izHaja vsak četrtek
rEDNISTVO IN UPRAVA: J®? Trst, Ulica Valdirivo 36, seli °n ®0824. Pošt. pred. (ca-“a Postale) Trst 431. Poštni p KOvni račun Trst, 13978341 tnina plačana v gotovini
D
N
K
NOVI LIST
Posamezna številka 1.000 lir
NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
TRST - ČETRTEK 10. MAJA 1990
LET. XL.
Po upravnih volitvah na Tržaškem
Slovenci smo dobro prestali preizkušnjo
^ zadnji številki našega lista smo na-dn " VT^dstavljajo upravne volitve z
e 6- in 7. maja največjo preizkušnjo za
S/
°vence v devinsko nabrežinski občini, S eae na dejstvo, da se v tržaški občini to-V* volil°- Volilni izidi so zdaj znani , mislimo, da smemo upravičeno trditi, SP Slovenci v že omenjeni občini zadnjo ^'zkušnjo uspešno prestali. Slovenska uPnost je namreč napredovala v primer-Vl z zadnjimi upravnimi volitvami tako °dstotkih kot po številu prejetih glasov-,r v tem pogledu dosegla pravi zgodovin-1 višek. V občinski svet je izvolila štiri eiovalce (enega več kot doslej) in ima od fr k s^raTL^ največ ji ostanek. Pri tem je g a tudi ugotoviti, da je župan Bojan n r^zigar prejel zdaleč največ preferenč-i R glasov od kandidatov na vseh listah, r jo zanj ne samo največje zadoščenje
Zahvala deželne Ssk
deželno tajništvo Slovenske skupnosti je °hjavH° tiskovno poročilo, s katerim se j Zahvalilo volivcem, ki so na Tržaškem ce ^0r*šfce7n podprli stranko »lipove veji-(<- Slovenska skupnost je skoraj povsod s/c su0-/ položaj, v devinsko-nabrežin-p1 občini pa je doživela izreden uspeh, str r^eno povečano zaupanje nalaga dej171^	ve0]0	odgovornost	za dosledno
p 0 v korist slovenske narodnostne skup-1 in vsega tukajšnjega prebivalstva. z , deželno tajništvo se želi tudi javno g , kaliti vsem dosedanjim svetovalcem hn’M ™so v°o kandidirali ali pa niso Šft..lzv°ljeni, obenem pa čestitati in vo-oirJ UsPešno delo vsem potrjenim in no-^ uPraviteljem.
Q-kpa^na zahvala 3re vsem kandidatom, $tTjiVlS*orn *n podpornikom, a tudi sred-rop0^ mn°žičnega obveščanja, ki so po-skup ° .^u *n prizadevanjih Slovenske
nanje za njegovo delo, temveč tudi be ZTianje za delo njegove politične skupi-
lV- njegovega občinskega odbora.
2bo v°ldne izide v tej občini je zlasti *n v političnem pogledu silno po-Podj no’ ie doživela velik polom ter Pred neuspeh Lista za Trst, ki se je skiyJtavHa volivcem z izrazito protisloven-Programom: izvolitev italijanskega nicJla’ odprava dvojezičnih osebnih izkaz-ske namišljenih privilegijev za sloven-°očinske uslužbence. Slo je, kot vidi-
Župan Brezigar je prejel zdaleč največ preferenc
mo, za izrazito nacionalistični, skoraj bi rekli celo rasistični program, s katerim je Lista upala, da bo pritegnila na svojo stran in v svoje vrste italijanske volivce, računajoč na njihovo, milo rečeno, naivnost. Zgodilo pa se je, da je Lista s takim programom in kljub bučni propagandi v tržaškem italijanskem dnevniku doživela gladek poraz, saj je zbrala le dobrih 200 glasov in ni seveda izvolila nobenega svetovalca. To je vsekakor zelo razveseljiva u-gotovitev z zadnjih upravnih volitev v devinsko nabrežinski občini, iz česar izhaja dvojna ugotovitev: politika sožitja in enakopravnosti, za katero se je tako odločno in vztrajno zavzemala uprava župana Bre-
zigarja, je očitno obrodila sadove, saj volilni rezultati neovržno dokazujejo, da takšno politiko odločno podpira ogromna večina prebivalstva obeh jezikov in narodnosti; ogromna večina prebivalstva se tudi prav nič ne spotika in huduje nad dvojezičnim značajem občine, značajem, ki ga je uprava župana Brezigarja podedovala od prve levosredinske občinske uprave in
IZVOLJENI KANDIDATI SLOVENSKE SKUPNOSTI
Občina DEVIN NABREŽINA: Bojan Brezigar, Martin Brecelj, Mitja Terčon, Vera Tuta Ban.
Občina ZGONIK: Jožko Gruden, Josip Milič, Srečko Štolfa.
Občina REPENTABOR: Renzo Milič, Franko Pisani, Emil Guštin.
Občina DOLINA: Sergij Mahnič, Al-do Štefančič, Boris Gombač.
Občina GORICA: Bernard Špacapan, Mario Breščak.
Občina ŠTEVERJAN: Hadrijan Cor-si, Darko Miklus, Izidor Prinčič.
Občina SOVODNJE: Branislav Černič, Andrej Fajt, Ivan Kovic.
Občina DOBERDOB: Emil Visintin, Maks Gergolet, Ernest Quinzi.
ga bistveno izpopolnila (glej dvojezični prapor, simultano prevajanje v občinskem svetu itd.).
Mimo volilnih izidov, ki so, kot smo dejali, ugodni za Slovensko skupnost v devinsko nabrežinski občini, moramo ugotoviti, da so tudi v ostalih treh občinah na Tržaškem Slovenci uspešno prestali volil-
dalje na 2. strani ■
OBČINA DEVIN - NABREŽINA
Liste
Občinske volitve 1990
glasovi	odst.
sedeži
Občinske volitve 1985
glasovi	odst.	sedeži
KD	1.517	25	6	1.371	23,3	5
SSk	1.165	19,2	4	915	15,5	3
KPI	1.051	17,3	4	1.456	24,7	6
PSI-PSDI	1.037	17,1	4	1.088	18,4	4
MSI	356	5,9	1	355	6	1
Zeleni gol.	306	5,1	1	—	—		
LpT	222	3,7	—	273	4,6	1
		Skupno	20		Skupno	20
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 13. maja, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 »Mali pevci«; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Vladimir Bartol: »Alamut«; 14.45 V studiu z vami: Sergej Verč; 17.00 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 14. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 Slovenska lahka glasba; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Štirinajst mest, štirinajst sanj; 12.40 Mešani zbor Peca iz Globasnice; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Srečanje z novo pesmico«; 15.00 V Evropo in nazaj, manjšinski potopis; 16.00 Ubald Vrabec: Tolminski puntarji, opera v 3 dejanjih; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Marie von Thurn und Taxis: »Spomini na Rainerja Mario Rilkeja«; 17.25 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 15. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 Kultura in ne; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Moški zbor Valentin Polanšek z Obirske-ga; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16 00 Ubald Vrabec: Tolminski puntarji, opera v 3 dejanjih; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Marie von Thurn und Taxis: »Spomini na Rainerja Mario Rilkeja«; 17.25 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 16. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika;
10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.40 Višarski kvintet iz Ukev; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Črno na belem«; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Ubald Vrabec: Tolminski puntarji; 17.C0 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Marie von Thurn und Taxis: »Spomini na Rainerja Mario Rilkeja«; 17.25 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 17. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Bela pravljica in druga poglavja iz Zvezdnatih noči; 9.40 Sanje se nadaljujejo; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 »Nič ni za človeka nemogoče« — pomembni dogodki našega stoletja; 12.40 Vokalno instrumentalna skupina Lipa; 13.C0 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.10 Jugoslavija 1941-1945; 15.40 Lahka glasba raznih narodov; 16.00 Mednarodno tekmovanje mešanih in dekliških zborov v Celju; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Marie von Thurn und Taxis: »Spomini na Rainerja Mario Rilkeja«; 17.25 »Mladi val«;
19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 18. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Protagonisti slovenske kinematografije; 12.40 Mešani zbor Rupa Peč; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Spoznavajmo svet!«; 14.30 Od Milj do Devina; 15.10 Kulturni dogodki; 16.00 V svetu starih glasbil; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 1710 Marie von Thurn und Taxis: »Spomini na Rainerja Mario Rilkeja«; 17.25 »Mladi val«;
19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 19. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 9.40 Kulturna in ne; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Simfonični orkester Slovenske filharmonije vodi Marko Letonja; violinist Milan Kolbl; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Modre dalje; 12.40 Zbor Lodolakoren iz Goteborga na Švedskem; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Tam za goro...« — Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline; 16.00 Mladi izvajalci iz podružnice Glasbene matice v Skednju; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Votlišča; 18.00 A-lenka Rebula Tuta: »Zgodba za popotnico«. Radijska igra; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Nazadovanje KPI,
krepka uveljavitev deželnih Lig
Za volitve, ki so bile v Italiji v nedeljo, 6. maja, je značilno predvsem dvoje: nadaljnje in tokrat znatno nazadovanje komunistične partije in uveljavitev deželnih političnih skupin, zlasti Lige v Lombardiji. Komunisti so sicer še vedno druga politična sila v državi, vendar so zbrali le kakih 24 odstotkov glasov (na občinskih volitvah skupno niti 23 odstotkov). Kako daleč so tisti časi, ko je že vse kazalo, da bodo komunisti »prehiteli« svojega največjega tekmeca, to je Krščansko demokracijo! Ta se je tudi na zadnjih volitvah še kar dobro »držala«, saj je na deželnih volitvah izgubila le štiri svetovalce (skupno jih ima še vedno 276) in je na občinskih volitvah nazadovala le za 0,1 odstotka v primerjavi z upravnimi volitvami pred petimi leti.
