
nii
Pr
Štl
Pc
de
ŠP
v
SE
ne
če
ski
9a
no
sm
fs/ r /v "D čo_*r cl cl to o
31
Šport
50 LET SLOVENSKE ŠPORTNE ZVEZE
Zlata plaketa olimpijskega komiteja Slovenije za SSZ
SŠZ je zaključila niz prireditev ob 50-letnici z manifestacijo v Selah.
Zlato plaketo OKSje predsedniku SŠZ Marjanu Veliku izročila predsednica Komisije za mednarodne odnose Tjaša Andree-Prosenc.
se glasi „Šport povezuje”. To je potrdil tudi njen angažma pri projektu zimskih olimpijskih iger 2006 „Brez meja”, sodelovanja s športnimi in vladnimi ustanovami s Sloveniji ter s športnimi združenji v zamejstvu.
Velik se je v svojem govoru še posebej zahvalil za finančno pomoč Slovenije, dežele Koroške ter Urada zveznega kanclerja. Ob
tej priložnosti je predsednik SŠZ izpostavil zahtevo SŠZ (in tudi ZŠŠDI) proti R Sloveniji, ki se glasi: „10 odstotkov vseh proračunskih sredstev, namenjeno za slovensko manjšino, za šport!” Zahtevo je naslovil na KOKS, ki bo odslej sklepal tako o razdelitvi finančnih podpor R Slovenije kot tudi Avstrije koroškim Slovencem.
% #nedeljo, 26. decembra, je \ / Slovenska športna zveza z
V zaključno slovesnostjo v Selah-Borovnica ter s prejemom visokega odlikovanja sklenila niz številnih jubilejnih prireditev ob svoji letošnji 50-letnici. Mesec dni Po odlikovanju z Bloudkovo plaketo '99 je predsednik SŠZ Marjan Velik prevzel še najvišjo priznanje Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez - zlato plaketo za izjemne zasluge pri razvoju in krepitvi slovenskega zamejskega športa. Najvišje odlikovanje OKS je predsedniku Veliku na zaključni manifestaciji izročila predsednica Komisije za mednarodne odnose Tjaša Andree-Prosenc.
Svoje priznanje delovanju SŠZ znotraj slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter njene uveljavitve kot povezovalni dejavnik za krepitev sodelovanja na področju čezmejnega športa v zadnjih pol sto-ietju so v krogu nedeljske slavnosti izrazili še drugi odlični gosti: uradni zastopnik R Slovenije generalni konzul Jože Jeraj, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jure Kufersin, zastopnik dežele Koroške deželni sekretar za šport Stefan Genser, Predstavnik NSKS Nanti Olip, žu-Pan občine Sele Engelbert VVas-sner ter predstavniki dvojezičnih občin južne Koroške ter drugih športnih zvez na Koroškem. Čestitke sta poslala tudi predsednik Fundacije za šport R Slovenije Tone Vogrinec in ustanovni predsednik SŠZ Franci Zeittnig. Zaključno slaviš je SŠZ priredila skupaj s športom društvom DSG Sele, katerega Predsednik Franc Kelih je poleg številnih častnih gostov lahko Pozdravil še veliko število športnih delavcev, športnikov in prijateljev športa cele južne Koroške.
Predsednik SŠZ Velik je
v svojem govoru poudaril, da je SŠZ prav zaradi svoje povezovalce vloge znotraj manjšine kot tudi čez koroške meje v celotnem alp-sko-jadranskem prostoru izredne-9a pomena za slovensko narod-n° skupnost na Koroškem. V tem smislu je treba razumeti tudj jubi-Nno geslo ob 50-letnici SŠZ, ki
SMUČANJE _______
Mihi Sablatnik med najboljšimi
Mladi smučar Športnega društva Šentjanž Mihi Sablatnik je pred tednom dni silovito potrdil, da v svojem letniku sodi v avstrijski vrh. Sablatnik, ki tekmuje v skupini šolarjev II, je bil na primerjalnem tekmovanju šolarjev OSV na Salzburškem tako v slalomu kakor tudi v veleslalomu drugi v svojem letniku.
SMUČARSKI SKOKI_______
Skoki v spomin Janka VViegeleta
Športno društvo Zahomec vabi v nedeljo, 2. januarja 2000, na skakalno tekmovanje v spomin dr. Janka VViegeleta. Tekmovali bodo dečki letnikov 85, 86, 87 do 88. Pričetek prireditve v deželnem nordijskem centru v Zahomcu bo ob 11. uri. Ljubitelji bodočih „orlov” prisrčno vabljeni!
SUPER-TRIM
Prehodni pokal za Železno Kaplo
1. Super-trim-sedmeroboj južnokoroških vasi 1999 Slovenske športne zveze, na katerem je sodelovalo presenetljivo visoko število aktivnih športnic in športnikov iz celotnega dvojezičnega ozemlja (od otrok do odraslih), se je pred tednom dni končal v Selah s suvereno zmago moštva iz Železne Kaple. Športnice in športniki iz doline Bele so v okviru sedmih tekmovalnih dni v najrazličnejših športnih panogah osvojili največ točk (82) in si s tem zagotovili prehodni pokal SŠZ, ki ga je vodja kapelških ekip Miha Travnik prejel minulo nedeljo na zaključni slovesnosti ob letošnji 50-letnici Slovenske športne zveze. Kapelčani so v okviru 1. Sedmeroboja slavili kar štiri dnevne zmage, enkrat so bili drugi, enkrat tretji in enkrat četrti. Drugo mesto v skupni razvrstitvi so po napetem dvoboju z Bilčo-vsom osvojili Selani (59 točk), ki so v zadnji tekmi koristili prednost domačega terena in slavili svojo drugo dnevno zmago. Tretje mesto si je priboril Bilčovs (55) pred Zahomcem (51) in Pliberkom (39).
