Leto VIII, štev. 56
Ljubljana, nedelja 6. marca 1927
Poštnina oavšalirana. Cena 3 Oin
ca Ižblja ob 4. «jiitraj. ga
Stane mesečno Din »5—; sa inozemstvo Din 40*— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Urednižtvo i
Ljubljana, Knaflova ulica Stev. 5/L Telefon Stev. 7a, ponoči tudi
štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo: Ljubljana, Preiemova ulica St. 54. — Telefon St. 36.
inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St. 492
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St i. — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zavodu t Ljub-jana št. 11.84a - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. ioi;.S4t.
Ljubljana, 5. marca.
Qovor, ki ga je imel poslanec Pucelj v proračunski debati v Beogradu in ki ga je «Jutro» obširno priobčilo, je našel v vseh naprednih krogih dober odmev. Mislimo pri tem v glavnem na energični obračun s klerikalno politiko, ki jo med drugim ta govor vsebuje.
Po osvobojenju je v marsikom otopel smisel za razumevanje našega boja s klerikalizmom. Mlajša generacija ni doživela ne Missije, ne Mahniča, ne divjanja Šušteršič-Jegličeve dobe, ne Jarc-Lampetovega deželnega šolskega sveta, ki je bil šiba učiteljstva. SLS se je po vojni skrila za plemenski in avtono-mistični plašč in da si odpomore od elementarnega ogorčenja ljudstva radi njene sokrivde na vojni, je na videz oblekla ali socijalni ali agrarni suknjič, kakor je to kje kazalo.
Primer o zlorabi vere od strani gospoda Orehka v Strugah, ki je volilcem povedal kot župnik, da je v klerikalni skrinjici Srce Jezusovo, v ostalih skrinjicah pa da je sam hudič, je pri marsikomu izzval smeh. A stvar ni smešna. Še pred kratkim je isti župnik maltre-tiral ženo v spovednici, ker je mož naročen na «Domovino» in ko se je mož prišel pritožit, ga je napodil. Gospod Orehek že ve kaj dela: skrinjica SLS je bila ob volitvah polna.
Župnikov ala Orehek je v Sloveniji na stotine. Slučaj, ki ga je navedel gospod Pucelj, je eden izmed tisočih. Ves klerikalizem sloni na tem sistemu. Grožnja s peklom «neposlušnikom» in obetanje nebes «zavednim», to je podlaga SLS. To dejstvo je v kulturnem oziru zelo značilno. Ni možno govoriti o kulturnem napredku ljudstva, dokler je kaj takega mogoče. Narod, ki zna čitati, a obenem verjame povesti o Srcu Jezusovem in o vragu v volilni skrinjici, žal še ni dosegel kulturne stopnje svojih vrstnikov v Evropi. Kar počenja SLS z ubogim našim seljakom in zlasti z lahkovernim ženstvom. je obnova srednjega veka in kulturna sramota za ves narod. Batinaška metoda g. Sokoloviča in pridiga župnika Orehka kot tipičnega predstavnika SLS. to sta dva kulturna zločina prvega reda; vendar je težko odločiti, kateri je su-rovejši. Mi bi skoro rekli, da je duševno maltretiranje ubogega ljudstva hujše zlo.
Slučaji Orehek se v raznih varijantah ponavljajo širom Slovenije. V takem suženjstvu živi ljudstvo vplašeno in ustrahovano. Kdor hoče njegov kulturni napredek, mora predvsem zlomiti ta duhovniški politični teror. Z drugimi besedami: klerikalstvu mora napovedati boj na življenje in smrt.
Sredstev za to je mnogo: izobrazba, Časopisje, gospodarska, politična organizacija. Žal je napredna fronta še razcepljena, klerikalska pa enotna. Naš kmet je bister in je dostopen napredku, a čim potrese na verigi, ga politikujoča duhovščina udari z batom. Treba podvojenih moči, da se obvaruje politična svoboda. Seljaku, ki je teroTju najbolj izpostavljen, morajo na pomoč prihiteti njegovi treznejši tovariši, a tudi meščani in delavci ter obrtniki in vsem na čelu inteligenca.
Borba s klerikalizmom bo uspešna, ako mu bo stala nasproti enotna kulturna. enotna gospodarska in končno tudi enotna politična fronta. S povdar-janjem seljaštva proti drugim stanovom se je zanetil boj, ki kmetu ni koristil nič, vezal napredne moči v medsebojnem boju, za klerikalizem pa je bil naravnost spasonosen. Doba povojnih stanovskih izdvajanj je minila. Seljaštvo ni razred (klasa) v narodu, kakor bi se to dalo morda še braniti za industrijsko delavstvo. Geslo «samo kmet bo rešil kmeta» je ena najbolj plehkih fraz, s katero se ponižuje seljaštvo, ki tvori prav za prav narod ter se sili v razredno borbo. S kom?
Ni nobenega dvoma, da stojimo pred krepkim agrarnim pokretom v tem smislu, da bo morala država posvetiti veliko pozornost kmetu, a to je skupni interes vseh in zlasti države. Stranke bodo torej naravno morale svojo delavnost med kmečkim ljudstvom pomnožiti in zanj iti v boj. Tak agrarizem je zdrav in upravičen ne samo kot reakcija na prejšnje zanemarjanje, ampak kot prva konstruktivna akcija v državi.
V	Sloveniji se problem napredne fronte danes kristalizira v razmerje med SDS in bivšo SKS. Ako bi se posrečilo zediniti prosvetno fronto, ekonomsko organizacijo in usmeriti i politične sile na skupno pot, potem je razvezanih ogromno novih pozitivnih sil in se bo kmalu pokazalo, da je napredno Slovenstvo velesila.
V	politiki treba pozabljati. Ne v smislu, da se izbriše preteklost in se morda ponove napake, ampak v smislu, da skušamo proučiti razpoloženja, ki so dovedla do preteklih bojev in potem lažje medsebojno odpuščamo.
SLS je nam vsem vrgla rokavico. Obnoviti hoče stare avstrijske čase in prakso deželnega odbora kranjskega. Obnavlja kulturni teror, ki ga bolj in bolj zaostruje. Ali ji bomo znali odgovoriti?
Borba režima za obstanek
S spletkami in izigravanjem si skuša vlada podaljšati življenje. — Sabotira proračunsko razpravo, da bi opozicijo spravila v neugoden položaj. — Pričakovati je razčiščenja v najkrajšem času.
Beograd, 5. marca, p. Potek proračunske debata izziva čim dalje večje začudenje politične javnosti. Dočim namreč vlada pri vsaki priliki dolži opozicijo, da «obstruira» in da otež-koča pravočasno sprejetje državnega proračuna, ki mora biti do 31. t. m. pod streho, je sama popolnoma pasivna in ne stori ničesar, da bi debato pospešila. Seje se vršijo le dopoldne, govorijo dva, trije poslanci, nakar se seja naglo zaključi. Vedno očitnejše se kaže, da igra vlada prav nelojalno dvojno vlogo. Poznavajoč razpoloženje drugega ustavnega faktorja, ki želi. da bi država pod to ali drugo vlado dobila pravočasno svoj redni proračun, zavlačuje vlada proračunsko debato do skrajnosti, da bi tako onemogočila natančnejšo kritiko proračuna v podrobnostih, istočasno pa razčiščenje situacije ter po možnosti opozicijo postavila v luč, da državi noče dati rednega budžeta. Iz te^a spoznanja je danes poslanec Angjelinovič zahteval od predsednika, da naj se vrše skupščinske seje dopoldne in popoldne.
Na drugi strani poskuša vlada vsa sredstva, da razbije opozicijonalno fronto. Njeni emisarji ponujajo ministrske portfelje na vse strani, nato pa skušajo širiti v opoziciji medsebojno nezaupanje, češ ta in oni se že pogaja za vstop v vlado. Glavna intriga je včeraj veljala samostojnim demokratom, ki so radikaiske ponudbe a limine odbili. Navzlic temu je danes od očividno interesirane strani izšla v «Pravdi» notica, ki poroča, da je malo upanja na enotni opozicijski blok, ker se — Pribičevič že pogaja za vstop v vlado. Ta notica v listu, ki je sicer neofi-cijelni organ Demokratske zajednice. naj bi tudi ojačila one kroge med da-vidovičevci, ki koketirajo z možnostjo vstopa v vlado. Vsekakor Imajo te intrige pri davidovičevcih ta uspeh, da se ta skupina že nekaj dni drži nekam neodločeno.
Sedaj izgleda, da so vendarle zmagali odločnejši elementi in danes so da-vidovičevci izdali komuniké, ki povdarja, da se Demokratska zajednica z današnjo vladno večino ne pogaja in da nikakor ni spremenila svoiega stališča do vlade. Za jutri je sklicana seja demokratskega kluba, na kateri se pričakuje razčiščenje situacije.
Položaj v radikalskem klubu je ne-
spremenjen. Pašičevci so borbeni in stalno trdijo, da se nahaja vladni triumvirat Uzunovič-Maksimovič-Srškič pred padcem. »Triumvirat« pa očividno dela s polno paro, da bi zadržal izbruh révolté v klubu. Njegova očita špekulacija gre za tem, preplavati še tri tedne, preprečiti izbruh krize pred sprejetjem proračuna. Po 1. aprilu, z budžetom v žepu, bi se pa vlada rešila iz nemogočega položaja z — odgodit-vljo parlamenta. V zvezi z notranjimi dogodki v radikalskem klubu se je danes mnogo komentirala avdijenca pa-šičevca Ante Radojeviča in jovanovi-čevca Altiparmakoviča.
Ni dvoma končno, da poskušajo radikali navezati nove stike tudi z radičevci. Radikalski prvaki so te dni ope-tovano konferirali s Pavlom Radičem, do sedaj zaman, ker St. Radič vztraja na stališču, da z radikali ne gre v vlado. Nocoj je bil Pavle Radič sprejet v avdijenci.
Zsgreb, 5. marca n. Opoldne le Stjepan Radič sprejel novinarje in jim podal Izjave o političnem položaju. Na vprašanje, kakšni so sedaj odnošali napram SDS, Je odgovoril Radič: »Samostalcl so dobri. Morda pojdejo v vlado. Prejeli so poziv od radikalov.« Na opazko, da se sedaj delijo pozivi na vse strani, je ovrnii Radič:
»Vse te ponudbe so bile doslej odbite. Smatram, da bodo odbite tudi v bodoče. Tudi laz sem včeraj prejel ponudbo, ne povem pa od koga. Rečeno mi je bilo: Ne pojdite z davidovičevci, ž njimi so črnorokd Ako ereste 2 njimi, vas bodo upropastiii. Rečeno ml je bilo tudi to: Ne pojdite s Prl-bičevičem, ker ga boste rehabilitirali, potem vas bo pa tolkel. Končno ne računajte na pašičevce, ker so obsojeni na politično smrt razen Ranka Trifunoviča tn Marka Trifko-vlča. Rečeno mi je bilo tudi to, da Boža noče podati ostavke. Boža bo zamenjal portfelj ln prevzame ministrstvo pravde, da še bolj osreči državo. Srškič pa pojde v policijo. Motivacija te ponudbe je bila ta, da sem laz za najširšo koncentracijo, radikali, ki so se mi ponujali pa da za najboljšo koncentracijo. Odgovoril sem lim, da me zanimajo konkretni predlogi, ne pa oseb ne stvari. Niti govora ni, da bi šel z radikali. Pač pa smo za to, da gremo vsi skupaj, to je celokupna opozicija. Ako Pribičevič noče, pa z Demokratsko zajednico Jaz sem za najširšo koncentracijo, ker Je obenem najboljša.«
Nesprejemljivi pogoji za zunanje drž. poso ilo
Pogajanja z zastopniki Blairove skupine se bodo prekinila. — Pogoji neke angleške grupe so za Jugoslavijo nemogoči.
Beograd, 5. marca p. Novinska agentura »Oko« objavlja, da se zastopniki ameriške bančne skupine Blair v Newyorku že par dni mudijo v Beogradu. Ponudili so finančnemu ministrstvu emisijo drugega obroka investicijskega posojila v znesku 100 milijonov dolarjev iz leta 1922. Blair nam ponuja sedaj 30 milijonov dolarjev pod istimi pogoji kakor pri prvem obroku, le obrestna mera bi se znižala od 8 na 7 odstotkov. Emisijski tečaj bi znašal 86.75 Finančno ministrstvo smatra, da je ta ponudba absolutno nesprejemljiva Predvsem so se finančne razmere naše kraljevine od leta 1922 znatno izboljšale Dinar je že dve leti stabilen. Obveznice prvega Blairove-ga posojila so že zdavnaj nad pari in kotirajo v Ameriki 104 dolarje za 100 Razen tega so se tudi razmere na svetovnih denarnih tržiščih temeljito spremenile. Danes
se že skoraj povsod opaža preobilica gotovine, krediti pa se dajejo po ugodnejših obrestih Posojilo po 7 odstotnih obrestih ln z emisijskim tečajem 86.75 se nikakor ae more smatrati za ugodno.