»Liga« v Lombardiji je na teh volitvah kar »eksplodirala«. Zbrala je nič manj kot 20 odstotkov glasov in postala druga politična sila v deželi (prva je Kršč. demokracija). Odlično se je izkazala tudi na občinskih volitvah v samem Milanu, kjer je prejela skoraj 13 odstotkov glasov in bo torej močno pogojevala novo občinsko u-pravo. Težko je danes natančno obrazložiti ta pojav. Verjetno gre predvsem za zunanji izraz odločnega protesta proti državni birokraciji, oziroma za izraz želje in zahteve po sodelovanju pri oblikovanju temeljnih smernic gospodarskega, socialnega ter kulturnega življenja. Takšno sodelovanje zdaj hudo ovira sama birokracija, oziroma pretirano strankarstvo, ki se je v mnogih primerih že spremenilo v navadno klikarstvo, z vsemi negativnimi posledicami. V Lombardiji je v zadnjih letih prišlo tudi do mnogih ugrabitev, pri čemer je država dejansko pokazala, da nima oblasti, ker je ta v rokah organiziranega kriminala. Jasno je, da takšno stanje kar naravnost kliče po samozaščiti, po samopomoči.
Voditelji Lombardske lige poleg tega poudarjajo silno moderne zamisli o obliki državne ureditve: pravijo, da se borijo za konfederativno obliko države, da se zavzemajo za široko avtonomijo dežel, kar je tudi v skladu s pravilnim tolmačenjem čr-
ke in duha republiške ustave. Kot zna®0, je Kršč. demokracija naslednica Ljudsbf stranke, ki jo je bil ustanovil znani it®, janski duhovnik Luigi Sturzo, doma s S1' čilije. Njegova politična stranka pa je bil8 izrazito avtonomistična, v nasprotju s t® danjo Giolittijevo unitaristično liberal®0 stranko. Demokristjani Alcideja De GaSp® rija so po drugi svetovni vojni, ko so pr® vzeli oblast v državi, kaj kmalu in tu®1 radi pozabili na svoje izvore ter skoraj " pičje posnemali socialiste in komuniste, so bili in so po svojem programu še ve®' no »unitaristi«. Nič čudnega, če PSI ®£ more privabiti v svoje vrste vseh lj®®1, ki zapuščajo partijo.
Zato pojava deželnih lig ali zvez gre imeti za muho enodnevnico, teinV® bo treba z njimi voditi račune in zla®® upoštevati želje in zahteve ljudi po dej®®’ skem sodelovanju pri javni upravi in spl®8 v javnem življenju.
POGREB PATRIARHA PIMENA
V nedeljo, 6. t.m., so v Moskvi pol40’ pali patriarha Pimena, vrhovnega pog*8' varja rusko-pravoslavne Cerkve. Pogrebi nih slovesnosti se je udeležila tudi del® gacija katoliške Cerkve, ki jo je vodil k®f dinal Willebrands, predsednik Sveta za ® dinost kristjanov. V delegaciji je bil tu®|> nadškof Colassuono, ki je znan vatikans# diplomat.
Dr. FRANCE BUČAR PREDSEDNl11
Za prvega predsednika svobodno izV® ljenega parlamenta je bil v sredo, 9. t.®9" z večino glasov izvoljen prof. dr. Fra®cC Bučar, ki pripada Demosu. Tudi oba p°® predsednika pripadata koaliciji, ki je zi®8 gala na volitvah. To sta Vane Gošnik ,8
Vitodrag Pukl.
Po zaprisegi je novi predsednik in1;, govor, v katerem je predvsem poudari da se je s »konstituiranjem sedanje sk®P ščine končala državljanska vojna, ki J Slovence lomila in hromila skoraj celeg8 pol stoletja«. Še isti dan je zapriseg* predsedstvo republike, tako da bo pre; sednik Kučan lahko določil mandatari za sestavo nove vlade.
Slovenci smo dobro prestali...
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
■ nadaljevanje s 1. strani
no preizkušnjo, saj se stanje v bistvu ni spremenilo. V zgoniški in repentabrski občini sta upravi ostali v rokah koalicije slovenskih komunistov in socialistov z županoma Budinom in Coljo na čelu, medtem ko je mesta opozicije v obeh občinah ohranila Slovenska skupnost. Upravi torej za nadaljnjih pet let ostaneta krepko v rokah predstavnikov domačega slovenskega prebivalstva, kar seveda večini nalaga vrsto težkih odgovornosti za nadaljnjo usodo teh krajev, opoziciji pa prav tako veliko odgovornost za nadzorstvo in spodbujevanje vladajoče občine.
Položaj se po teh volitvah začenja spreminjati v dolinski občini, kjer so komuni-
sti izgubili absolutno večino in se bod morali začeti prilagajati novi stvarno predvsem zavesti, da niso absolutni 9 spodarji položaja kot doslej. V narodnOs nem pogledu se stanje ni kdovekako menilo, saj imajo Slovenci še vedno odi čilno besedo v upravi. Slovenska skupn je ohranila svoje tri svetovalce, čeprav ^ rahlo napredovala v glasovih ter tudi odstotkih. Zaradi igre preferenčnih se od občinskega sveta poslavlja dol S letni svetovalec Ssk dr. Lojze Tul, ki \ svoje dolžnosti v upravi vedno vestno \ tudi častno opravljal. Prepričani smo, 6 bo tudi v prihodnosti pobliže spremljal <* gajanje v občini, katere življenje je le in leta pomagal sooblikovati.
Zorko Harej v pokrajinskem svetu v Trstu
»Kot Slovenci in kot ljudje so čutimo glokoko užaljeniu
Zaman sem upal, da bo moj poseg v azPravi o proračunu o manjšinski problematiki in o sožitju imel kak odmev. Obža-oval sem stališče tržaškega političnega Oustva, ki trdovratno brani trdnjavo trža-*ega italijanskega nacionalizma in je predalo občutljivo za dogajanje na Vzhodu, za j- ike spremembe v bližnji Sloveniji in na baškem, za novo miselno usmerjenost a evropski ravni v zvezi z zaščito in vred-°tenjem jezikovnih manjšin. Omenil sem esolucije Kuisspersa, Rossettija in drugih, j jih je osvojil Evropski parlament, kate-*h zamisli preraščajo obseg zaščite, ki jih Predvidevata Londonski memorandum in s»nski sporazum, in smatrajo manjšin-ae skupnosti za dejavnik družbene obogatitve, utrditve in rasti ideje o Evropi, lru omike, svobode in demokracije.