Zaključna lestvica 1. Super-trim-sedmeroboja
južnokoroških vasi 1999
1.	Železna Kapla	82
2.	Sele	59
3.	Bilčovs	55
4.	Zahomec	51
5.	Pliberk	39
Rezultat 7. tekmovanja v Selah:
1. Sele I 15 točk, 2. Bilčovs II in
Zahomec I po 10, 4. Železna
Kapla 5, 5. Pliberk 4.
Zmagovalna ekipa prvega Supertrima južnokoroških vasi - Železna Kapla.
GLAS IZ LJUDSTVA
Hit - lestvica najbolj kupljenih knjig knjigarne DRAVA meseca decembra.
1.	Karaten unten durch
Pilgram/Berger/Mmer
2.	Dečko in sonce - Srečko Kosovel
3.	Iskanje Nataše - M. Kochling
4.	Klein Jahrhundert - G. Gros
5.	Europa erlesen
6.	Pavlifeks Krone - Ivan Cankar
7.	Die Glut - Sandor Marni
8.	Was machen wir jetzt - Doris Dorrie
9.	Franceve zgodbe ■ Chr. Bstlinger
10.	Neli • proza/Oirislinelavonl
Podjunski^ ples 2000
v soboto, 15. januarja 2000
ob 20. uri
pri Šoštarju v Globasnici.
Za ples igra ansambel
Lojzeta Slaka.
(oglas) J
AktualnoA
Andrej Feinig (desno)
Sveški pianist v Tinjah
Andrej Feinig bo skupno z violinistom Gregorjem Marinkom nastopil v nedeljo, 2. januarja, ob 19.30, v Domu v Tinjah. Feinig je študiral na „Mozartheumu“ v Salzburgu in uči klavir v glasbeni šoli. Nastopal je že v Sloveniji, Italiji in ZDA. Med drugim nastopa tudi kot organist.
S koledniki v novo leto
Radiše. Koledniki bodo letos na Radišah hodili tudi na Silvestrovo od hiše do hiše in bodo vaščane s petjem pospremili v leto 2000. Povsod jim dajejo piti in jesti, saj po izročilu prinašajo srečo in zdravje na domove.
OSEBE & DOGODKI
BLAGOSLOV ZA KONJE
B? , .
	X	/MB		fiV v
			■gr
„Ej, Luka" meje pocukala moja ljuba prijateljica Jezični-kova Liza, „Luka, ali si kaj čul, da bo Zveza bank celo leto 2000 zaprta?" - „Koga bojo zaprli?" - „No, ti pa tudi že tolsto čuješ, Zveza bank bo zaprta." - „Zakaaaj?" - „Šmenta, ali nisi čul v radijski reklami, da se veselijo sodelovanja v 3. tisočletju. Drugo tisočletje se konča šele s Silvestrom 2000, tretje se začne z novim letom 2001, torej bojo celo leto 2000 zaprti." - „No,“ sem nevoljen začuntral, „morda pa ostanemo povezani vsaj po internetu ali „pkhako intak-hnata", kakor pravi nežno mehki glas v radijski reklami."
Sveti Štefan je znan kot patron konjev. Njemu v čast v Štebnu vsako leto vabijo na blagoslovitev konjev. Šega je v povezavi z božičem v tem, da na Štefanovo dobijo konji med krmo nekaj blagoslovljene soli, ki ji pripisujejo zdravilno moč. Zdravilno moč pa pripisujejo tudi Štefanovi vodi, ki jo blagoslavljajo isti dan. Na sliki dekan Peter Sticker blagoslavlja konje.
Glavna šola poje božični evangelij
Silvo Kumer
Pliberk. Kako priljubljen je šolski zbor na glavni šoli v Pliberku, dokazuje že samo število pevk in pevcev, saj kar tretjina (60) šolark in šolarjev hodi redno na vaje. Pred božičem je šolski zbor (vodi ga Rozina Katz-Logar) skupno z instrumentalno skupino (vodi jo Elfi Schwantzer) pripravil božično zgodbo iz evangelija po Luku. Sli-
ke je narisala učteljica Christa Meklin, besedila pa sta recitirala v obeh deželnih jezikih ravnatelj Siegi Schvvantzer in Helena Budin. Zbor pa sta na kitari spremljala Pe-pej Krop in Albert Krajger. Z igro so šolarke in šolarji med drugim razveselili tudi upokojence v Karitasovem domu v Pliberku.
Kako varčevati davke?
Odgovor na to daje Delavska zbornica (AK) v posebni brošuri, ki jo lahko naročite po tel. 0463/58 70 ali direktno odpokličete po faksu: 0900/94 01 94 - 4803.
Šolarji in učitelji glavne šole v Pliberku so pripravili božipno igro in z njo razveselili tudi starejše ljudi v Karitasovem domu.
I
l