Kakor se 6uje iz finančnega ministrstva, ne bo vlada sprejela Blairove ponudbe in se bodo tozadevni razgovori prekinili.
Vršijo se tudi razgovori z neko angleško finančno grupo, ki ponuja sicer ugodnejši emisijski kurz. postavlja pa druge, za nas nesprejemljive pogoje. Tako zahteva za spore iz tega kreditnega posla — podsod-nost angleških sodišč. Tak pogoj se lahko Dostavi morda Turčiji ali Grški, ne pa Jugoslaviji.
V ostalem izgleda, da Ima današnja vlada premalo avtoritete, da bi mogla pogajanja za Inozemsko posojilo privesti do uspešnega konca.
Češkoslov.-jugoslovenska trgovinska pogajanja
Beograd, 5. marca. p. Popoldne sta jugo. slovenska in češkoslovaška delegacija na. daljevali konferenco za sklenitev trgovin, ske pogodbe. Naša delegacija je izročila češkoslovaški seznam onih predmetov, za katere zahteva pri izvozu carinske olajša, ve. Slično listo s svojimi zahtevami so iz. ročili Čehoslovaki nam. Delegaciji imata še v pondeljek in v sredo konference, na» кат se delo za mesec dni prekine, da se morejo medtem gospodarski krogi obeh držav izraziti o obojestranskih zahtevah. Pogajanja se bodo potem nadaljevala v Pragi.
Novi madžarski poslanik v Beogradu
Beograd, 5. marca. p. Jutri dospe sem» kaj novi madžarski poslanik baron Pavel Forster.
10 kandidatskih list v Osijeku
Osijek, 5. marca. n. Nocoj se je pripe» ljal semkaj dr. Ante Trumbič iz Zagreba. Iz Beograda je prišlo šest radikalskih po» slancev. Za jutri je sklicanih več agitacij, skih shodov zaradi občinskih volitev. Do. alej je bilo vloženih 10 kandidatnih list
Težkoče industrije na Reki
Sušak. 5. marca. n. Davi se je odpeljala v Rim dcputacija reških industrijcev, ki bo zahtevala od vlade podporo reški indu» striji in ustanovitev italijanske konzularne agcnture na Sušaku.
Pozna pravica
Sremska Mitrovica, 5. marca. n. Dne 16. t. m. se prične sodna razprava proti denuncijantom iz L 1914. Obtoženci so ta» krat ko je srbska vojska vdrla v Srem, denuncirali nekaj Srbov iz vasi Beška. Dr. žavno pravdništvo v Zag-rebu je še za voj. ne ugotovilo, da so dala avstrijska oblast, va ustreliti te Srbe le zato, ker so jih ova. dili sedaj obtoženi denuncijanti. Tako pri. dejo ti denuncijanti po 13 letih vendarle pred sodišče.
Rusko-rumunska Dogajanja
Bukarešta, 5. marca. s. Danes je pričela v Kišinevu s svojim delom mešana rusko, rumunska komisija, ki bo razpravljala o obmejnih konfliktih.
Katastrofalen vihar na Madagaskarju
Capetown, 5. marca. s. Vsled ogromnega viharja v Tamatave se je ponesrečilo 500 oseb. Llovd je dobil ooročilo, da je bilo mesto in pristanišče Tamatave popolnoma uničeno. Skoda se ceni na 100 milijonov frankov. Pet ladij se je potopilo.
Nova italijanska očitanja Franciji in njenim
zaveznicam
Fašisti očitajo Franciji militarizem, ker je francoska zbornica sklenila obrambne zakone proti italijanskemu imperijalizmu!
Milan, 5. marca 1. Na predvečer otvoritve zasedanja Sveta Društva narodov se bavi italijansko časopisje z razmerami v Evropi in zlasti z locarnskim duhom, ki ga imajo razne militaristične države vedno na jeziku. Uradni list tašistovske stranke je prinesel članek, v katerem pravi, da se za locarnskim duhom skriva prav za prav le strastno oboroževanje.
»Popolo d' Italia« pravi, da se je resnica kaj kmalu pokazala. Francija, ki se je zaklela proti topovom, strojnicam in puškam, se ljuto oborožuje. Pet milijard frankov Izdaja na leto za vojsko, dve za mornarico, ravno toliko za letalstvo, skoraj 7 milijard pa za utrjevanje meje proti Nemčiji, Italiji in Španiji. Takšen je torej lo-carnski duh, nadaljuje list Propovednika tako ogromnega izdajanja za oboroževanje
sta vrhovna zagovornika demokracije, radikalni socijalist Painlevé in socijalist Paul Boncour. Pomisliti je treba tudi. da takšna demokratska in locarnska Francija skrbi tudi za pomorsko oboroževanje Jugoslavije in Poljske, da vodi češkoslovaški generalni štab in mu zapoveduje, da oborožuje torej svoje manjše klijente, ter da je spravila svoi vojni stalež na 346.000 mož, 175 tisoč stalnih koionijalnih čet in 15.000 mož stalne republikanske garde. Miroljubna Francija je zorala vse svoje vojno brodov-je v Sredozemskëm morju. Iz Korzike je napravila letalsko oporišče. S takim locarnskim duhom stopa Francija pred forum Društva narodov, ona Francija, ki se za njeno tako zvano locarnsko politiko skrivata izraziti militarizem in imperijalizem.
Bethlen o odnošajih z Jugoslavijo
Grof Bethlen zatrjuje, da Madžarska nima namena pomagati pri obkroževanju naše države.
Budimpešta. 5. marca p. Ko je govoril v finančnem odboru madžarskega parlamenta ob priliki proračunske debate ministrski predsednik Bethlen, je med ostalim rekel tudi naslednje:
Slediti moramo dr. Stresemannu, ki Je kljub vsem neprilikam dosegel razumevanje zbliževanja. Tako hoče tudi madžarska nastopati v zunanji politiki. Zato je iskala način, da se približa Jugoslaviji. Povod te politike ne leži le v vprašanju Reke, temveč v tem, da se ustvari nova atmosfera. Prav dobro vemo, da je odvisen naš prost dostop na morje od dveh strani. V tem vprašanju sta zainteresirani razen Madžar-
ske tudi Jugoslavija in Italija. Z zbliževanjem do Jugoslavije seveda nočemo ovirati razmerja, ki vlada med Jugoslavijo in Italijo. Naša namera ne more biti, da bi bili mi sredstvo za obkroženje Jugoslavije. Prav tako ne moremo služiti kot sredstvo za politiko, ki bi bila naperjena proti Italiji. Mi želimo dobrih odnošajev med Jugoslavijo in Madžarsko, kar ne more nikakor skaliti naših odnošajev do Italije. Kar se tiče priznanja Rusije, izjavljamo, da absolutno ne bomo priznali sovjetov, dokler vodijo politiko tretje internaciio-nale in širijo revolucijo na Madžarskem.
Pred zasedanjem v Ženevi
Chamberlain in Briand odpotovala v Ženevo. — Izpraznitev Porenja neaktualna. — Imenovanje nove saarske vlade.
Pariz, 5. marca, s. Nemški poslanik von Hôsch je imel danes z zunanjim mini. strom Briandom razgovor, na katerem sta oba državnika razpravljala o vprašanjih, ki so v zvezi z Društvom narodov.
London, 5. marca. b. «Daily Telegraph» izraža mnenje, da bo Stresemann naspro» toval nameravani ustanovitvi 800 mož bro» ječe vojske za varstvo železnic v saarski kotlini, 6eš da tak ukrep nasprotuje ver» sajski pogodbi. Nemčija bi pristala na ta predlog le tedaj, če taka četa ne bi štela več kot 200 mož, ne bi imela vojaškega značaja in bi se rekrutirala iz raznih dr» žav, Stresemann bo skušal spraviti v za» sebnih razgovorih na površje vprašanje iz» prsznitve Porenja. Dr. Gauss je izdelal na temelju čl. 431. versajske pogodbe tezo, ki govori v prilog evakuaciji Porenja.
London, 5. marca. s. Chamberlain je da» nes odpotoval v Pariz, odkoder odide na zasedanje Društva narodov.
«Temps» odločno pobija domnevo nem» ških listov, da bi utegnilo priti v Ženevi, do pogajanj o izpraznitvi Porenja. 44. za» sedanje Sveta bo kratko. Edina važnejša vprašanja, o katerih se bo razpravljalo, je imenovanje nove.v-Iade v saarski kotlini, organizacija mednarodne čete za varnost saarskega prometa in zadeva nemškega šol. stva v gornji Šleziji.
Berlin, 5. marca. f. «Kreuzzcitung» piše: «Eno je gotovo. To zasedanje ne bo odpra vilo zastoja v razgovorih med Parizom in Berlinom in rešitev vprašanja izpraznitve Porenja, ki je niti Pariz niti London ne smatrata sedaj za nujno, ne bo napredo. vala.»
Zaleski o poljski zunanji politiki
Poljske zahteve glede Nemčije. — Med Poljsko in Anglijo ni
protisovjetske fronte.
Dunaj, 5. marca, d Na potovanju v Ženevo je izjavil poljski zunanji minister Z a 1 e-3 k i sotrudniku <Neue Freie Presse» med drugim:
Poljska vlada je vedno pripravljena obnoviti pogajanja za sklenitev trgovinske fk>-Todbe z Nemčijo, vendar se morajo vsa v 'ako pogodbo spadajoča vprašanja obravna vati kot enota. Vztrajajoč na tem stališču, je Poljska vedno dokazala najboljšo voljo, da poneha sedanja neljuba napetoet med obema državama. To se vidi že iz lega, da iz pre-kinjenja trgovinskih pogajanj ne izvaja nikakih gospodarskih ali političnih posledic.
Glede govoric, da se vrše med Poljsko in Anglijo pogajanja za ustvaritev protiruske fronte, je naglašal Zaleski, da so vse te vesti brez sleherne podlage. Prav niï se ni pripe-
tilo, kar bi moglo dovesti do zbližauja med tema dvema državama z ostjo proti tretji.
Res je, da je poslednja leta zadobila Velika Britanija tako veliko zaupanje v Poljsko. Za to zaupanje pa se ima Poljska zahvaliti v prvi vrsti ravno svojsmu miroljubju. 0 tem so se prepričale tudi druge velesile, kar se vidi že iz tega, da je Poljska postala članica Sveta Društva narodov in da je dobila pravico do zopetne izvolitve. Delovanje Poljske v Svetu je posvečeno le ohranitvi miru. Nihče in tudi ne iUiglija se ni obrnil do Poljske s predlogom, ki naj bi na kakršenkoli način poostril položaj v Evropi ali ustvaril fronto proti 60vjet0m. Nasprotno, varšavska vla.ia polaga veliko važnost ravno na to, da ostane z Rusijo v odnošajih dobrega sosedstva.
Dr. Laza Markovič na Dunaju
Dunaj, 5. marca. p. Po svojem prihodu semkaj je izjavil bivši jugoslovenski pra» vosodni minister dr. Laza Markovič novi» narjem, da je zelo zadovoljen s svojimi pogajanji v Budimpešti. Povsod na Ma» džarskem je baje našel splošno odobrava, nje politike sporazuma med Madžarsko in Jugoslavijo.
Debata o madžarski vojski
Budimpešta, 5. marca. d. V zbornici je izjavil socijalistični poslanec Reisinger, da tudi socijalni demokrati niso zadovoljni s trianonsko mirovno pogodbo. Vsa socijal« na demokracija na svetu je pacifistična. Ako vlada pri vsaki priliki izjavlja, da vojska itak ne zadostuje za obrambo dr. žave, naj se potem izdatki zanjo porabijo za socijalne namene. Čudno je le, da ima vlada vsakokrat, kadar hoče storiti nekaj, kar državi morda ne bi prijalo, kako bolj» ševiško zaroto pri rokah
Nemški zrakoplovi za Madžarsko
Dunaj, 5. marca. g. V bližini vojašnice v Melku ob Donavu so pristali štirje ba» varski dvokrovniki iz Augsburga, ki jim je na poletu v Šopronj zmanjkalo bencina. Ugotôvilo se je, da so ti aeroplani name» njeni za Madžarsko, ki jih namerava upo» rahljati za šolska letala.