Pri nas pa se nadaljuje boj proti dvoje-jcnosti, boj proti poznanju in rabi druge-®a jezika, kar bi bilo v brezmejno zabavo Osvetljenim umom renesančne dobe, ki je bilo znanje več jezikov v velik po-. °.s- Tudi ne drži pomen, ki ga besedi dajejo v Trstu, v smislu, da bi Slovenci, ki P°znajo oba jezika, imeli prednosti v služ-ah, o čemer smo večkrat poudarili, da gre a Prazno strašilo. Omenil sem Maccanicov snutek zakonske zaščite, ki da je pomanj j h de
Tv in pod ravnjo zaščite, ki jo predvi-
Va Posebni statut, priložen Londonske sporazumu. Od odbora sem čakal, da avzame jasno stališče v zvezi s to proble-?ahko, toliko bolj, ker se pristojnost tr-aške pokrajine razteza po ozemlju, ki je v°jezično. Toda niti besede o tem ne v Prvem ne v drugem, dopolnilnem, pisanem °ročilu predsednika pokrajinske uprave ‘a tudi ne v poročilih odbornikov. V dol-^ei11 postopku v zvezi s predstavitvijo in azPravo o proračunu se je manjšinska pro-^niatika odrazila samo v repliki predsed-l*a, ki pa se je omejil na omembe sploš-značaja in se ni dotaknil nujnih pro-1)einov, kakor je Maccanicov zakonski os-vuteh, in ni izrazil volje, da bi se upra-Zavzela za čimprejšnjo zakonsko zašči-slovenske narodne skupnosti. Odbor tu-g. ni sprejel resolucije, ki jo je Ssk prilo-^ a Proračunu, s katero obvezuje odbor, Se bo takoj po izglasovanem proračunu
zavzel za celovito in pravično zaščito slovenske manjšine. Zadržanje pokrajinskega odbora je postalo še bolj sporno po pozivu, ki ga je te dni izglasoval deželni svet Tridentinske - Južne Tirolske italijanskemu parlamentu, da čimprej odobri zaščitni zakon za Slovence v Italiji v skladu z republiško ustavo in z mednarodnimi pogodbami.
Toda odbor je naredil korak, ki ga imam za povsem zgrešenega. Osvojil je namreč resolucijo Liste za Trst proti dvojezičnim izkaznicam, ki so v rabi v vaseh tržaške okolice.
Naj bo uvodoma povedano, da se po obstoječih določbah omenjene izkaznice vpisujejo na dvojezične obrazce in tiskajo pri Državnem tiskarskem zavodu v Rimu. Kakor vsi dokumenti morajo biti tudi izkaznice enotne. Kjer so v rabi dvojezične izkaznice, ne more kdo imeti enojezične in obratno. Treba je nadalje vedeti, da je večjezične izkaznice vpeljala na novo — v rabi so bili dvojezični dokumenti do nastopa fašizma — Zavezniška vojaška uprava. Po prihodu Italije v Trst je italijanska vlada z ukrepom ministrskega sveta in notranjega ministrstva odredila, da se za o-menjene vasi izkaznice tiskajo dvojezično. Še več: italijanska delegacija pri Italijansko - jugoslovanskem odboru, ki je skrbel, da se izvaja Londonski sporazum, je na februarskem zasedanju 1959. leta izjavila, da je izdajanje dvojezičnih osebnih izkaznic eden od bistvenih rezultatov, ki jih je odbor dosegel. To stanje je potrdil osimski sporazum, kjer pravi: ...vsaka stran izjavlja, da bo obdržala v veljavi notranje u-krepe, ki so bili že sprejeti v okviru uresničitve Posebnega statuta, ki je bil prilo-
Sramota
žen Londonskemu sporazumu o soglasju ... V resnici ne gre za pravcate dvojezične dokumente, kjer so sicer obrazci dvojezični, a slovenske črke so veliko manjše in je zapis podatkov samo v italijanščini. Kazno je potemtakem, da vsak, še tako majhen izraz slovenske prisotnosti, moti. Ko bi bil na omenjenih izkaznicah drugi jezik, ne rečem angleški ali francoski, marveč tudi flamski, katalanski, albanski, turški ali katerikoli drugi, po vsej verjetnosti ne bi nihče oporekal. Ta atavični odklon in žolčni prezir velja samo slovenskemu jeziku. Odveč je ponavljati tu, da je jezik to, kar je nekemu narodu najbolj dragoceno in ljubo. Zato menim, da se morete strinjati z mano, da ni treba biti preobčutljiv, da se čutimo kot pripadniki slovenskega naroda in kot ljudje globoko ponižani in užaljeni«.
Dr. Harej je obrazložil stališče Ssk do proračunskega dokumenta in zatem svoj poseg takole zaključil:
»Toda problem ni v tem, ker proračun ni samo finančni in programski dokument, temveč tudi političen in v tem smislu je ravnal tudi pokrajinski odbor, ko je nekatere resolucije politične narave sprejel in druge prav tako politične zavrnil. In je prav zgrešena politika, ki pri presoji proračuna izničuje, kakor v mojem primeru, tudi pozitivne strani in dobre namene.«
Tudi v drugem krogu volitev za novi hrvaški parlament je dosegla prodoren u-speh Hrvaška demokratična skupnost (HDZ), ki ima v zakonodajnem zboru skoraj dvetretjinsko večino.
Papež na pastirskem obisku v Mehiki
^ Neznanci so v Vzhodnem Berlinu po-s protijudovskimi napisi groh, v erem ležita znani dramatik Bertold s	in	njegova žena, igralka in reži-
a Helene Weigel.
Brecht se je v času nacizma umaknil preganjanjem v Nemčiji najprej v ^dinavske države, nato pa v Združene
zeve.
^edstavnik redkih Judov, ki so pre-vojne grozote in so potem ostali v ; nem Berlinu — danes jih je tam le Zakih sto — je izrazil hudo zaskrblje-s^ zaradi naraščajočega antisemitizma.
Papež Janez Pavel II. nadaljuje s pa-^ stirskim obiskom v Mehiki. Četrti dan je bil posvečen najprej srečanjem s predstavniki poljskih priseljencev in z zastopniki različnih veroizpovedi, kasneje se bo sv. oče podal v Durango, kjer bo obiskal neki zapor, nato pa bo imel srečanje z mehiškimi podjetniki. Ti so se že izrekli za korenito izboljšanje uradnih odnosov med j Mehiko in Sv. sedežem, kar pomeni, daj gre tudi za stališče oblasti. Opazovalci pa j pričakujejo, da bo Janez Pavel II. spre-j govoril tudi o družbenih in gospodarskih problemih.
O tem je delno govoril pred dnevi v kraju San Juan de los Lagos, kjer se je zbralo več sto tisoč študentov in drugih mladih. Papež je kar naštel težave, ki pestijo mehiško družbo: lakota, podhranjenost, nepismenost, brezposelnost, krhkost družin, socialne krivice, politična in gospodarska korupcija, slabe plače, koncentracija oblasti v rokah maloštevilnih mogotcev, inflacija, gospodarska kriza, trgovanje z mamili in zasvojenost z njimi, ranljivost ilegalnih izseljencev, ogrožanje vred-
not življenja, družine in svobode. »Vi, mladi prijatelji in prijateljice,« je dejal papež, »pa ste poklicani, da kot protagonisti oznanjate novo evangelizacijo, da bi s Kristusom zgradili pravično, svobodno in spravljeno družbo.«
Papež je tudi spregovoril šolnikom in se zavzel za korenito izboljšanje odnosov med Cerkvijo in državo. Dokončno je treba zavrniti predsodke, češ da Cerkev zavira kulturni in znanstveni razvoj. Kot se spreminjajo odnosi vsepovsod po svetu, je nadaljeval, mora priti do pozitivnih novosti tudi v Mehiki.
Oblasti medtem nočejo komentirati vesti — ali pa jo zanikujejo — češ da je skupina 15 japonskih pripadnikov Rdeče vojske pripravila atentat na papeža v kraju Monterrey, ki ga mora še obiskati.
Novi slovenski parlament se bo sestal prihodnji teden, ko bo mandatar predsta vil svojo vlado in predlagal izglasovanje zaupnice. Naloga za sestavo vlade bo zaupana predsedniku Slovenskih krščanskih demokratov Lojzetu Peterletu.
»Fantje izpod Grmade« na Koroškem
V soboto, 5. t.m., je SPD »Kočna« iz Sveč na Koroškem proslavilo 80 let delovanja. V goste so koroški kulturni delavci povabili tudi moški pevski zbor »Fantje izpod Grmade«, ki je tako dejansko vrnil obisk koroškemu društvu, katerega mladinska dramska supina je v februarju gostovala v Devinu.
Proslava je bila tako zasnovana, da so razne recitatorske, glasbene in pevske točke, ki so jih oblikovali učenca glasbene šole in že starejši glasbeniki ter domači cerkveni pevski zbor in moški pevski zbor »Kočna«, na naraven in pristen način podčrtale misli o zvestobi vrednotam, ki so bile povod za ustanovitev društva. O tem sta spregovorila sedanja predsednica društva prof. Tatjana Feinig in slavnostni govornik dr. Valentin Inzko ter v imenu Krščanske kulturne zveze njen podpredsednik inž. Katnik in drugi, ki so pozdravili in čestitali ob jubileju.
ČLEN 109 VELJA TUDI V TRSTU
Člen 109 novega kazenskega postopni-ka se izvaja tudi v Trstu. Na tržaškem sodišču se pri kazenskih obravnavah lahko uporablja tudi slovenski jezik tako pri zaslišanjih kot v zapisnikih. Tako je v sredo, 9. t.m., razsodil sodnik Reinotti, ki je zavrnil zahtevo skupine italijanskih odvetnikov, naj ustavno sodišče prouči, ali je člen 109 kazenskega postopnika v skladu z ustavo ali ne.
Na sodišču v Trstu je na zatožni klopi skupina misovcev, ki so lani oktobra napadli udeležence manifestacije za dvojezičnost. Manifestacijo je priredila skupina, ki se zbira okrog prof. Sama Pahorja.
Društvo »Kočna« je potrdilo, da se od samega nastanka zaveda svojega pomena in se zavzema za ustvarjanje enotnega slovenskega kulturnega prostora, prisotnost na proslavi nemškega moškega noneta iz sosednje Bistrice pa kaže, da se politika sožitja in vzajemnega spoštovanja na dvojezičnem področju ustvarja tudi s podobnimi sodelovanji na kulturnih prireditvah.
ŠTIRJE NOVOMAŠNIKI V TRSTU
V tržaški stolnici svetega Justa je bil pred dnevi slovesni obred posvetitve štirih tržaških novomašnikov. Že vrsto let ni dobila tržaška škofija na isti dan štirih novih duhovnikov. Ti so 33-letni elektronski inženir Fabio Visintin, 27-letni Andrea Russi, 28-letni Renato Crepaldi, ki je bil najprej delavec, z 18. letom pa je začel študirati in je stopil v semenišče, ter 27-letni Davide Risicato. Novomašnike je posvetil tržaški škof msgr. Bellomi. Letos je stopilo v tržaško semenišče 7 mladih, štirje so stopili v tržaške redovne skupnosti, štiri dekleta pa so stopila v samostan.
IZLET NA KOROŠKO
Slovenska dobrodelna društva v Trstu organizirajo izlet na Koroško za starejše občane 23. maja. Vpisovanje in navodila dobite v ul. Machiavelli 22, II. nadstropje, tel. 69126, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Čas vpisovanja je do 15. maja.
V okviru pobud za starejše občane prirejajo slovenske dobrodelne organizacije v Trstu predavanje prof. dr. Rafka Dolharja: »Pomen gibanja za zdravje«. Predavanje bo v dvorani v ul. Donizetti 3 v Trstu v sredo, 16. maja, ob 16.30. Sledi družabnost.
Predstavili so knjigo Alda Rupla
V Slovenskem klubu v Trstu je bil & t.m. na sporedu razgovor o knjigi Al$ Rupla z naslovom »Razgledi«, ki je dece$' bra lani izšla pri Založništvu tržaškega b' ska in je bila uvrščena v zbirko Jadra11' skega koledarja. Avtorja je predstavil a rednik Marko Kravos. Opozoril je, da pisa telj v svoji zbirki dejansko odraža odklo5 do nekaterih ideoloških temeljev. Iz R^P lovega pisanja je mogoče razbrati avtor jevo povezanost z naravo. Kravos je obe nem povedal, da je Rupel s svojimi spi®1 zarezal v sodobno dogajanje. Pisatelja likuje tudi velika občutljivost za etičn11. dimenzijo.
Temu uvodu je sledil razgovor med av' tor jem in občinstvom. Aldo Rupel se je' svojih odgovorih dotaknil številnih sodob nih problemov, od poitalijančenih priiF kov do hotenega ločevanja med TrstoP in Gorico, omenil pa je tudi vprašanje rodne sprave in odnosa med Slovenci 15 Italijani. Obenem je Rupel opozoril obč'11' stvo na dogodke iz naše polpretekle zgf dovine.
Aldo Rupel, bivši profesor telovadb^ se ukvarja s pisanjem že precej let. Tre nutno je odgovoren za publicistiko pri venskem raziskovalnem institutu SLORl Gorici. Treba je še omeniti, da je Rupe avtor Krajevnega leksikona za Gorišb0' Tekst je že napisan, knjiga pa bo po vseJ verjetnosti izšla proti koncu prihodnjeg3 leta.
H J
REVIJA PIHALNIH
ORKESTROV PRIMORSKE
Zveza slovenskih kulturnih društev *** Združenje pihalnih orkestrov Primorske' teh dneh z veliko vnemo pripravljata ^ tošnjo izvedbo revije pihalnih orkestre Primorske, ki se bo začela v soboto, P' maja, v Tolminu. V nedeljo, 13., pa b11 drugi od petih letošnjih koncertov v ^ brežinski občinski telovadnici. Pokro^1 telj stvo nad tem koncertom si je prevze1 devinsko-nabrežinska občina, nastopili P^ bodo: pihalni orkester »Goriška Brda« 1 Dobrovega, skupina »Godba na pihala ^ sta Čedad«, pihalni orkester ETA iz Cer*1 nega in mladinski pihalni orkester Ku1' »Karol Pahor« iz Pirana. Koncert se b začel ob 17. uri.
Tretji koncert iz niza bo 19. maja v B? sklah, četrti, 20. na Koprskem in zada]1, 2. junija, v Ilirski Bistrici.
TUDI MITJA VOLČIČ
V Lignanu so 5. t.m. podelili letošajf Hemingwayeve nagrade. Nagrado Hemi^ way - Evropa so podelili nemškima čas*1’ karjema Hermannu Tiedjeju in Petru B? relsu, ki pripadata uredništvu lista Bi™ zeitung. V utemeljitvi je rečeno, da st3 _ svojimi članki pripomogla k demokrati^ ciji v Vzhodni Nemčiji. Tri časnikars* nagrade Hemingway - Lignano pa so P1^ jeli moskovski dopisnik RAI-a, časnih3 Mitja Volčič, Franco Venturini in G*3’ Franco Svidercoschi. Žirija je nadalje P delila tudi nagrade za književnost, odrs*' umetnost in arhitekturo.
OBČINA DOLINA					
	Občinske volitve 1990		Občinske volitve 1985		
Liste	glasovi	odst. sedeži	glasovi	odst.	sedeži
KPI	1.633	37,5 8	2.032	46,8	11
PSI-PSDI	780	17,9 4	779	19	3
KD	866	19,9 4	664	15,9	3
SSk	611	14 3	600	13,8	3
Zeleni	260	6 1	—	—	—
		Skupno 20		Skupno	20
		OBČINA ZGONIK			
	Občinske volitve 1990		Občinske volitve 1985		
Liste	glasovi	odst. sedeži	glasovi	odst.	sedeži
Napred. 1.	744	50,2 12	713	49,2	12
SSk	234	15,8 3	236	16,3	3
		Skupno 15		Skupno	15
		OBČINA REPENTABOR			
Liste	glasovi	odst. sedeži	glasovi	odst.	sedeži
	Občinske volitve 1990		Občinske volitve 1985		
Napred. 1.	268	44,2 12	251	48,2	12
SSk	166	27,4 3	145	27,8	3
		Skupno 15		Skupno	15
Uspešen
»Pastirčkov dan« v Gorici
V Katoliškem domu v Gorici je bil v edeljo, 6. maja, tradicionalni »Pastirčkov an«> ki je privabil veliko otrok. Ured-istvo je tudi tokrat poskrbelo za bogat n pester spored in za to, da so se otroci s avali ter sodelovali pri oblikovanju Poreda. Tako so vsi udeleženci na začet-u _in koncu večera skupno zapeli dve petnici. Tudi na letošnji reviji so bili nagrajuj* razredi, ki priljubljeni otroški reviji P°stljajo risbe in pisma z odgovori na u-sanke ter dopise. Zanimiv je v tej zvezi P°datek, da je uredništvo Pastirčka me-secn° dobivalo okrog 200 risb in 250 pi-ern. Za zvesto sodelovanje so bile nagra-rene osnovne šole iz Sovodenj, Rupe, Go-lce, od Svetega Ivana v Trstu, iz Gropa-od Svete Ane v Trstu, iz Skednja in 1Vriega. Ob tej priložnosti so pobudniki Pripravili tudi razstavo risb in osnutkov a naslovno stran prihodnjega letnika te . roške revije. Istočasno so ponudili bogat btjr knjig, pravljic in pesmaric, ki jih je vevija izdala. Med programom, ki ga je potoval kaplan Marjan Markežič, je nasto-t a cela vrsta otroških pevskih zborov, b&nstvu so se predstavili otroški zbor ’^nton Martin Slomšek« iz Bazovice, ki
ja vodil Marjan Zivic, zbor iz Podgore, : |a vodi Sabina Antoni, zbor »Vigred« ^ Sempolaja pod vodstvom Rosande Kralj zbor »Kresnice« od Svetega Iva-
Položaj na Goriškem
Slovenska skupnost je morala prestati preizkušnjo tudi na Goriškem. V Gorici so bile občinske volitve, volitve pa so bile tudi v Steverjanu, Sovodnjah in Doberdobu.