Predsednik Masaryk potuje v Egipt
Praga, 5. marca s. Predsednik Masaryk bo prihodnje dni odpotoval v Egipt Na potu skozi Švico bo posetil predsednika Motto ter nato nadaljeval svoje potova« nje v Ženevo, kjer bo ostal dva do tri dni. Nato se bo v Marseilleu vkrcal za Egipt
Volilna reforma v ČSR
Praga, 5. marca. g. Ustavni odbor zbor. niče je po daljši debati sprejel zakonski predlog o volilni reformi Med drugim se je določilo, da aktivni vojaki in častniki, kakor tudi orožniki nimajo aktivne volil, ne pravice. Za poročevalca v plenumu zbornice je določen poslanec dr. Kralik.
Angleška vojska
London, 5. marca. d. Proračun za vojno ministrstvo izkazuje za letošnje leto 41.5 milijonov funtov (nekaj nad 11.400 milijo, nov dinarjev). V primeri z lanskim letom se je budžet tega ministrstva znižal za 935.000 funtov. Hkrati se vojska pomno» žuje za 7100 mož.
• Kellog ne odstopi
Washington, 5. marca. s. Predsednik Coolidge je izjavil, da so vesti o odstopu državnega tajnika Kelloga brez vsake pod» lage.
Alarmantne vesti o namerah Italije
Ljubljana« 5. marca.
Balkan je bil več kot stoletje področje, na katerem se je odigravala rivalnost med dvema vodilnima velesilama, Rusijo in Avstrijo. Zgodovina baslkanskili narodov bi se bila bržkone razvila povsem drugače, da ni bilo rusko-vivstrijskega nasprotstva; tako pa sta t?unaj in Petrograd izigravala balkanske ijarode in vzdrževala s svojo propagando napetosti med njimi. Rusija je imete boljše pogoje, ker je mogla nastopati kot verska zaščitnica in kot slovanska osveboditeljiça, dočim je bila Avstrija tuja po veri in po rasi. Ali baš ko je Avstrija dovolj osiabela in se je tehtnica v tekmi nagibala na rusko stran, je nastopila Nemčija in ojačila avstrijsko pozicijo, ne giede na Anglijo, ki je prav tako dosledno nasprotovala ruskim načrtom. Nemčija je celo izbrala Balkan za osnovo svojim velikim ekspanzivnim težnjam, ko je preko njega pričela zavezništvo s Turčijo, tako proti ruskim kot proti angleškim interesom.
Katastrofa svetovne vojne je do temeljev spremenila situacijo. Avstrija je izginila, Rusija se je morala oslabljena umakniti za Dnjestr in Nemčija razteza danes svoje aspiracije kvečjemu do vzhodnih in južnih meja Avstrije. Vse velesile, ki so se potegovale za vpliv na Balkanu, so tedaj potisnjene s pozorni-ce in balkanska politika bi se mogla Ikonsolidirati. Balkanski narodi bi mogli pozabiti nekdanja nasprotstva ter se tfprijateljiti, ko so ostali sami med se-boj; Balkan bi nehal tvoriti ognjišče nemira za Evropo.
Taka je bila situacija, ko se je pojavila Italija, ki Je poprej nastopala edino v Albaniji, kot tekmec Avstriji. Položaj je bil za njene aspiracije ugoden kakor si je Ie mogla misliti. Prevzeti je mogla politično dedščino tako rekoč po treh velesilah; in to ji je dalo povsem nesorazmerno moč. Edina velesila, ki prihaja še v poštev, je Anglija; ta pa se je poprej vmešavala v balkansk ; zadeve le, v kolikor je s tem pobijala ruske m pozneje nemške politične projekte. Danes smatra Anglija, da zadostuje, ako potisne Italijo na Balkan, da tamkaj oslabi oné, ki bi mogli nekdaj Rusiji postati zavezniki ter da stvori morda protiutež proti Nemčiji, ako bi se skušala kdaj znova uveljavljati na Balkanu. Zato se Italiji ni bati niti četrte velesile, ki se je zanimala za Balkan; nasprotno, celo z njeno tiho po-močje more do gotove meje računati.
V taki situaciji seveda ni čudno, če se v Rimu bavijo z velikimi načrti. Položaj je za fašistične avarrturiste kakor nalašč; zdi se jim očividno, da je v takih okolnostih ofenziva na Balkanu nekaj tako lahkega kakor je fašizmu lahek boj s domačmi nasprotniki.
Zadnji čas se pojavljajo zopet alarmantne vesti po Evropi, napovedujoče skorajšnjo italijansko avanturo na Balkanu. Nekateri jemljejo tc vesti zelo resno in domnevajo, da se fašizem zares pripravlja, konkretno, kako bi obrnil pozornost na znotraj še vedno nemirne države na vnanje dogodke in ovenčal svoje notranje uspehe tudi z uspehi na zunaj, v smislu tolikrat pro-klami rane ekspanzivnosti in kolonial-
nega imperijalizma. Ker je od vseh področij, kamor segajo fašistične aspiracije, to je od Francije, Turčije in Balkana slednji iz zgoraj označenih razlogov videti najmanj opasen, si Je mogoče predstavljati, da v Italiji zares zoper nas pripravljajo topove.
Drugi pa so v tem pogledu manj pesimisti. Svetozar Pribičevič je oni dan v intervjuvu z našim dopisnikom izrazil svoje uverjenje, da naš vnanji položaj ni tako nevaren kakor nekateri pri nas mislijo. Ni prezreti, da se je izjavil Pribičevič tako po konferenci z zunanjim ministrom Peričem; ob tej priliki je izrazil tudi naziranje, da dokument «Politike» o angleških nasvetih grški vladi, naperjenih zoper naše interese, ni avtentičen, kar bi se strinjalo z uradnim demantijem. Gotovo je, da bi bilo nepravilno, gledati na položaj samo s perspektive, kakor jo ustvarjajo alarmantne vesti, zakaj faktorji, na katere se opira naša zunanja politika danes, nikakor niso tako slabi, da bi se dali Rimu zastrašiti tako hitro. Ne precenjujemo svoje moči, a je tudi ne podcenjujemo, ne cenimo premalo moči in veljave faktorjev, ki delajo za nas, prav tako kakor tudi ne računamo za efektivno orožje vsak bojevit govor, s karta se opajajo fašistične množice v Italiji. Naš zunanji urad je baš spričo tega mnogo dolžan po eni strani javnosti, ki jo je treba preko poslancev ln skupščine pravilno in točno informirati, po drugi strani celokupni državi, ki potrebuje danes sigurnega in agfl-nega vodstva. Zakaj na koncu koncev ne smemo prikrivati: Rim bo imel toliko poguma, kolikor mu ga bomo dali
mi sami in naši zavezniki.
•
London, 5. marca, p. O namenih, ki jih imata Mussolini in Ahmed Zogu beg, da povzročita početfeom aprila v Albaniji zopetno revolucijo, pišejo «New York Times»: V diplomatskih krogih v Tirani so prepričani, da so že vojne priprave s strani Italije toliko napredovale, da se bo mogoče upreti vsakemu ostremu protestu s strani Jugoslavije, ko bo Italija izkrcala svoje čete v Albaniji. Po najnovejših vesteh je Varlaci beg že pripravljen s svojimi ljudmi prirediti ta novi «upor» v okolici Elbasana in tako omogočiti tajno vojaško intervencijo Italije v Albaniji.
Pariz, 5. marca, le. Listi se živahno bavijo s spremembo položaja na Balkanu, zlasti z Albanijo, ki je postala po tiranskem paktu Izhodišče italijanske ekspanzije na Balkan. Po zadnjih poročilih iz Tirane je pozvan letnik 1905. k pripravljenosti, drugi letniki pa dobijo zadevni poziv v najkrajšem času. Nadalje je odrejeno, da mora biti albanska vojska v par tednih pomnožena, teritorijalna milica pa popolnoma reorganizirana.
Po sklepu tiranske pogodbe, ki Je vstvarla iz Albanije fašistično provin-ciîo, se je naselilo v Tirani vse polno rimskih agentov in veliko število preoblečenih italijanskih oficirjev.
časopisje se vprašuje, kaj neki pripravlja Italija onstran Jadrana. AH naj bi Albanija zares služila Mussoliniju kot podvznožnik za (smrtni) skok italijanskega imperijalizma v bližnji Orient?
Problemi Daljnega vzhoda
Zelo potrebno je pogledati na velike dogodke v vzhodni Aziji s širšega vidika.
Na Kitajskem gre danes predvsem za dvoje. Prvič se odigrava odločilna faza kitajske notranje borbe; na eni strani je radlkalnosocijalistična stranka Kuomintang, ki združuje v sebi radikalne meščanske demokrate, soci-jaliste ter komuniste; na drugi strani so nasprotniki, ki pa ne tvorijo niti enotne fronte niti politično ene stranke, šteti pa jih je treba vse k reakcijo-narjem.
Drugič gre v kitajski domači vojni za amago kitajskega nacijonalizma, ki pomeni po eni strani obnovo reda in organizacije v Kmi, po drugi strani pa temeljito emancipacijo od tujega vpHva. Ta del kitajskega problema je najbolj znan, zato ni potreba mnogo govoriti o njem. Kitajski nacijonalizem se obrača danes zoper Anglijo kot ekonomsko najbolj angažirano velesilo, naperjen pa je faktično prav tako zoper vse druge države, ki sodelujejo pri inozemskih privilegijih v Kini. Prizadete so tedaj posredno tudi Japonska, Francija in Amerika poleg manjših udeležencev.
Dve velesili pa sta, ki se jih kitajski nacijonalizem ne tiče. To sta Nemčija in Rusija. Nemčija je izgubila svoje pozicije v Kitajski s porazom v svetovni vojni, Rusija se je odrekla vseh carskih privilegijev in pravic sploh ter je sedaj razen v severni Mandžuriji in v Mongoliji popolnoma neudeležena, vsaj v smislu angleškega ali japonskega pojmovanja. Rusiji mora iti tedaj jako dobro v račun, ako se ji posreči s pomočjo kantonskega nacijonalizma vreči ostale velesile iz Kitajske. S tem doseže enakopravnost z njimi. Prav tako se mora Nemčija veseliti uspehov ruske propagande, saj jemljejo velesilam one pridobitve, ki se jih je morala ona odreči spričo poraza 1. 1918.
Zdaj pa je treba pogledati še nekoliko dalje. Računati se mora z eventu-alnostjo kitajske renesanse, s politično, gospodarsko in kulturno emancipacijo; dasi so tu težave in ovire mnogo večje, vendar ni mogoče, da se Kina osamosvoji kakor se Je Japonska, kl se je v nekaj desetletjih dvignila iz neznatne in necivilizirane države v velesilo, ki je mogla obračunati edo z veHko Rusijo.
Ni izključeno, da se posreči Kitajcem enako nagel in temeljit procvit, dasi seveda so tu spričo večjega teritorija in hujše konservativnosti večje ovire.
Komu v škodo bi se izvršila prenovljena Kitajska? Okrog tega vprašanja se mora sukati premotrivanje bodočih odnošajev med Kino in velesilami. Tu bi bilo mogoče misliti, da bi bila emancipacija Kitajcev v škodo Rusiji, ki je poglavitna neposredna soseda Kitajske. Toda stvar pač vendarle ni opasna, zakaj proti severu se Kitajci radi klima-tičnih razmer ne širijo ; tam jim Je prehladno, prav tako kakor tudi Japoncem, ki niti vsega svojega teritorija na severu ne morejo obljuditi
Pač pa je za Kitajce prikladen jug. Tamkaj se nahaja malajsko otočje, ki je last Holandcev, tam so Filipini, ki so v rokah ameriške Unije in na jugu je naposled Avstralija, kjer so še ogromni prostori za kolonizacijo, kar je prav za Kitajce — in Japonce seveda — ogromnega pomena; o zapadni Ameriki, ld je enakega anačaja, niti ne govorimo; prav tako smo izpustili Francosko, In-dokino, ki pa spada v isto vrsto.