V primerjavi z volitvami pred petimi leti je Slovenska skupnost potrdila v gori-ški občini svoje predstavništvo, prav tako pa je potrdila svoje predstavništvo v treh slovenskih občinah na Goriškem. To pomeni, da ni prišlo do premikov ter da bodo občinske uprave v Steverjanu, Sovodnjah ter Doberdobu za nadaljnjih pet let vodile koalicije komunistov in socialistov. V tej zvezi je treba omeniti, da so v vseh treh občinah ponovno kandidirali župani Humar, Primožič in Lavrenčič, ki bodo, kot vse kaže, potrjeni.
Slovenska skupnost se je v goriški občini udeležila tudi volitev za rajonske svete. Na njenih listah je bilo izvoljenih skupno 10 predstavnikov. Za goriški občinski svet sta na listi KPI bila izvoljena tudi
Ivan Bratina in Igor Komel. V goriškem občinskem svetu so tako štirje Slovenci: Bernard Špacapan in Mario Breščak od Ssk in Bratina ter Komel od KPI.
ZBOR IZ ŠTEVERJANA PRVI
Mešani pevski zbor Frančišek Borgia Sedej iz Števerjana je dosegel prvo mesto na prvi, tekmovalni, reviji slovenskih cerkvenih zborov, ki je bila konec tedna na Bledu. Skupno je nastopilo 14 zborov. Med njimi sta bila dva iz zamejstva: števerjan-sik in zbor iz Mačkolj.
Števerjanski pevci, ki jih zadnjih pet let vodi član Slovenskega okteta Tomaž Tozon, so izvedli po eno skladbo Matije Tomca, Lojzeta Mava in Marija Kogoja. Posebno je očarala publiko in kritike Ma-vova »Tiste dni«.
Zmaga na prestižnem blejskem tekmovanju je prinesla kot nagrado tridnevni izlet v Rim s sprejemom pri svetem očetu.
OBČINSKE VOLITVE V GORICI
Gantar
aa v Trstu pod vodstvom sestre Karmen
°ren; otroški zbor iz Doberdoba, ki je na-°Pil ob spremljavi Orff instrumentov in vodstvom Lucije Lavrenčič in Suzi ^folja. Med sporedom je nastopila tudi skupina iz Štandreža. Med raznimi , cbami je svoje čarovnije kazal znani Vi-s svojo skupino. V okviru Viky Showa 6 je še posebej izkazala komaj 9-letna ča-^jka Alinda r Spored je bil torej bogat, a je prav za-ZaK Pes^rosti bil zanimiv in otroci so se Q, avali ter tako dejansko potrdili, da ima p ^°Ška revija Pastirček pomembno vlogo v 1 Povezovanju naše mladine. Kot je po-tič -a slavnostna govornica Adele Ferle-j® revija lahko tisti dejavnik, ki omo-j iskanje in vzgojo umetniških in kul-talentov med otroki. Vzgojitelji pa tj Pfi tem dolžni, da mlade opozarjajo na Povne vrednote, ki osmišljajo življenje.
°bletnica potresa
One 6. t.m. je poteklo 14 let od kata-p. °ialnega potresa, ki je zasejal razdejanj smrt na območju 137 občin Furla-ie> Karnije, Benečije in Kanalske doli-3 '. Obračun je bil strahoten: 989 žrtev, 7gls.°č ranjencev, poškodovanih pa je bilo lsoč stanovanjskih poslopij, tako da je Žef2 s*rebe ostalo nad sto tisoč ljudi. De-p* oblasti so najprej poskrbele, da so resenci dobili začasno streho, kmalu na-je ^a so obnovili proizvodnjo. Po 14 letih od reoi, da so bile posledice potresa avlejne in da so se zacelile marsika-pee rane, vsaj tiste, ki zadevajo izgublje-Pzaterialne dobrine.
	Občinske volitve 1990			Občinske volitve 1985		
Liste	glasovi	odst.	sedeži	glasovi	odst.	sedeži
KD	10.535	37,65	16	12.427	41,46	18
PSI	3.625	12,96	5	2.405	8,02	3
KPI	2.957	10,57	4	4.395	14,66	6
MSI	2.689	9,6	4	2.393	7,9	3
PSDI	1.895	6,7	3	2.646	8,8	4
Zel. gol.	1.504	5,38	2	—	—	—
SSk	1.416	4,9	2	1.437	4,8	2
PRI	1.266	4,52	2	1.641	5,5	2
Ze. sonce	904	3,23	1	1.089	3,63	1
PLI	737	2,63	1	957	3,19	1
		Skupno	40		Skupno	40
		OBČINA ŠTEVERJAN				
	Občinske volitve 1990			Občinske volitve 1985		
Stranke	glasovi	odst.	sedeži	glasovi	odst.	sedeži
Obč. enot.	280	49,8	12	296	54,6	12
SSk	259	46	3	233	43	3
		Skupno	15		Skupno	15
		OBČINA SOVODNJE				
Stranke	glasovi	odst.	sedeži	glasovi	odst.	sedeži
	Občinske volitve 1990			Občinske volitve 1985		
Obč. enot.	639	59,7	12	567	56,2	12
SSk	397	37,1	3	410	40,6	3
		Skupno	15		Skupno	15
		OBČINA DOBERDOB				
	Občinske volitve 1990			Občinske volitve 1985		
Stranke	glasovi	odst.	sedeži	glasovi	odst.	sedeži
Obč. enot.	425	57,1	12	528	64,1	12
SSk	301	40,5	3	273	33,1	3
		Skupno	15		Skupno	15
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
VOV IZBOR LITERARNEGA USTVARJANJA NA TRŽAŠKEM
REVIJA FONTANA 14
Primorska leposlovna revija Fontana, ki že štiri leta izhaja v Kopru in ki jo je doslej podpirala Kulturna skupnost Koper, je s 14., »tržaško«, številko dosegla lep uspeh. Na svojih straneh je objavila izbor tržaške književnosti zadnjih tridesetih let. Uredniki so jo posvetili spominu »na kulturni, ustvarjalni in človeški« lik pred šestimi meseci umrlega profesorja, dramatika Josipa Tavčarja (1920-1989).
Naj ob izidu te številke pripomnimo, da je bila Fontana od vsega začetka amaterska in ljubiteljska leposlovna revija, ki nima, vsaj tako je bilo večkrat poudarjeno, nikakršnih »osvajalnih« ciljev in ne želi nikomur prevzeti »literarne oblasti« na Primorskem. S poslednjimi številkami se je vsebina revije še precej spremenila glede na prve zvezke. Fontana objavlja danes dela vidnejših avtorjev, saj nam je že po bežnem pregledu dosedanjih številk povsem jasno, da revija hitro pridobiva na vrednosti; v njej objavljajo tudi uveljavljeni pisci različnih generacij.
Tržaško številko Fontane so pred tednoma predstavili v Tržaški knjigarni. O njej so spregovorili sedanji urednik Danilo Japelj (ki je revijo predstavil) in sestavljavca prispevkov Marija Cenda in Boris Pangerc. Oba sta poudarila, da »izrez« tržaške književnosti na samem začetku devetdesetih let nima nikakršnih antalogij-skih ali drugačnih ambicij. Zato ne smemo iskati primerjav z Rušim mostom (zbral in uredil J. Pogačnik, Lj. - Ts, 1967), z zbornikom Trst v slovenski poeziji (J. Bernik, Koper - Trst, 1987) ali z Malo antologijo zamejske poezije na Tržaškem J. Milič (Most, št. 65-66, Trst 1983). Avtorja sta izkoristila zamisel, naj bi Fontana zapolnila praznino dvajsetih let, in to brez kritičnega prereza slovenskega literarnega ustvarjanja od Milj do Devina z željo, da vzpodbudita skupne nastope in da sestavita »čtivo«, ki bo nemara uporabljivo tudi v šolah.
Prispevki avtorjev, ki jih prinaša Fontana, so deloma še neobjavljeni, deloma pa so ponatisi
iz različnih knjig, zbornikov in antologij, sledijo si v naslednjem zaporedju: Josip Tavčar (Moč besede), Filibert Benedetič (Uvodna beležka za novo pesem), Boris Pangerc (Tiste Poljske ni več, Pesem Brega), Alojz Rebula (Iz dnevnika ’53), Marija Mijot (Pesmi), Milan Lipovec (Na razpotju), Zora Tavčar (Andaluzijska ljubezenska pesem, Poljanske Atene), Miroslav Košuta (Tesnoba), Boris Pahor (Koprska noč z Lepo Vido in Dožem), Sergej Verč (Peter Hlapec - partizansko ime Jernej), Nadja Švara (Pesmi), Saša Martelanc (Na trgu Mihca in Jakca), Irena Žerjal (Pesmi, Vilenica), Atilij Kralj (Pesmi), Marija Mislej (Svinec ...), Marko Kravos (Poslanica Bogu), Aleksij Pregare (Črni galebi), Zlatka O-bid Lokatos (Pesmi), Rafko Dolhar (Gorski zdravnik), Marij Čuk (Pesmi), Miran Košuta (Romanje), Jakob Renko (Pesmi), Milan Bufon (Janov pogled), Ace Mermolja (Pesmi), Alenka Rebula -Tuta (Pesmi), Dušan Jelinčič (Odhajanja), Vinko Beličič (Pesmi), Albert Miklavec (Pesmi), Bruna Pertot (Pesmi), Marko Sosič (Ko se zemlji zavrti, ni zmeraj tako hudo).
Ob branju različnih prispevkov so se mi porodili nekateri pomisleki in sicer: sprejeti v skupni zbornik poezijo in prozo, ki je nastajala v razponu tridesetih let, je nekoliko tvegano. Tudi izbor se mi ne zdi prav preudaren in posrečen, saj ne more zadovoljivo »predstavljati« Rebulo ali Tavčarja odlomek iz del, ki so nastale pred 36 ali 37 leti. Pa tudi Benedetičevo pesniško ustvarjalnost bi lahko prikazali z drugačnim izborom (ali ni Madžarska danes zelo zelo blizu, po drugi strani pa tudi vse dogajanje na Vzhodu nekaj nepredvidljivega?). In še: Če je že ta številka Fontane posvečena dramatiku in esejistu Josipu Tavčarju, bi moral vsaj ta tržaški avtor imeti kak daljši, bolj ponazarjajoč prispevek.
Tudi bibliografski podatki bi bili lahko izčrp-nejši (zelo je pomembno, kje je kako delo zagle-j dalo luč objave zaradi vseh znanih dejstev). Na-
Izšla je šesta številka lista »Jambor«
V Trstu je izšla šesta številka mesečnika tržaških skavtinj in skavtov Jambor. Uvodnik, ki ga je napisal Visoki Jastreb, ima naslov »Skavtska renesansa«. Članek se začenja z omembo u-stanovnega občnega zbora Zveze slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, ki je bil 31. marca v Ljubljani. Obnovitev skavtizma v Sloveniji po 49 letih je po avtorjevem mnenju dokaz, da je skavtska vzgojna metoda še vedno zanimiva in aktualna ter da odgovarja tudi sedanjim razmeram in potrebam. O živahnosti skavtskega gibanja priča tudi velika notranja prenova slovenskega skavtizma na Goriškem. Na Koroškem premagujejo krizo zaradi pomanjkanja voditeljev. Tam so lani praznovali 30-letnico. Na Tržaškem pa se dogovarjajo o tem, da bi posvetili večjo pozornost vzgojni vlogi in strokovnim tečajem za voditelje.
Na drugem mestu je v številki, ki obsega 30 strani, objavljena humoristična rubrika »Urh in Zahar«, ki obravnava notranje probleme v or-
ganizaciji. Več člankov je nato v rubriki, ki je posvečena najmlajšim, volčičem in vevericam.
Za srednjo starostno vejo je natisnjen članek o prvi pomoči pri krvavitvi iz nosa. Objavljeno je tudi zadnje nadaljevanje zgodovine ruskega skavtizma. Tu je še več člankov, na primer o uporabi šotorke in o zdravilnih rastlinah. Rubrika »Transkavt«, ki opisuje, kako sta dva tržaška skavta lani poleti v enem zamahu prehodila slovensko planinsko transverzalo, je tokrat posvečena odseku poti od sedmerih triglavskih jezer preko Komne, Bogatina, Krna, Vogla,
V rubriki za najstarejše člane je poročilo o delovanju noviciata, torej nekakšnih pripravnikov za vstop v naj starejšo vejo skavtske organizacije, objavljenih pa je tudi nekaj predlogov za delovanje starejših.
V Jamboru se tudi pojavi jezikovni kotiček, v katerem avtorica Vera tokrat obravnava pravopisna pravila v zvezi s pisanjem skavtskih imen.
pisati le rojstno letnico pri biografskih navedba1’* je odločno premalo, tudi in predvsem žara* mlajših avtorjev in bralcev.
Skoda pa je vendarle, da ni revija zajela * di drugih zamejskih literarnih umetnikov (g°rl' ška in videmska pokrajina).
(s + r)
Kulturni dom v Gorici
SPORED PRIREDITEV
12. maja (sobota), ob 14.30: Začetek tečai® »TEHNIKE MASAŽE«. Prireditelj: Inštitut lDlSS iz Vidma.
15. maja (torek), ob 20.30: Barillet e Gre* »FIORE Dl CACTUS«. Režija: Mauro Fontani*' Gledališka predstava gledališča Terzo teatro l! Gorice.
17. maja (četrtek), ob 20.45: KINOATELJS ' GORICA KINEMA ’90. Film: »Črni dež«. Režij81 Shohei Imamura.
18. maja (petek), ob 20.30: Kabaretni konce1 »Witz Orchestra« iz Trsta. Prireditelj: Kult* ni dom.
20. maja (nedelja), ob 9. uri: MLADINSE IGRE. Turnir v namiznem tenisu. Priredite11' FITET - Gorica.
24. maja (četrtek), ob 20.45: KINO ATELJE GORICA KINEMA ’90. Film: »Smrt mojstra ja«. Režija: Kei Kumai.
25. maja (petek), ob 18.30: VRTILJAK DOSTI. Prireditelji: ZSKD, Kulturni dom, D'1* ški dom in knjižnica D. Feigel.
29. maja (torek), ob 20.30: Produkcija g01*1 cev Glasbene matice. Prireditelj: Glasbena P*8 tiča - Gorica.
31. maja (četrtek), ob 20.45: KINOATELJE GORICA KINEMA ’90. Film: »Žalostno mest*' Režija: Alain Xiaoxian.
Knjiga o slovenstvu Benečije
Kot poroča benečanski kulturno verski 115 Dom v zadnji aprilski številki, je špetrska ob® na pred kratkim v italijanščini izdala knJ1^ »Atlante toponomastico e ricerca storica« (A11®, krajevnih imen in zgodovinsko raziskovanje), sta jo napisala znana benečanska kulturna de*' ca Pavel Petričič in Božo Zuanella. Knjig0 v dvorani špetrskega županstva predstavil Franco Fornasaro. Še posebej je poudaril pok1*1 ki jo ima izdaja te knjige za poživitev zgod°v*
it
skega spomina ljudstva, in je zato omenil c'
&
P
vrsto uglednih osebnosti, ki so bile doma iz trske občine in so se uveljavile v svetu. P0111 ril je, da knjiga predstavlja skupnost, ki je J no slovenskega izvora in v kateri se versko tenje spaja z zvestobo maternemu jeziku in E turi ter velike občutljivosti do potreb bližnj6^ Dr. Fornasaro je zato pozval Cerkev in ob 1,1 še kulturne ter politične dejavnike, naj se vzamejo za ohranitev kulturne identitete N8 ških dolin.
Ob predstavitvi sta spregovorila tudi oba
v
torja, ki sta še jasneje izpričala, kako pometI\ no je za ohranitev kulturne in narodne lcl . tete tega ozemlja seznanjanje ljudi s koreni^ mi, ki jih povezujejo z bogato in zanimivo P^. teklostjo ter o škodi, ki nepopravljivo prizad^ vse, če se jezik osiromaši z izgubo krajeT* '
imen, ki predstavljajo veliko bogastvo ne le
jezikoslovce, ampak tudi za zgodovinarje in sP
,Fr'
vse, ki jih zanima pravilno razumevanje pre losti Benečije.