V navedenih smereh se mora tedaj uveljaviti eventualna kitajska ekspan-zivnost; tu se more pojaviti Japonska kot tekmec, a Rusije ne. Zato je s teh širših vidikov popolnoma pravilno in dalekovidno. ako ruska vlada podpira kitajske nacijonaliste; s tem se ruski interesi ne ogrožajo, marveč baš obratno.
Kritičen položaj v Šanghaju
London, 5. marci. s. «rDaily News* po« ročajo iz Sanghaja: Zveza strokovnih or» r&nizacij izjavlja, da ho proglasila stav« ko, ako bi kantonske čete pričele prodi« rati. Razpoloženje med delavstvom je ved» no bolj bojevito. Angleška policija je sa» plenila proglas, ki pozivlje delavstvo, naj si dobi orožje od premaganih čet Po še nepotrjenih vesteh, se jc guverner provin» ce Uganhvcja general Čentingjuan, ki je bil dosedaj zaveznik Sunčuangfanga, pri« ključil kan tonskim četam. Njegove čete so dospele do železniške proge Tientsin» Hukav ter jo pognale v zrak pri Vušiju, severno od Uganhveja. Ako so te vesti resnične, bo onemogočena pot, po kateri bi korakale šantunške čete v Kanton in Šanghaj. Vsled tega bi bile ogrožene tudi čete, ki so že tamkaj.
Napad bivšega črnogorskega ministrskega predsednika in posl. Kecmanoviča
Jovan Plamenac kot atentator. — Enodušna obsodba zločina v Narodni skupščini — Načelna debata o proračuna bo končana v sredo.
Beograd, 5. marca r. Včerajšnji ostri govor posl. SOS Dušana Keomanoviča je povzročil Incident, ki se je dogodil snoči ob 8. hi pol pred hotelom »Splendid« v Dvorsld ulici. Prota Keomanovič le bičal današnje stanje v državi ki favorizira razne Plamen-ce ta njemu slične tipe. Ko le nato snoči ob pol 8. Še! fz hotela .'«Splendid1» po Dvorsld rilci se Je srečal z Jovanom Plamencem. bivšim predsednikom črnogorske vlade. Čim le Plamenac opazil Kecmanoviča, se Je zagnal proti nJemu z besedami: »Zakaj, pope, si me napadel v skupščini?« — Oprostite. moja poslanska dolžnost hi pravica ml nalagata, da napadam vse, kar ni dobro v državi in zato sem tudi vas napadel.« — Ali veš, kai sem storil za Craogoro?« — Vem. Pripravil si med ljudstvom vstajo, nato pa si ljudstvo pusta na cedilu, da trpi, ti pa prejemaš ministrsko plačo fn se šetaš po Beogradu.
Na te besede je Plamenac zamahnil s palico proti Kecmanoviču in ga hotel udariti po glavi. Udarec Je Kecmanovlč prestregel z roko. Takoj natô je Plamenac udaril Kecmanoviča s pestjo v obraz ta mu do krvi ranil spodnjo čeljust. Medtem je prihitela policija ln nabralo se Je precej ljudi, ki so hoteli tako] obračunati z napadalcem. Policija je Plamenca odpeljala na komisa-rijat, kamor se Je podal tudi posl. Kecmanovlč, ki Je dal dogodek takoj protokoHratl, nakar se je povrnil v hotel. Plamenca so nekaj časa pridržali v zaporu, potem pa, boječ se, da ga ljudje napadejo v spremstvu detektiva v zaprtem vozu odpravili na njegov dom. Uvedena Je kazenska preiskava.
Incident je odjeknil v današnji seji Narodne skupščine, kjer so poslanci SDS zahtevali strogo kaznovanje napadalca. Seja Je bfla otvorjena po 10. url. Po prečltanem zapisniku In odobrenih formalnostih Je bilo prečrtano vprašanje posl. SDS dr. Srdjana Budisavljeviča ln tovarišev na predsednika Narodne skupščine o snočnlem Incidentu pred hotelom »Splendid«, kjer je Jovan Plamenac tvorno napadel narodnega poslanca Dušana Kecmanoviča radî njegovega govo-
ra v Narodni skupščini. S tem tvornjim napadom ie bil izvršen zločin javnega nasil-stva, omadeževana čast. narodnega poslanca ln skupščine ter Je ogroženo Izvrševanje poslanske dolžnosti. Dr. Budisavlievič vprašaje predsednika, ali Je voljan storiti korake, da bo poslancu Kecmanoviču In skupščini dano zadoščenje. Plamenac Pa poklican na odgovornost. Predsedujoči dr. Nikola Subotič Je takoj odgovoril, povdarjajoč, da Je čim Je prečital v listih poročilo o napadu odposlal ministru notranjih del akt, v katerem zahteva za Kecmanoviča popolno zadoščenje, za Plamenca pa strogo kazen Posl. Vrkier: »Zakaj ga še niso zaprli? Kosta Majkid: Ni treba, da ga zaprejo, naj ga pošljejo v Črno goro, kjer mu bo sodil narod! Posl. Vilder: 2e na policij! b! ga morali zapreti, ne pa odpeljati v avtomobilu na dom! (Tako Je!) Po predsedniku dr. Su-botiču povzame besedo posl. dr. Budisav-Uevič, k! pravi, da le ta slučaj take vrste, da bi se morala združiti v protestu celokupna skupščina. Nato navaja, kdo Je Plamenac ln da so proti temu možu vložili celo radikali svojčas Interpelacijo. Radi Plamenca se še sedaj nahajajo mnogi ljudje v Crn! gori v zaporih. Plamenac se ni spomnil, da prisostvuje in brani črnogorske odmetnike pred sodiščem, »noč! pa se je ojunačli ta napadel poslanca kot pravi vitez te zasede. Dr. Bn-dlsav!jevič se čudi, da policija Plamenca nI takoj IzročSa v zapor. Končno Izjavlja, da jemlje odgovor predsedujočega na znanje, (lovoru dr. Budisavljeviča Je ploskala vsa zbornica, ld Je e {em enodnfco obsodila sl-nočni drzni napad.
Sledilo Je nadaljevanje proračunske de bate. Prvi Je govoril zemljoradnlk Dimitrije Vujič o gospodarski krizi ta o davčnem sistemu, ki predvsem obremenjuje poljedelca. Zahteva poljedelske kredite. Izvedbo agrarne reforme Itd. Zatem sta govorila ra-dlčevca Mirico Neudorfer In Ivan Robič o gospodarski krizi in slabem stanju seljaštva.
Načelno glasovanje o predloženem proračunu bo po vsej priliki v sredo.
Skomine po R. K. sroflh № baronih
Povodom odstranitve dosedanjih dveh slovenskih velikih županov, je <S0oveneo objavil Članek, v katerem ..je xape4 cvisokim uradnikom bivše države (Avstrije), ki eo po dolgi tradiciji in Izvrstni Soli, po dedno privzgojenih osebnih, odroma rodovnih svoj-■tvih, po svoji gmotni neodvisnosti znali «e vedno držati Izveetnih mej tn ee ne preveč vpletati v vsakodnevne politične borbe ter varovati dostojanstvo svojega visokega položaja.»	. .	_
Ti visoki uradniki eo bili avetrijski k. It grofi ln baroni ■ svojo dolgo tradicijo iz fevdalnih čaaov ter dednO degenerirtaoetjo, ki ni imela primere v nobeni drugI državi Na račun njihove trotulœe te je tabaeala vsa Evropa po gledališčih hi varijetejih, Avstrija je pa baš radi teh plemenitih idijotov propadala in tudi razpadla. Bili so to tipični zajedavci na človeški dru&i, sesalci krvi delovnega ljudstva.
Ne vsled svoje kvalifikacije, ampak vsled svojih podedovanih naslovov okostenelega avstrijekega- fevdalizma co zavzemali najvišja mesta v državni službi. Zanje «o delali drugi, ki niso imeli «plava krvi» in ki so zato bili v njihovih očeh le hlapci. Grofi in baroni so le reprezentirali, dostojanstvo svojega visokega položaja pa so varovali tudi s tem, da so po in teorijah Njegovega apostolskega Veličanstva na Dunaju povsod podpirali stremljenja visokega rimskega klera in klerikalizma, ki sta vdano služila avstrijskim «apostolskim» ciljem ter ovirali vsak naci-jonalni in svobodomiselni pokret avstrijskih Slovanov. To so bili po «Slovenčevih» trditvah ljudje, ki se niso vmeftavali v dnevne politične borbe 1
Uprav nečuveno je, da si po osmih letih obstoja Jugoslavije drzne «Slovenec» ie tako očitno zbujati skomine po avstrijskih grofih ter baronih, dasi ve, da so ti ljudje prezirali Slovence kot suženjske duše, da so jih tlačili k tlom ter zatirali na vse pre» tege. V svoji brezobveznosti «Slovenec* celo piše, da so klerikalci marsikatero po» tezo grofovskega značaja v novi demo kra» tični državi «zelo pogrešali, ker smo bili Slovenci temu sto in sto let privajeni.»
Avstrijski grof in baron nemškega poko» Ienja je torej klerikalcem še danes ideal, ker so bil nanj privajeni sto in sto let, ker so mu v svoji suženjski miselnosti poniž» no lizali pete z izgovorom, da je «vsaka oblast od Boga» in ker so videli v njem tradicijo, dedna rodovna svojstva in pre. moženje, in ker so bil srečni, ako so smeli gledati od zadaj nfegov z zlatom pretkani frak, kakor so še danes vsi srečni, ako vi« dijo farizeja maskiranega z zlatom.
«Slovencev» članek je prava sramota za slovensko ljudstvo. Ta članek dokumenti» ra ono staro suženjsko miselnost in av» strijakantstvo slovenskih klerikalcev, ki so od nekdaj gledali v avstrijskih k. k. ba» ronih in grofih nekakšno vzvišenost, na» prana kateri se je čutila slovenska para vedno v prah poteptana. «Slovenčev» čla» nek je pa tudi kltsičen dokument za ne» demokratično, nesocijalno in anacijonalno mišljenje klerikalcev. Sami »o »e razkrin» kali, sami postavili na sramotni oder. Prav je tako!
Ali si že vpisan v Vodnikovo družbo?
Politične beležke
Opozicija in nove volitve
Beograjske »Novosti« od 4. t m. objav Цајо naslednje informadje iz dobro poučenih krogov o pomenu pogajanj med glavnimi orpoeJdjskiml skupinami: »Groženj t votlino vlado, ki Јф Je Javnost fiula od Uzunoviča kakor tudi od SLS, opodcija nI mogla «prejeti ravnodušno. Opoaidja n« more dovoliti, da pride še enkrat do volitev, ki bi se vršile po znanem receptu Bože Maksimoviča. Stik med opozicijskimi skupinami ima za cilj, da pride, ako Je to mogoče, do odstranitev ovir, ld obstoj» med Demokratsko zalecfnico, radičevd ln sam. demokrati in do ustvaritve podlage za delo. СЦЈ tega sodelovanja bi ne bilo samo onemogočenje Uzunovičeve vodite e vlade, temveč tudi dokaz, da obstoji razen ra dlkalov še druga grupadja, ki se mora predvsem upoštevati pri eventualnih volitvah. Ta kombinacija bi mogla biti sposob na tudi za kasnefši delovni program. Ako W mfcdtem vendarle došlo do volitev pod B. Maksbnovlčem, bi opoddja uporabila tudi ostrejša sredstva.«
Novi veliki Župani
dajo »Slovencu« veliko opravka. Hvalisati Jih mora, obenem pa seveda v nič dajati gg- Rrkmajerja in Baltiča. Kar se sposobnosti prizadetih gospodov tiče, se pač ni treba spuščati z SLS v debato. Zdi se nam tudi sicer, da »Slovenčeva« reklama ne bo usluga novim velikim žujpanom, ld se bodo o tem v kratkem prepričali. Klerikalni po-sland se sedaj drenjajo po ministrstvih, da se osvetijo naprednim uradnikom, da izsilijo premestitve ta naprej spravijo svoje prijatelje. O vsem tem počenjanju vodimo točno evidenco In naravno je, da pride dan, ko bo odgovor potreben. Nova vlada je te dni tudi že uporabila ČL 70 uradniScega zakona proti neki učiteUid. Raznim intrl-gantom med uradni štvom, ki Imajo poleg škofove še radikalsko legitimacijo v žepu, nujno svetujemo, naj prenehajo z izpodrivanjem svojih žrtev, kajti kdor bo Imel na vest! ubijanje kakega tovariša, za tega paš ne bo ozirov. Tudi g. dr. Zupanič bi se lahko spomnil, da gre vrč toliko časa k vodnjaku, dokler se ne stre — naše potrpljenje namreč.