■tek
Agitator - včeraj in danes
(za pred- oziroma po-volilno razmišljanje)
Politična problematika je pri nas Slo- nje, kot si je morda težko razlagati v an-Vencih od vedno zelo priljubljena: naj- tiki atensko politiko brez sofistov. rianj dobro stoletje, odkar se je pri nas °ceZ ustavni politični boj. Od leta 1848
Je se Slovenci vbadamo s temi pekoči-1 vprašanji in skušamo najti prave odgo-°re nanje. V osemdesetih-devetdesetih le-} Prejšnjega stoletja je vse to zelo lepo s?1 Petično opisal pisatelj Janko Kersnik, Vfn tudi politični delavec in deželni po-biai*ec v kranjskem deželnem zboru. S se-lastno bogato izraznostjo opisuje to v vojih romanih, zlasti v »Agitatorju«, kjer e nekako pooseblja v določeni osebi (od-ni-ka, narodnjaka in kandidata).
*— Oglejmo se malo okoli! — Koga bo-0 kandidirali? Drugod nam ni treba iska-’ jaz bi dejal, da se tudi pri nas še kdo aJde, ki ki nas v deželnem zboru pošte-0 zastopal. Tu nam je treba novih cest, °.v° šolo bomo zidali in povodnji, povodji tam doli v drenovski dolini bo treba i raniti. In naposled — ne pozabite že-‘eznice! ...«
j, Če to sedaj omenjamo, dobrih sto let asneje, v devetdesetih letih našega sto-T je zato, da pravzaprav na kratko 02mislimo o politični situaciji med Slo-(ali tudi nasploh med vsemi evrop-s lTni narodi) danes. Tudi v našem času c° volilni boji, strankarske polemike in e‘° osebna tekmovanja zanimiva in ved-aktualna. V našem času se tudi »agi-b°rji« vseh strank ali struj in osebnih po-uud v strankah — posebej ob nedavnem polnem boju — živahno javljajo. Uradni I^V-diclati določene stranke, nato proti-, ndidati iste, pa spet novi prišleci v stranjo °ziroma na njeno listo — vse to je prej slej na dlani. Da je to v nekem smislu e Političnega življenja nasploh, posebej tq ^G življenja in miselnosti v državi, v ka-1 živimo, je spet jasno.
Vse to pa še ne pomeni, da bi bila vsebina političnega boja brez takega agitatorja — brezpredmetna ali prazna. Ko so, recimo, pred stoletji angleški ali francoski politični filozofi ustvarili velike traktate modernih političnih ideologij, so bili tudi v določenem smislu pravi idejni agitatorji, čeprav brez zvočnikov, lepakov in letakov, mikrofonov in ekranov naše dobe. Oni so s svojim delom pravzaprav omogočili, da se danes lahko sploh — agitira! Naša sodobna demokracija je gotovo dolžna vse priznanje prav tisti samostojni »agitaciji« zlasti pisane besede preteklosti, ki je uresničila danes našo razvejano in pluralno družbo.
a. b.
... Vsi so čutili, da so sodnikove besede nekakok kandidatski govor, a misel na to jih ni mogla ogreti.
»Pa liberalec ne sme biti!« vzklikne kaplan.
»Sedaj smo vsi klerikalni, ljubi moj!« smeje se adjunkt.
»In naroden, odločno naroden mora biti!« oglasi se Koren.
»Sedaj smo vsi narodni!« pristavi zopet adjunkt.
doi
Agitator — včeraj in danes
»Oh, ubogi rod slovenski! Kadar si bomo malo oddahnili od pritiska trde nemške pete, tiščala nas bo pa domača samo-ljubnost, lenoba in zavist in ona grozna domišljavost — češ saj ga ni boljšega od mene! In tako nimamo nič višjih vzorov, narodnost je le sredstvo, namen pa svoja korist. Pa vsi ti naši gospodje? Le poglejte jih! Sodnik bi bil rad kandidat — pa je li naroden? In kaplan? Naroden je, pa danes mu ni za narodnost, nego da prodre njegova njeg0va stranka! In Meden? V štirinajstih
Pofr\Se n\ ve^° spremenila. On je pac | c|neh bo mož tako proslavljen, kakor bi -0 na figura v današnjem političnem sam slovenski rešenik, in vam ne more slovenskega stavka pravilno napisati. Pobil in preklel bi jih vse te nečimurne, samoljubne —«.
(Iz AGITATORJA)
Zagate našega jezika
živi-	u	t'"—— j
.v en ju. On govori, piše, riše, organizira, |
bnrravlja’ Prsdlaga, vabi, prepričuje, de-
je lTa, roti, utemeljuje, razlaga, prikazu-
A P°ziva — vse to in še kaj drugega je
^e9°v posel, njegova oznaka in lastnost.
l^dator je v nekem smislu protagonist vo-
for1-1 kojeu in prvomajskih slavij. Agita-
ga ?e nekak moderen evangelist politične-t'n sindikalnega boja. Brez njega si je 0 predstavljati moderno javno življe-
V starosti 66 let je v Benetkah umrl skladatelj Luigi Nono. Po izobrazbi je bil pravnik. Kot skladatelj se je uveljavil v 60. letih.
Sadjarsko središče v Biljah
ki	Biljah v Vipavski dolini je pred krat-
^ začel delovati Sadjarski center Pri-]^rske. v glavnem se bo to središče u-1*5^° z raziskovanjem in vzgojo sadik saj0l0arjev in subtropskega sadja. Novi afski center je zasnovan po sodobnih b0re;^ vzreje sadik. Postavili so zato la-za vegetativno vzrejo podtak-c®v, hladilnico in učilnico. Za poskus-š°ienje sadja bo novi center imel na dju a8° tri hektare zemlje, za vzgojo sa-8 hektarov, na katerih lahko letno
vzgojijo od 200 do 250 tisoč sadik. V sodelovanju s kooperanti pa bi lahko na tem področju, ki je znano po svoji sadjarski dejavnosti, lahko vzgojili tudi do milijona sadik letno. Posebno pozornost bodo v Biljah posvetili breskvam, slivam, marelicam, nektarinam in kakijem, ob tem pa tudi izrazito sredozemskemu sadju, kot so kakiji, fige in tudi oljke, ter subtropskemu sadju, v prvi vrsti aktinidijam — kiviju in feioji, po katerem je vse več povpraše vanja.
SPODRSLJAJ ALI NEZNANJE?
Danes je vse zapleteno. Pa tudi jezik, ki ga vsak dan govorimo, ni preprost sestav. Nastal je iz mnogih delov, iz besed in stavkov, ki so med seboj povezani v neki red. Tega se ne da poljubno spreminjati. Ko ne bi bilo tako, ne bi mogli govoriti o napakah v jeziku, neustrezni, neprimerni ali celo napačni rabi. Vsi, ki pišejo, morajo upoštevati zakonitosti in izpolnjevati nekatere pogoje, poznati morajo pravila slovenskega jezika, to je tisti »o-sovraženi priročnik«, ki mu pravimo slovnica. Kdor tega nima v mezincu, naj nikar ne suče peresa. Tudi jezik se sicer silovito spreminja, vendar osnovnih pravil lepega pisanja ne smemo nikoli pozabiti ne glede na to, ali so poročila, reportaže ali kakršnikoli članki še v taki naglici napisani. Le tedaj ne bomo metali na papir takih spodrsljajev, kot so naslednje napake, ki jih kar mrgoli v naši vsakdanji pisani besedi:
— Zal temu ni vselej tako, namesto: to ni vselej tako.
— Prepričani so bili v zmago, namesto: prepričani so bili o zmagi, ali da bodo zmagali.
— Vse prevečkrat so naši zaverovani v svoje klubske sredine, namesto: v svoje klube.
— Jadran bo tekmo verjetno izgubil, kar pa ga ne bo stalo izpada iz lige, namesto: zato še ne bo izpadel iz lige.
— Še par dni na ogled razstava, namesto: razstava bo še nekaj dni.
— Nekaj fantov se je prerivalo pri šanku, namesto: ... se je prerivalo pri točilni mizi.
— Na sestankih so mnenja deljena, namesto: na sestankih so mnenja različna, ali se ne skladajo.
— Živali so se zbudile iz globoke zime, namesto: iz trde zime.
- Iz trdega spanja ga je zbudil, namesto: iz trdnega spanja, ga je zbudil.
- Danes so prišli k nam gotovi ljudje, namesto: nekateri ljudje.
- Da bi dobil to službo, ni izgleda, namesto: ni upanja.
- Utrpel je škodo v izmeri nekaterih milijonov, namesto: utrpel je škodo nekaj milijonov, ali nekajmilijonsko škodo.
- Šolska naloga je slabo izpadla, namesto: šolska naloga je slaba, ali ni uspela, ali se ni posrečila.
- Padel je na izpitu, namesto: pri izpitu.
- Izpod te cene ne prodam, namesto: pod to ceno ne prodam.
- Naše banke imajo veliko koristnikov u-slug, namesto: uporabnikov storitev.
- Vse, kar smo nanizali, zavisi od dobrega znanja našega jezika, namesto: vse, kar smo povedali, je odvisno od dobrega znanja našega jezika.
R. Petaros
O zedinje
V Bonnu so razpravljali o ponovnem zedinjenju obeh Nemčij. Na sestanku se je zbralo šest zunanjih ministrov. Šlo je za predstavnike štirih velesil, to je Združenih držav, Sovjetske zveze, Francije in Velike Britanije ter obeh nemških držav.
V središču razprav je bila blokovska pripadnost bodoče združene Nemčije.
Sovjetska zveza se zavzema za nevtralnost, zahodnonemški minister Genscher pa je odločno branil pravico Nemcev, da si sami izbirajo vojaško zavezništvo. Pri tem se je skliceval na sklepno listino Helsinške konference. Večkrat je poudaril, da bo združena Nemčija pristopila k Atlantskemu zavezništvu, istočasno pa bo ponudila Kremlju možnost, da ohrani kontingent Rdeče armade na sedanjem vzhodnonemškem ozemlju. To naj bi veljalo v prehodnem obdobju. Stališče zahodnonemškega zunanjega ministra podpira tudi Washing-ton skupno z ostalimi zahodnimi zavezniki. Bonnsko srečanje predvidoma ne bo obrodilo sklepnih odločitev. Kot vse kaže, hoče Moskva počakati na izid srečanja med ameriškim predsednikom Bushem in sov-
SPORAZUM V MANAGVI
V Managvi so podpisali sporazum med predsednico Nikaragve Chamorrovo in predstavnikom protisandinističnih kontra-sov. Besedilo je časnikarjem prebral kardinal Obando y Bravo. Sporazum določa, da obe strani spoštujeta premirje, kontra-si pa se umaknejo na področja, ki so bila določena že 18. aprila. Od 8. maja do 10. junija se bodo kontrasi prostovoljno razorožili in razpustili v prisotnosti varnostnih sil Združenih narodov in nikaragujskega kardinala. Vojska bo zbrala in uničila vse orožje, ki ga imajo pri sebi civilisti. Vlada bo zmanjšala število vojakov v državi in bo jamčila za telesno in moralno nedotakljivost vseh gverilcev, njihovih svojcev in podpornikov. Kontrasi bodo lahko imeli svojo politično, neoboroženo organizacijo. Gverilcem pa bodo tudi nudili zaposlitev in možnost, da se vključijo v družbeno življenje.
Darko Bradač
V nedeljo sem se prebudil bolj zgodaj kot običajno, kajti domenili smo se, da se odpravimo na Peco za praznik sv. Ane. Odšli smo kar z avtomobilom; pot me je precej spominjala na cesto do vrha Slavnika ali Vremščice, vendar je bila veliko slabša. Tudi višina hriba je skoraj dvakratna, to pa opaziš, ko se ozreš v dolino, ki se ti zazdi res oddaljena. Na približno 1.700 m višine smo se ustavili, naredili še del poti peš in prišli do velike množice ljudi. Bilo je ravno tako, kot da bi bili na sejmu. Največ ljudi se je pogovarjalo, drugi so bili zraven kioska in pili pivo, nekateri pa so gledali v dolino: pravi živžav. Nekoliko više od zbirališča je lepa planinska koča, ki
obeh Nemčij
jetskim predsednikom Gorbačovom. Do sestanka bo prišlo konec tega meseca. Obe Nemčiji pa medtem ne izgubljata časa in poglabljata medsebojne stike. Velik korak na tej poti bosta opravili 2. julija, ko bo prišlo do monetarnega poenotenja med o-bema državama.
Pri odločanju o ponovni nemški združitvi bodo morali upoštevati tudi stališče Poljske, kamor je odpotoval ameriški državni tajnik James Baker. V Varšavi na-glašajo, da bo mirovna pogodba, ki jo Poljska ponuja združeni Nemčiji, morala vsebovati določbo o dokončnosti sedanje zahodne poljske meje ter varnostna jamstva za poljsko državo. Rešiti bodo tudi morali vprašanje vojne odškodnine. V Bonnu menda ne računajo, da bi podpis mirovne pogodbe s Poljsko nadzorovale štiri zmagovalke v drugem svetovnem spopadu. Poljska si med drugim pričakuje formalno povabilo, da sodeluje na prihodnjih pogajal-nih sejah o ponovni združitvi Nemčije. Gre predvsem za srečanje, ki bo junija in na katerem bodo razpravljali o meji na Odri in Nisi.
so jo pred kratkim obnovili, blizu koče pa lesena kapelica. Tu je bila ob spremljavi trobil maša na prostem. Res zanimivo doživetje. Najbolj pa je navdušilo dejstvo, da je bilo med vsemi prisotnimi veliko prisrčnosti.
Zvečer, nekaj ur po vrnitvi s Pece, sem se srečal s šmihlesko mladino na domu svojih znancev. Skupaj smo peli, se pogovarjali in se zabavali. Med petjem seveda niso manjkale »V Šmihelu no kaj žico mam«, ki je tu že neke vrste himna, in še druge slovenske narodne. Spoznal sem, da je pri Slovencih na Koroškem družabno življenje bolj razvito kot pri nas: povedali so mi, da tudi pozimi prirejajo vsak
JUGOSLAVIJA — EGS	i
Jugoslovanski predsednik Drnovšek je j 8. t.m. govoril v zboru Evropskega sve°	^
v Strasburgu. Napovedal je, da bo	,
slavij a pred koncem leta 1992 uradno za' prosila za vstop v Evropsko gospodarsP s skupnost. Do tedaj bo Jugoslavija izpolni*8 ! pogoje za uspešno vključitev v to ust3' novo. Jugoslavija je že kandidat za vstof v Evropski svet, ki združuje 23 zahodn0,	I
evropskih držav. Drnovšek je v svojem	j
voru podčrtal evropsko usmeritev jugosh vanskih gospodarskih reform.
NOV KULTURNI DOM V SEŽANI
Ob letošnjem sežanskem občinske1? prazniku, ki ga obhajajo v zadnjih dne; avgusta, bodo predali namenu tudi n0vC	|
veliko dvorano sežanskega Kulturnega $	\
ma, ki ga občina gradi sredi trga. Kult*1? ni dom Srečka Kosovela bo bistveno Prl speval k poživitvi kulturne dejavnosti Sežani. Prav posebno se nove velike d^ rane veselijo ljubitelji glasbene umeti^ sti, saj je sežanska Glasbena šola mo®0 angažirana, da bi poživila koncertno deja' nost na Krasu.
Italijanski državljani bodo od ponedel) ka dalje lahko potovali v Jugoslavijo *	(
osebno izkaznico.
teden ali vsaj vsakih štirinajst dni To pa ni ples z našo običajno disco-mUs* ki jo med drugim oni, kot tudi mnogi 1 med nas, kar sovražijo, temveč so to P*ej: ni večeri, kjer igrajo ansambli lahke 3 narodnozabavne glasbe, ponavadi iz Slo^, nije. Tam pa se mladina srečuje in spoZ^ va. Povedali so mi tudi, da televizijske 0 daje nimajo kot pri nas strastnih privržo, cev: gledajo jih le ob »dolgih zimskih v čerih«, in še to bolj malo.
S tem prijetnim večerom se je tudi K ključil moj obisk na Koroškem. Posl0', sem se od novih prijateljev, z željo, da čimprej spet srečamo.
Vtisi, ki sem jih odnesel s Koroške^ so zelo globoki: predvsem pa sem srece da sem spoznal tako pristne ljudi, prepri; ste in značajne, kakor lahko srečaš le , krajih, kjer živi človek v tesnem stik0 naravo.
(Konec)
Obisk na Koroškem *
0000000000^0000
tipo-litographart
Vam raznovrstne
TRST - ULICA ROSSETTI 14 - TEL. 040/772151