Še svojim lastnim ljudem podtikajo
V četrtek se je v Narodni skupščini minister gradjevin g. Sernec v potu svojega obraza branil proti ostri kritiki opozicije. »Slovenec« je naravno svojim bralcem predočil ministrov govor kot neke vrste evropejski dogodek in poroča vse mogoče, kar je g. Sernec govoril in kar ni govoril. Tako navaja škofov list m. dr. tudi ministrovo izjavo, da so klerikalci — odpravili kuluk. Ak i bi bil g. Sernec to res reke!, W bi! lagal. NJemu na čast pa moramo ugotoviti, da o tem ni omenil besedice. Saj ve tako dobro kakor mi in kakor ve tudi Narodna skupščina, da so klerikald, podpirajoč homogeni radikalski režim, omogočili m. dr. tud! uvedbo kuluka in da je kuluk kot splošno državna institucija padel ravno na zahtevo SDS povodom njenih pogajanj za vstop v vlado I. 1924 Klerikalci so torej na odpravi kuluka tako nedolžni kakor na ustanovitvi Društva narodov. Tem bolj značilno za nje pa je, da lažnivo trditev, da so kuluk odpravili oni, podtikajo svojemu lastnemu ministru ter ga ta-
ko izpostavljajo pred vso javnost» sumu, da je zavedno lagal. Klerikalni moralisti niti pred lastnimi ljudmi nimajo človeškega respekta, kadar jim gre za to, da • falzifikatom, z lažjo in prevaro branijo sebe in svojo stranko.
ч Vlada je trdna...»
Se nedavno je »Slovenec« na vsa usta ц. trjeval, kako Je vlada trdna. Včeraj pa po roča iz Beograda: »Treba je priznati, da so v radikalnem klubu še vedno gotove nejasnosti, ki bi mogle v sedanjih težkih razmerah, ko je vladna koalicija zelo potrebna, zelo odločilno vplivati. № treba mnogo radikalnih poslancev, ki bi s svojo odsotnostjo mogli vladi onemogočiti sprejetje proračuni Z ozirom na to mislilo nekateri vladni krogi razširiti vladno koalicijo na ta način, da W se vanjo spre je! Nlkičev klub. Ker pa šteje ta klub samo osem poslancev, so vladni krogi mnenja, da bi s tem vladi ne btto po-magaoo«. Tako Je »Slovenec» sam sebe de-m an tiral, obenem pa tudi priznal, da Je kle-rorad&alna viada v smrtnih кгбШ. Sabo zadoščenje so dobili klerikald t svojim vstopom v vlado za svoj strankarski apetit
Žalitev sodniškega stanu
Prejeli smo: Za velikega župana v Mariboru je Imenovan dr. Fran Soharibach. sodni svetnik v Mariboru In bivši klerfltahi poslanec. »Slovenec« je objavil o novem mariborskem velikem županu tudi daljši opis njegove karijere, v katerem pravi, da Je veljal na sodišču tudi za stroeo objektivnega sodnika. Iz tega bi sledilo, da imamo med Slovenci tudi neobjektlvnç ali p« vsaj manj strogo objektivne sodnike. Šolnik pa mora biti vsak strogo objektiven in nI nobena zasluga, ako to svojo prvo d>iž-nost Izvršuje. Naglašanje, da Je kak sodr.:V strogo objektiven, je žalitev za druge in očitek, da oni niso strogo objektivni. TaV očitek pa vsak slovenski sodnik, četudi 5e ni bil klerikalni poslanec in ne more postati veliki župan, z ogorčenjem odklanja.
Klerikalna skrb za ljudske žepe
Opoddja je v ljubljanski oblastni skupščini predlagala, naj ljubljanski poslana n« dobivajo dnevnic, ostali pa po 100 Dis dnevno, ker je z oziram na skromne dohodke samouprave potrebno skrajno šte-denje. Istotako Je predlagala, saj oblastni odborniki ne dobivajo dnevnic, ker bodo itak prejemal! stalno plačo. Klerikald so vse te predloge odklonili, proti so bili zlasti klerikalni posland lz LJiibUane, ki prejemajo že od drugod plačo In imajo tudi v času zasedanja dovoljen dopust. Ta klerikalna skrb za ljudske žepe po pregovoru, da si je tudi Bog najprej sebi brado ustvaril, je seveda naravnost frapantno ilustrirala klerikalno bisagarstvo. Interesantne Je, kako »Slovenec« sedaj zagovarja odklonitev vseh predlogov za dlferenciranie ir. zmanjšanje dnevnic. Pravi namreč, da b! posland sploh ne mogli nič drugega delati kakor prihajati k sejam, ako bi dobivali stmo po 100 Dta ter bi svojih volilcev ne mogli obiskovati, ČetudJ bi bilo neobhodno potrebno, da pride poslanec v kako občino. Zato bi volild od svojih poslancev ničesar ne Imeli. Predvsem Je treba ugotoviti, da dobivajo oblastni posland dnevnice samo za seje. Na teh sejah pa prav tako lahko »delajo« za 100 Dta kakor za 150 Din, večin! klerikalnih poslancev b! za njihovo kimanje še 100 Din bilo preveč. Za nas pa je »Slovenčeva« pisava dragoccno priznanje, da klerikalni voditelji brezplačnega ali pa celo skromno plačaaega dela z» ljudstvo nočejo poznat!. »Krščansia podlaga« naših klerikalcev Je pač denar.
Kadar zastrmi oko sv. Očeta
»Siorvenec« prinaša pod zaglavjem »Katoliški svet« omlednožidovski opis prizori ko Je papež Pij XI. te dni govoril postnim pridigarjem rimskega mesta. Ker »Slovenec ne reproduclra papeževega nagovora, marveč opisuje le prizor in notranje misli (!) papeža, k! je stal na pustni torek pred »postnimi pridigarji rimskega mesta«, r.a i bodo še naši čftatelji deležni opisa, ki ga objavlja klerikalni šmok o tem prizoru. »Slovenec« namreč piše:
»Z ljubeznjivim pogledom je objel svet) oče zbrane može, ki so bili dolpčeni, ca hranijo rimsko ljudstvo v svetem postnem časn s kruhom božje besede, da zopet in zopet oznanijo ono staro in vendar tako tujo besedo: spreobrnite se, spokorlte se. Toda oko ni obstalo nad prisotnim zborom. Pohitelo je skozi zračna okna in od tu za-strmelo proti severu in iugu in da!je in dalje. Za hip je obstalo tamkaj ob Soč! In nad tužno Istro, kjer trpi mučeniško življenje narod trpinov, pohitelo jc navzgor po solnčnih bregovih Adlže in preko visokih
Alp v deželo prostost!____ (V Nemčijo?)
Na ta način se laže klerikalni šmok o papežu Piju XI., češ da je zastrmelo njegovo oko nad mučeniškim življenjem naroda trpinov ob Soči in v tužnl Istri, ko jc obratno celemu svetu znano, da ni pokornejšega sluge Mussoiinija in fašističnega režima v Italiji, k! ugonablja naš rod ob Soči in v Istri, kakor je Vatikan. Na Mussolinljevo povelje je pregnal katoliškega protifašističnega voditelja dona Starzo v London, ne povelje iz Vatikana so morale klerikalne omladinske organizacije prestopiti v fašistič no Ballilo. Vatikan odstavlja slovanske duhovnike v Istri in na Goriškem, imenuje za tržaškega škofa Italijana in daic brco slovenskemu škofu Karlinu, izroča Reko fašl-stovskem pastirju Itd. Itd. In ljubljanski šmok ti še piše o solznih očeh svetega očeta ta farba narod v Sloveniji t prizor! v Vatikanu, ki so Izmišljeni v Ljubljani.
Ia ta šmok si še upa zapisati, da so mu (šmoku) angel ji postavljen! za varuhe in radi njegove osebne blaginje! Nad n!lm so an-geljl že davno obupali.
VELIKI RUSKI FILM	Pretresljiva ljubavna drama v 7. razkošno в	LJUBLJANSKI DVOR
— _ _	__	opremljenih dejanjih iz dobe revolucije le» ■
■ ® Ц	01	ak. B	m	ta 1917. Sijaj ruskega dvora, luksuz fran«	•__^^
danes i lubsv oroT ce	Nataše	Km o -
^^ ^^^	^В^Р	■	«WV 4P	Predstave ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol S., in 9. — Mladini neprimerno.
Naši 1
77Ietnica prezidenta Masaryka
Eden največjih mož vobče, vsekakor pa eden največjih sedaj živečih Slovanov. je prezident bratske češkoslovaške republike, dr. Masaryk. Češkoslovaška država je, smelo lahko to trdimo, tvorba njegovih rok, zakaj brez sistematične češkoslovaške propagande na zapadu, ki ji je bil na čelu, in brez češkoslovaških legij, za katere je on dal inicijativo, bi danes Čehoslovaki prav gotovo ne bili svobodni in ž njimi bi delili težko usodo robstva izmed Ju-goslovenov skoraj gotovo mi Slovenci.
Zato imamo prav mi Slovenci dovolj vzroka, da se v spoštovanju spominjamo moža, čigar velika zasluga je. da smo se s Čehoslovaki otresli avstrijskega jarma i Slovenci.
Čut zahvalnosti nam torej veleva, da se v čim največjem številu udeležimo proslave jutrišnjega Masarykove-ga 77. rojstnega dne. ki jo priredi Ju-goslov.-češkoslovaška Liga danes v nedeljo ob pol 21. v veliki dvorani «Kazine».
Ob odhodu velikega župana Pirkmajerja
Maribor, 5. marca.
Te dni se izvrši važna sprememba ua vodilnem mestu mariborske oblasti. To je zamenjava osebe velikega župana. Važnosti tega dogodka se zaveda klerikalna stranka, katere glasilo «Slovenec» posveča v današnji številki temu vprašanju kar tri članke in v uvodniku reklamira za visoko raesto velikega župana — neodstavljivost in stalnost V mariborski oblasti je sedanja vidovdanska ustava in njena eksistenca sama neprestano opozarjala klerikalno stranko na njeno neuspešno «slovensko» avtonomistično agitacijo. Seveda je bila ta agitacija samo geslo vodstva, kajti pristaši SLS med ljudstvom v bivši Štajerski niso bli nikoli navdušeni za ta klerikalni program. Sedaj se marsikdo vprašuje, ali se je SLS radi tega tako potegovala, da postane novi veliki župan njen eksponent dr. Schau-bach, da bo mogel začeti z likvidacijo mariborske oblasti?
Prvi mariborski veliki župan dr. Miroslav Ploj, ki je bil imenovan 1. 1922.. ie bil precej časa veliki župan samo na papirju in je nato mogel ustanoviti nove urade le na videz in v najskromnej-šem obsegu. Znano je, da je svoje rešitve pošiljal v odpravo v Ljubljano, ker ni imel na razpolago uradništva. Vse ostale zadeve pa je reševal ljubljanski veliki župan. Še manj pomemben je bil položaj bivšega njegovega namestnika dr. Pfeiferja. Tako je mariborska oblast bila prazno polovičarstvo do sre. de leta №24., ko je bil imenovan za velikega župana vsestransko delavni in v upravnih poslih odlično izvežbani doktor Otmar Pirkmajer, ki je z vso mladostno energijo vzel organizacijo uradov v vsem obsegu v roke. Njegovi vztrajnosti in službenim zvezam je uspelo, da je pridobil potrebna sredstva in da je kredite tako ekonomsko uporabil, da je adaptiral prostore veliko-županijske palače za nove urade in jih dostojno opremil. Obenem pa je notranji ustroj uradovanja po modernih principih tako dobro organiziral, da obsežni aparat 12 uradnih oddelkov navzlic pomanjkanju uradništva izredno točno in zadovoljivo funkcijonira. Njegovo delo. sad dolgotrajnih izkušenj, je precej obsežen poslovnik, s katerim je poslovanje v uradih začrtano po enotnih smernicah, smotreno razdeljeno delo med uslužbenci in je uvedena ekonomska uporaba časa delavnih sil in materijalnih potrebščin. Reči se mora. da je mariborski velikožupanijski urad danes eden najboljših v državi.
Poleg svojega strogo službenega dela pa je dr. Pirmajer kot veliki župan našel še vedno dovolj časa, da je intenzivno posegel v najrazličnejše panoge javne delavnosti, kar je mogel storiti samo, ker je vsestransko poznal življenje, težnje in potrebe prebivalstva v vsej mariborski oblasti. To je ljudstvo dobro vedeio. upoštevalo in se obračalo brez razlike stanu in politične pripadnosti nanj, ker je v dr. Pirkmajerju videlo odličnega za vsako pametno in koristno stvar vnetega zastopnika državne oblasti. Tudi uradništvo je videlo v njem svojega sicer strogega, a vedno naklonjenega šefa in ga spoštovalo ter rado imelo. Klerikalni listi so ga sicer stalno napadali, konkretnega utemeljevanja in dejstva o morebitni pristranosti ali nepravilnosti v njegovem uradovanju pa niso nikdar doprinesli.
SLS, ki sicer vedno govori o balkanskih metodah v naši upravi in jih obsoja. je dosegla, da se čisto na balkanski način odstavlja odličen in objektiven uradnik in na njegovo mesto postavlja eksponent politične stranke, popoln novinec v upravni službi, ki ne prihaja na svoj visok položaj radi svoje zmožnosti kot uradnik, pač pa kot pristaš klerikalne stranke. Ljudstvo mu ne more zaupati, ker ga ne pozna kot uradnika, temveč kot političnega strankarja, pod-
Lraji in
rejeno uradništvo, kateremu bi moral dajati navodila, mu ne more zaupati, ker bo videlo v njem novinca, ki bi moral najprej še prakticirati. Proslavljajo ga le politični klerikalni strankarji, v nadi. da bo slepo orodje njihove politike. V koliko bo novi veliki župan ustregel tej nebrzdani želji SLS in koliko bo od njega imelo koristi ljudstvo, se bo kmalu pokazalo. Želimo, da bi bila škoda za ljudstvo mariborske oblasti manjša, nego se bojimo, da bo.
Dr. Pirkmajer je poklican v službovanje pri ministrstvu notranjih del. Ako v naši državi še kaj velja sposobnost, vnema, poštenost in enegija, potem mu ie zagotovljena še zavidna karijera.
Srezki šolski nadzornik Ludovik Černej
Kdo bi si mislil, da je tudi naš prijatelj Ludovik Černej že goden, da vstopi v »presrečno« gardo naših jugoslovenskih penzl-jonistov? Kdor ga je videl pred leti, s kakim mladeniškim zanosom in s kako globoko ljubeznijo je posvečal vse svoje duševne in telesne sile lepemu, a nadvse težkemu poklicu, ne bo mogel verjeti, da je šel v najlepših moških letih na lastno prošnjo med tiste, ki uživajo po trudapolnem delu res svoj zasluženi pokoj. Ne sprašuj-mo mnogo po vzrokih, ko nosi vendar danes vsak naš aktivni uslužbenec isto bolest in razočaranie v svoiem srcu
S srezkitn šiiskim njUzuruikom Ludovi-kom Černejetn izstopa iz aktivnih vrst naših prosvetnih pijonirjev tipična in izrazita osebnost ter zapušča med svojimi stanovskimi tovariši globoko in skoro nenadomestljivo vrzel Pod solnčnimi obronki temnozelenega Pohorja v prijetnem Framu je zagledal 1. 1870. luč sveta ter v svojih mladih letih prav krepko usrkaval s svežim gorskim mrakom čisto veselje do bajno lepe narave. Na razpotju v življenje si je iz srčne potrebe izbral za svoje bodoče torišče učiteljski stan, kateremu je delal čast ter služ:l drugim kot vzor celih 35 let. Služboval je v Limbušu, Makolah In Cadramu, leta 1901 ie prišel kot učitelj v Griže ter prevzel tu 1. 1915 kot šolski upravitelj tudi šolsko vodstvo. Z gorko ljubeznijo je posvečal vse duševne in telesne sile šolski mladini, izven šole pa se je ravnal vedno po pesnikovih besedah: Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. In tako ga vidimo mladega in delavnega v vseh narodno -kulturnih in dobrodelnih društvih, najagil-
Z nastopom toplejšega vremena so se pričela na lanskih stavbah nadaljna dela. Mestna stanovanjska hiša na Ahacljevi cesti je v surovem stanju že gotova in lahko že sedaj razvidimo ves njen arhitektonski zamislek. .Velike, mirne ploskve prevladujejo na fasadi, celotno telo stavbe pa je skozi različne višine nadstropij živahno členjeno in poživljeno.
Srednji štirinadstropni trakt ob Ahacljevi cesti je pokrit z ravno streho. Vobče kaže slika moderne arhitekture mnogo ravnih streh, kajti v dobi žele-zobetona so odpravljeni vsi nedostatki ploščnatih, ravnih streli. Vse lice poslopja s svojo ploskovitostjo in členjenjem mas nam daje tipičen primer moderne sodobne arhitekture.
Vsekakor bo ta stavba prva te vrste
ljudje
nejšega pa tam, kjer je bilo treba orati še celino. Široki jugoslovenski svet pozna danes g. Černeja kot izvrstnega pedagoga in mladinskega pisatelja, kateremu se je z visokim odlikovanjem izrazilo najvišje priznanje tudi na najvišjem mestu. Šolska mladina se naslaja na njegovih šolskih knjigah in spisih, iz katerih veje globoka čustvenost in razumevanje nežne otroške duše. Rad pa je kot učitelj pomagal vsikdar tudi z nasveti in dejanji našemu slovenskemu kmetu. Kako živo se je zanimal za .tazna gospodarska vprašanja, dokazuje dejstvo, da je položil I. 1905 pred izpitno komisijo štajerskega čebelarskega društva v Gradcu izpit ter si pridobil naslov potovalnega učitelja za čebelarstvo. Čebelicam je ostal zvest do danes ter je v vsem ljubitelj narave in v lovski družbi vedno vesel in duhovit družabnik ln prijatelj.
Ko je zavela pomladanska sapa čez naše zasužnjene poljane, se je tudi našemu prijatelju Černeju izpolnila najbolj goreča želja njegovega življenja Bilo je samo po sebi umljivo, da je spadal po svojem delu in zmožnosti na odličnejše mesto. Dne 7. marca 1919 ie postal srezki šolski nadzornik za okraje Celje—Laško, kjer je tekom let s svojim širokim znanjem vodil in vzgajal na stotine učiteljev in učiteljic, ki so ga baš radi tega in radi njegovega silnega takta ljubili in spoštovali kakor lastnega očeta. Bil je do danes, ko stopa v zasluženi pogoi. med redkimi delavci, ki so polagali trden temelj našemu šolstvu. Dasi v službi strogo objektiven in pravičen proti vsakomur, je v svojem zasebnem življenju z neomajno doslednostjo zastopal ideje jugoslovenskega nacljonalizima ter je že od nekdaj zvest sobojevnik samostojno demokratske stranke.
Ko odlaga sedaj težko breme stanu mož, ki naj bi našel v našem učiteljskem naraščaju nebroj doslednih in ravno tako kristalno čistih ter značajnih naslednikov, mu želimo ob slovesu od priljubljenega mu poklica še mnogo srečnih let Celjani pa še prav posebno želimo, da bi g. šolskega nadzornika Černeja in njegovo visoko čislano narodno rodbino mogli še dolgo časa prištevati med svoje najodlične.iše someščane.
Poslanik Lazarevič med češkim narodom
Praga, 3. marca.
Nedavni poset, ki ga je napravil jugoslovenski poslanik v Pragi, g. Branko Lazarevič, v spremstvu poslaniškega atašeja S. Klučiča. inž. P. Bradica ter redakterja Františka Černega, češki provinci, je bil predmet velikega navdušenja in bratskih manifestacij, obenem pa je tudi dokaz, kako tudi visoki sloji kmečkega naroda globoko čutijo bratsko ljubezen in sodelovanje obeh narodov.
Po'zivu senatorja Stolbe in poslanca dr. Kralika se je naš poslanik g. Lazarevic z veseljem odzval.
Vse vasi vzdolž okraja Nepomuka, kakor tudi mesto samo, so bili okrašeni z jugoslovenskimi in češkoslovaškimi zastavami. Prvi sprejem s pozdravnim govorom je bil v rojstnem kraju senatorja Stolbe, v Mecholupich, na katerega je odgovoril poslanik Lazarevid s krasnim govorom. Zanimivo je, da je več tipičnih starih seljakov pri tem glasno plakalo od navdušenja.
Qosti so nadaljevali potem pot v Ne-pomuk. Na glavnem trgu pred magistratom zbrano meščanstvo in seljaki, vsa društva m korporacije brez razlike strank so priredili jug. poslaniku na-
v naših krajih. Kakor odgovarja zunanjost modernemu duhu, ravno tako sta razdelitev prostorov in ureditev stanovanj prikrojena vsem zahtevam sodob-ja, torej mnogo svetlobe in zraka. Dvainosemdeset stanovanj bo združenih pod eno streho. Obstojala bodo iz ene. dveh in treh sob z vsemi pritiklinami. Vsako, tudi najmanše stanovanje, bo imelo direktno razsvetljeno predsobo, balkon za snaženje, shrambo in stranišče ter se bo zapiralo z enim кНч-čem. Kuhinje so velike, približni - > 20 kvadratnih metrov ter so zam" kot stanovanjske kuhinje. Življenje !-bin se bo torej v glavnem lahko vršilo v okolišu domačega ognjišča. Vsaka stranka bo imela svojo klet in podstrešje. V kleti je nameščeno popolnoma moderno urejeno kopališče za žen-
vdušene ovacije. šolska mladina z zastavicami v rokah pa je tvorila špalir. Na magistratu so pozdravili goste župan dr. Baroch, senator Stolba in zastopniki raznih društev. G. poslanik se je zahvalil z dolgim govorom za bratski sprejem in izročil pozdrave vsega jugosiovenskega naroda. Nato se je vršil* v hiši senatorja Stolbe svečan banket, zvečer pa je bila zabava v Sokolskem domu. Naslednje jutro je priredilo lovsko društvo na čast gostom sijajno uspeli lov pod vodstvom gospoda Berndorfa, zvečer pa je imel v Sokolskem domu. ki je bil nabito Doln.
Občni zbor društva slovenskih književnikov
Včeraj popoldne je bil po 5Ietnem presledku občni zbor »Društva slovenskih književnikov«. V posvetovalni dvorani »Slovenske Matice« se je zbralo zadostno število ljubljanskih članov, ki so pokazali živahno zanimanje za stanovsko organizacijo slovenskih litera-tov. Občni zbor je otvoril predsednik g. Oton Župančič in očrtal smernice društvenega delovanja v zadnjem poslovnem letu, ko se je s pritegnitvijo novih odbornikov razvilo živahno in uspešno delo. Podrobno poročilo je podal tajnik g. A. Podbevšek. Odbor je organiziral več prireditev v Ljubljani in v Mariboru, ki so ojačile društvene finance, na drugi strani pa so popularizirale društvo med občinstvom. To so bile Prešernove in Cankarjeve proslave v Ljubljani in v Mariboru, ki jih je sprejelo širše občinstvo z velikimi simpatijami. O blagajniškem stanju je poročal g. Fran Albrecht. Prireditve in podpore so vrgle toliko denarja, da denarno stanje ni neugodno: omogočilo se je dvema članoma študijsko potovanje v inozemstvo, kar je za naše književnike, ki se jim delo preslabo plačuje in ki sami nimajo zadostnih sredstev, važnega pomena. Vrhu tega je društvo priskočilo na pomoč onim članom, ki so bili bolni ali sicer v težkem položaju.
O poročilih se je razvila debata. Zaključila se je v soglasju in z enodušno željo, da Društvo slovenskih književnikov ob moralni in gmotni podpori širše javnosti in zainteresiranih činiteljev še nadalje uspešno ščiti in podpira stanovske interese svojih članov.
Občni zbor je spremenil letno članarino, ki znaša posihmal 25 Din.
Pri volitvah novega odbora in nad-
ske in moške, za izključno uporabo strank. Zadostno število pralnic bo omogočilo stanovalcem, da bodo lahko prale perilo doma. Veliko centralno dvorišče bo okrašeno z nasadi ln vodnjakom, ki bo s svojo žuborečo vodo poživljal arhitekturo dvorišča. Vhod iz Ahacljeve ceste, ki je projektiran mo-numentalno, bo okrašen s kamenitimi figurami ter bo tvoril dostop na dvorišče in na vseh devet stopnišč.
Naj končno še omenimo, da je načrte m to interesantno stavbo zasnoval ■ tiestni gradbeni urad ljubljanski po ovojem arhitektu inž. Vladimirju Šubi-cu. mestnemu gradbenemu komisarju, z gradnjo stavbe pa so pričeli pod bivšim zaslužnim gerentskim trosvetom.
inž. P. Bradič-v češkem jeziku predavanje o Srbiji v svetovni vojni in albanski Golgoti. Mnogim so se porosi.e oči, ko so slišali, kako strašne muke je moral prestati srbski narod pri umikanju skozi Albanijo. Viharno ploskanje in ovacije so zaključile predava nj-.-. mestni župan pa se ie g. Bradiču osebno zahvalil.
G. poslanik Lazarevic in njegovo spremstvo so se vrnili v Prago z najlepšimi vtisi iz te divne pokrajine, kjer so se osebno prepričali, kako globoko je ukoreninjena ljubezen češkega naroda do Jugoslavije.
zorstva je bil zopet izvoljen za predsednika g. Oton Župančič, v odbor pa gg.: Ivan Zoreč, Fr. Albrecht, Josip Vidmar, Vida J e r a j e v a, Fr. Ko bi ar in dr. Igo Gruden. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg.: dr. Josip D e b e v e c, dr. Ante De beljak, Miran J a r c, Tone S e 1 i š k a r in Božidar Borko.
Po občnem zboru se je konstituiral odbor sledeče: podpredsednik Fran Koblar, tajnik Ivan Zoreč, blagajnik Fran Albrecht in gospodarica ga. Vida Jerajeva.
Srečko Kosovel
Zadnji posnetek lani umrlega kraškega poeta.
(Recitacijski večer njegovih pesmi bo v torek zvečer v ljubljanski drami.)
Štefica Vidačic - Miss Europa
Zagrebška agencija »Fanameta« je prejela včeraj od svoje direkcije v Berlinu vest, da je ostala Štefica Vidačič defini-tivno zmagovalka ne samo med lepoticami naše države, temveč je odnesla zmago in glavni angažiman z mesečno plačo 25.0O0 Din tudi kot prva lepotica iz vseh držav, ki so sodelovale v zadnji tekmi za filmske dive. Danes se Vidačičeva vrne v Zagreb, ker je film, v katerem je morala nastopiti; že v delu. Prvi film, v katerem dobi važno vlogo, pa bo izdelan šele letošnje poletje.
П«	• T v«v
rismo iz Irzica
Predpust ie torej srečno minil in vse se polagoma pripravlja na resno postno delo. Kot kronisti beležimo, da se je tržiški svet v tem predpustu lahko do dobra napicsal in si lahko do dobra izpraznil žepe. Zabav in veselic ter plesov je bilo toliko,, da bi iih lahko polovica odpadla in bi jih bilo še kar zadosti. Na pustno nedeljo je imel Sokol svojo tradiciionelno maškerado, kjer so članice nastopile s prav okusno izvedenim plesom, ki je žel mnogo pohvale in priznanja. Dekoracije so izvršili člani pod strokovnim vodstvom g. Amana, ki se jo izkazal kot izboren dekorater in preračunljiv vporabnik prostora. Splošna sedba je bila, da tako lepo še ni bila sokolnica de-korirana Obisk maskerade je bil prav dober.
Na pustni torek pa ie bila običajna prireditev Slov. bral. društva v dvorani pri Globcčniku. V veselem razpoloženju in ob precej dobro ubranih tamburah «-Edinosti» iz Kranja se je tržiško občinstvo poslovilo od Kurenta, kateremu je še preje naklonilo sijajno bitko s korijandoli. Prireditev je
Stanovanjska hiša mestne občine ljubljanske na Ahacljevi cesti
Tipičen primer moderne sodobne arhitekture.
Smučarska tekma v Mojstrani
Start tekmovalcev pred skakalno tekmo. S to tekmo je dosegla letošnja smuška sezona svoj višek. Danes se vrše še vojaške tekme v Kranjski gori in tekme domačinov v Mojstrani, potem pa se preseli smuški sport v višje lege, kajti razven Kranjske gore in Mojstrane je sneg v nižini za smuko že povsod neraben. Počele bodo najlepše smuške ture v Kamniške planine, Karavanke in triglavsko pogorje — seveda le za izvežbane smučarje. Te ture nu. cijo smučarjem izrednega užitka, kajti solnce je že dokaj močno in smuka prvovrst' na. Vse obzorje pa divna panorama naših mogočnih gorskih velikanov.
Samo v ponedeljek do 12 ure
dopoldne je še čas za obnovo srečk za žrebanje v ill. razredu državne razredne loterije, ker se bo žrebanje vršilo že v pondeljek dne 7. t. m Kdor srečue ne obnovi se Izloči tudi od žrebanja v IV in V. razredu. Slednji razred je na dobitkih najbolj bogat. Saj bo izžrebanih 115 000 dobitkov v skupnem znesku Din 74,300000, dočim je bilo v dosedanjih razredih izžrebanih vsakokrat le po 2500 dobitkov v skupnem znesku vsakokrat največ do Din 2,406.000. Za marsikaterega igralca more biti
tedaj zelo usodno, ako svojih srečk ne obnovi Neobnovljene srečke bodo novopriglašen m igralo m od torka dne 8. t. m dalje pri po ipisanem zavodu na razpolago.
Zadružna hranilnica. < - z o. z Uubl'srp, Su. Peto test? 19.
Samomor na Jesenicah
bila prav domačega značaja, kar zasluži specijelno pohvalo.
Velik lepak je že dva dni pred pustnim torkom naznanjal, da se vrši velik sprevod mask, kot je to na deželi navada. In nabralo se je na trgu občinstva, da nikoli tega. Kar leze in gre si je hotelo ogledati slavno godbo tržiSkih gorskih ptičev, ki so s takim elanom nastopili na planinskem dirndaju. Sprevod je bil napovedan na tretjo uro. Že davno preje so ljudje zasedli ugodne prostore in potrpežljive čakali, da se prikaže sprevod. Tega pa ni bilo. Ugotovilo se je namreč, da je nekdo lahkoverne domačine prav pošteno potegnil in pripravil ob užitek gorskih ptičev. In velikanska je bila zamera. Tistemu, ki jih Je potegnil, so obetali vse mogoče stvari, samo ničesar dobrega ne. No, danes so pa že vs: potolaženi in se radujejo nad iznajdljivostjo nikoli mirujočega duha in vodnika gorskih ptičev. Šala je bila dobra in to Je tudi nekaj
Sklep drugega tromesečja je pokazal na meščanski šoli prav isti napredek kakor prvega. Od 167 učencev in učenk je padlo iz enega ali dveh predmetov 55 učencev, torej ena tretjina. Četrti red iz vedenja sta dobila dva učenca, drugi pa večinoma prvega in drugega. Neredovana sta ostala radi bolezni dva učenca. Deklice so dobile enotno obleko, ki je jako praktična in tudi prav lična. Sedaj spominjajo naše dijakinje na goienke ruske^ instituta, ki je prebil pre-tečene počitnice v našem kraju tako prijetno, da ga še sedaj ne more pozabiti.
V četrtek, ob 8. zvečer, se je ustrelil v svojem stanovanju na Plavžu pri Jesenicah finančni podpreglednik g. Ivan Fran-geš. Pognal si je kroglo s svojo službeno puško v glavo in obležal takoj mrtev. Mladenič je bil star komaj 27 let. Kaj ga Je pognalo v smrt, še ni ugotovljeno. Splošno pa se domreva, da je ozadje dogodka nesrečna Ijuberen.
Tihotapstvo v lokomotivi
Pred dnevi Je prispel v Maribor na gL kolodvor jutranji koroški vlak. ki Je Imel v lokomotivi in tenderju nekaj tihotapskega blaga, katerega so pa cariniki kmalu izsledili. S pomočjo finančnih organov so preiskali tender ter našli v njem pod premogom 3 kg saharina in 5 kg sladkorja. Takoj po preiskavi so že na lokomotivi aretirali vlakovodjo D in kurjača S., ki sta bila obsojena nato od carinskega oblastva: prvi na 46.000 Din globe radi saharina, katere je strojevodja še isti dan plačal, ker bi moral sicer za eno leto v zapor; in 5. na 900 Din radi sladkorja Vrhu tega ju bo sodila tudi oblast radi poseganja v mo-nopolsko trgovino države, kier se tudi suče kazen okrog težkih tisočakov. Železniška uprava pa ie Istočasno proti njima uvedla še disciplinarno postopanje in bosta torej trpela prizadeta železničarja hude posledice za svoie tihotapstvo.
ICupcevatec z dekleti v Ljubljani
Ljubljanska policija je aretirala te dni v Ljubljani človeka, ki je opravljal skrivnostne posle.
Ljubljana, 5. marca Kakor znano, cvete trgovina z dekleti, posebno na našem jugu: v Srbiji, v Bosni, posamezni agenti se najdejo tudi v Vojvodini in HrvaUki, ki skušajo dekleta iz-tihotapiti v inozemstvo ali jih pa zavlečejo v javne hiše v velikih mestih države. Tudi v Sloveniji smo imeli tekom povojnih let nekaj slučajev, da so se pritepli k nam trgovci z belim blagom in skušali tu doseči uspehe V posameznih slučajih se jim je to tudi posrečilo. Agenti, ki se pečajo z zvodstvom deklet, ponavadi niso domačini.
Pretekle dni se je ljubljanski policiji posrečilo aretirati takega podleža, ki je v kratkem času napravil v mnogih družinah in okrog 40 dekletom ogromno gorja. Pretekli teden je dobil neki posestnik od svoje sorodnice, 20ietne Amalije S. iz Novega mesta, obupno pismo iz Novske v Slavoniji z nujnim pozivom: »Rešite me! Nahajam se v nekem hotelu v Novski v Slavoniji zaprta v sobi že čez teden dni!»
Mož se je pisma seveda prestrašil, kajti vsebina mu je dala misliti marsikaj. Zato se je nemudoma odpravil v Ljubljano ln stopil na policijsko direkcijo, kjer je pokazal pismo. Na policiji so si takoj mislili, da gre za žrtev kakega trgovca z dekleti. Ljubljanska policija je zato takoj stoipila v stik z zagrebškimi in novskimi varnostnimi oblastmi, obenem pa je odšel, da preišče slučaj natančneje, na pot tudi policijski nadzornik Zajdeia. Amalija S. se je medtem slučajno sama rešila iz »hotela« v Novski ter se odpeljala v Zagreb, kjer se je zglasila na policiji in jo je tam zaslišal g. Zajdela. Dobila je medtem tudi že službo pri neki pošteni družini.
Malka je izpovedala, da se je začetkom preteklega meseca seznanila v Ljubljani s čednim mladeničem, ki je znal izredno prijetno govoriti, in sicer potom časopisne anonce. Nekaj dni sta se sestajala, potem pa ji je pričel prigovarjati, naj zapusti službo v Ljubljani, kajti preskrbel da ji bo službo v Novski, kjer bo zaslužila po 2000 Din na mesec. Dekle je bilo radi sladkih in mamljivih besed zapeljivka čisto očarano in se je odločilo, da gre ž njim. Sredi meseca februarja sta se našla na kolodvoru, stopila na vlak in se odpeljala proti Zagrebu. Med vožnjo je Malka izročila za-peljivcu 1150 Din gotovine, češ, da je kdo ne okrade. on pa ji Je medtem tudi že izdal naslov, kamor bosta šla, prišedši v Nov-sko. Bila je to »kafana« Ibrahima in Aude Klj-učo. V Zagrebu sta oba izstopila in čakala na vlak proti Novski. Nenadoma pa se je Malkin spremljevalec napram njej oprostil, rekoč, da ima majhen opravek Tako Je ostala Malka sama na peronu, kajti spremljevalec je izgini! in ga n! bilo na-zaj. Zapuščenka je nekaj časa premišljevala, kaj naj stori, slednjič pa se je odločila, da se sama odpelje naprej, misleč, da pride on za njo.
V Novski se je zglasila takoj v kafani, čije nasiov Je Imela in kjer so Jo sprejeli z odprtimi rokami. Odvzeli so Ji plašč, ji spravili prtljago in v hipu Je bilo okrog nje več deklet, ki so jo gledale s pomilovalnimi očmi, še več pa gospodov, kojih pogledi so se pasli na lepi Slovenki. Malki Je bila takoj odkazana soba, pridruži! pa se Ji Je tudi eden gospodov, ki Л Je pričel praviti, da se Ji bo v novi shržbi kar naj-sijajnejše godilo. Iz sobe pa se Je kmalu začul krik na pomoč. Malka Je nasilneža izrinila lz sobe, kamor so lo pozneje za-
klenili. Ostala je tako zaprta skoro teden dni, vendar se ji je posrečilo končno izti-hotapiti na pošto več pisem, katerih eno je bilo naslovljeno tudi na ljubljansko policijo, ter se končno rešiti muslimanskih nebes. Odpeljala se je nato v Zagreb.
Svojega zapeljivca je policijskim organom natančno opisala in zadnje dni iebruarja je bil v Ljubljani kot osumljenec aretiran 26Ietni Ludvik Slapar, bivši delavec, ki mu pa delo ni dišalo Osumljenec je lep mladenič, nosi dolge lase in se izdaja za umetnika. Pred letom dni se je v Novski seznanil z omenjenima muslimanoma, ki sta pod firmo »kafane« vzdrževala tajno hišo. Poslala sta ga baje v Ljubljano, da jima dobavlja vedno sveže blago. Slovenke so menda imeli doli najraje ... V Ljubljani se je izdajal Slapar za posredovalca služb. Navadno se je z dekleti seznanjal potom časopisnih anonc in se jim pozneje predstavljal pod raznimi imeni, kakor: Hartler, Kavs, Marinko. Stopar itd. Aretirani je bil v neki tukajšnji kavarni in takoj po zaslišanju izročen sodišču. Našim dekletam, ki odhajajo v službe v tujino, bodi pričujoči slučaj resen opomin, naj se varujejo nepoznanih zapeljivcev, kajti s tem jim bo prihranjenih veliko razočaranj in nesreče.
Lepa Rahna poiašnjava ženskam ksko se vporab'ja pomada TAKY.
Moj poki c plesal e zahteva, da uničim nepotrebne dlake in mozolje. Toda meni je znana, mncgo bolj kakor drugim žensam nevarnost britve, katera vas niimoiava, da se vsaki dan biiiete, in neprijetnost kompliciranih in slabo dišečih deoilator ev. Prava je sreča iznajdna Takija ; v 5 minutah in kjerkoli jaz ga zamorem vporabiti. Vzamem mslo parfu-mirane pomade Taiiy, kakor se nahaja v tubi, in ko sem si namazala kožo, jo operem z malo vode, na ta шИп dlake izginejo in moja koža je bele in gladka. Razen tega unči Таку popolnoma dlake, ker predre do korenine, kar ne more ni ena britev. Od kadar vporabljam to krasno pomado, sem zapazila, da dlake ko začno zopet rasti, so vilo redke in skoro ne-vidijive, na koncu pa popolnoma izginejo. Vsaka žena, katera ne želi biU grda radi ognjusnih dlak, mora vporabljati pomado Таку.
Glavni zastopnik ln depot: HENRI H. NEUMANN - ZAGREB
Boškovičeva ul. 42. Telefon 13-SO. Dobavlja se v vseh lekarnah, droge-
rijah in parfumerijah.
O našem srednješolskem vprašanju
Pri določevanju našega srednješolskega načrta j» treba upoštevati dvoje dejstev, ki nam jih določa naš historično-geograiski položaj: predstraia Slovanstva smo in pripada nam vloga posrednika pri prenosu zapadnoevropskih kulturnih vrednot na vzhod V tem obojem se naša naloga ujema s tisto, ki so jo vršili in jo vrše še dandanes Cehoslovakl in Poljaki. Realna stran učnega načrta pri tem direktno ne prihaja v poštev, saj se lahko smatra, da je pri vseh kulturnih narodih enaka; zadene jo edino število ur historično! ezikov-nih predmetov.
Potreba, ki nam jo nalaga naš historično-geografski položaj, se mora spraviti v sklad s psihofizično zmožnostjo naših učencev in pa z dejstvom, da je vsako polovičarsko delo brezplodno: ako se postavi v učni načrt zahteva po študiju tega ali onega jezika, tedaj Je potrebna izvedba tudi vseh realnih pogojev, od katerih Je zavisen uspeh, tako dovoljnega števila ur, dobrih in dobremu načrtu odgovarjajočih knjig, učiteljske usposobljenosti in dijaške pridnosti.
Ker smo predstraža Slovanstva, moramo brez dvoma pridno gojiti študij materinščine. Pridno pravim, ali tudi smotreno; od-pasti mora vse, kar ne vodi k direktnemu cilju. Predvsem se mora gramatika prilagoditi psihološkemu stanju dijakov ln poenostaviti; sedaj rabljena je nešolska in preobširna (Gebauerjeva češka Ima n. pr. samo 175 strani). Radi nacionalne vzgoj-nosti in tudi radi časovne ekonomičnosti Je treba izročiti pouk slovenščine ln srbohrvaščine v iste roke. Zdi se mi uprav sramotno, da Je to sedaj še neizvedljivo. Naučna uprava bi morala dati učiteljem slovenščine možnost, da se temeljito seznanijo s srbohrvatskim knjižnim jezikom In srbohrvatsko književnostjo. Učitelje slovenščine naj bi za krajšo dobo nameščala na vzornih srbohrvatskih zavodih; mlaj® bi gotovo z veseljem sprejemali take pozive, starejši, ki so soprogi in družinski očetje, bi pa brezpogojno morali dobivati primerne podpore. Zaposlitev učite-Ijev slovenščine bi bila na srbskih zavodih prav lahka, saj Je njihova učna usposobljenost dovolj široka. Najbolje bi seveda bilo, če bi se jim v svrho študija za to dobo zmanjšala učna obveznost StroSki 51 bili v celoti malenkostni.
V	nižjih razredih, kjer prevladuje gra-matični pouk. bi za srbohrvaščino služila posebna gramatika in lahko še tudi odde-Ijene čitanke. Tekom časa pa naj bi prišlo do skupnih čitank, ki bi morale biti temeljita, nazorna in lepa slika našega sedanjega in preteklega življenja. Sestavljanje takih čitank ne bi bilo lahko. Določiti bi bilo treba za ta posel nekaj najodličnejših šol-skoprosvetnih delavcev, ki bi moral; dobiti potreben dopust in podporo, da bi lahko delali sporazumno in tam. kjer so jim viri na razpolago. Za pouk v višjih razredih pa so že zdaj neobhodno potrebne skupne čitanke srbohrvatsko-slovenske. Na njih temelju bi si dijaki pridobili skupen in širši vpogled v naš kulturnohistorični razvoj, ki vendar poteka v isti liniji, saj sledi splošnoevropskemu.
V	zvezi s slovenščino In srbohrvaščino je treba dijake uvajati tudi v spoznavanje ostalega slovanskega sveta. Zdaj se je študij cerkvene slovar.ščine čisto zanemaril Treba ga je deloma obnoviti in* izpopolniti z vpogledom v jezikovni ustroj in tudi besedni zaklad ostalih slovanskih jezikov. Nujno potrebna bi bila kratka učna knjiga s tako vsebino. Na višji stopnji bi morala biti vsakemu dijaku dana možnost, da si pridob vsaj toliko praktičnega znanja drugih slovanskih jezikov (češčine, poljščine, ruščine), da lahko uporablja v njih pisano literaturo. Zaenkrat bi za dijaško elito zadostovali neobvezni kurzi. Dolžnost naučne uprave Je zopet, da dâ učiteljem slovenščine oz. srbohrvaščine možnost za usposobUenje v pouku tega ali onega slovanskega jezika. Naj jim daje v to svrho dopuste in zahteva od njih, da jih vestno uporabijo. Tako daleč moramo priti, da bo vsak učitelj narodnega jezika lahko poučeval vsaj enega izmed bratskih slovanskih. Seveda je dolžnost naučne uprave, da poskrbi za dobre učbenike, ki W seznanjali dijake z jezikom, sedanjostjo in preteklostjo slovanskih narodov. Kjer domače sile ne zadostujejo, naj se pritegnejo na pomoč jezikovni in šolski strokovnjaki češki, poljski oz. ruski.
Razen idealnih razlogov govori za združevanje slovensko-srbohrvatskega pouka v isti osebi tudi prihranitev časa, ki bi se dosegla pri tem tudi na indirekten način. Saj bi smotreno spoznavanje našega naroda in ostalih Slovanov v jezikovnem pouku močnu olajšalo nalogo domoznanskega pouka, ki bi se lahko skrčil, zlasti če bi mu šs prišle na pomoč popolnejše učne knjige in ponazorila, ki jih danes (izvzemši zemljevide) sploh še ni. Kaj lahko bi se olajšalo dijakom delo tudi v svetovni zgodovini. Kaka gorostasnost je n. pr„ če mora sedanji sedmnšclu broditi po učni knjigi, ki šteje skoro 400 strani in je vrhu tega mestoma nepregledna, pregostobesed-na in netočna. Učna knjiga je zelo važna stvar; kar je v njej, mora biti jasno ko kristal, nobena beseda ne sme biti odveč; bliže naj bo minitnu ko maksimu zahtev. S smotreno izbiro snovi bi se gotovo tudi v realnih predmetih dosegla uštednja časa in energij, ki so neobhodno potrebne za študij tujih Jezikov, ki se morajo temeljito naučiti, ako so že v načrtu, sicer Je bolje. da napravimo križ preko njih.
Za drugo nalogo, prenos zapadnoevropskih vrednot, naj usposablja našo mladino temeljit študij francoskega In nemškega jezika. Za bodočnost si ne morem misliti jugoslovenskega intellgenta, ki bi hotel biti Sva vela narodne in evropske kulture, pa ne bi znai teh dveh Jezikov. Latinščina Je tudi potrebna, toda vprašanje, al! naj francoščina prednjači latinščini ali obrat-
no, je le manjšega pomena. Dobra priprava v francoščini je izdatna pomoč za latinščino in narobe; formalno izobrazbo pa nudi vsako smotreno učenje. Zgodovinsko-kul-turni moment gotovo govori za prvenstvo francoščine, saj živimo bolj s široko razraslo sedanjostjo, ko z davno starcveško preteklostjo, čeprav segajo korenine našega zitja tudi do nje; ali preko sedanjosti in novoveške ter srednjeveške preteklosti. Francoščini pa je treba odmeriti v nižjih razredih toliko ur, da dosežejo že absolventi četrtega razreda tisti cilj, ki ga sedanji predpisi določajo za veliko maturo.
Gori sem že navedel en način uštednje za pouk francoščine potrebnega časa. Še več jih je Tako naj bi se ukinil ali omejil pouk lepopisja, ki spada v osnovno šolo, in petje naj bi se prepustilo privatnemu veselju. Nadalje je čisto nepotrebno, da se je z odstranitvijo tujejezičnega pouka iz ■prvega razreda srednja šola skrčila pravzaprav na sedem razredov. Že v prvem razredu se lahko začne francoščina poučevati, kakor se je prej latinščina. Učnih ur je že sedaj v tem razredu malo.
Ako se do!oS za pouk v francoščini do-voljno število ur. potem bo napredovanje v latinščini lahko in uspeh za sedanjim ne bo zaostajal, četudi se bo učila samo v višlih razredih Gledati bo seveda treba na to, da bodo učitelji latinščine poznavali tudi' jezikovni ustroj francoščine, kajti metodi poučevanja tega jezika Je potrebna večia mera smotrennsti.
Nemščina bi se lahko začela poučevati že v tretjem razredu.
Za francoščino kakor za nemščino mora brezpogojno veljati eno: doseči se mora do mature prllična sposobnost v ustnem in pismenem izražanju ter umevanje kakršnegakoli teksta brez vsakega slovarja.
Sicer je ves ta pouk brezploden.
In grščina. Ostane v klasičnih gimnazijah. Ali bit: mora nekakšen luksus jezikovno bolie nadarjenih, ki iih za:adi tega ne smemo kaznovati s tem, da bi jim odtegovali znanje francoščine ali nemščine.
J. Orožen, profesor.
Avtomobilske vožnje po Sahari
Po prevratu so si velesile antante razdeljevale med seboj afriške in druge koloni, je, kolikor niso bile že v njihovi posesti. Francozi so se omejili bolj na Sredozemsko morje oziroma severno Afriko, katera je z ladjami in aeroplani lahko dosegljiva. Ob obrežju so pa skušali priti čimdalje g!o. bokejše v notranjost Afrike. V začetku se je zdela velika ovira puščava Sahara, toda francoska vztrajnost in deloma tudi drznost je premagala te težkoče.
Tako čitamo v francoskih časopisih tu. di v športnih listih interesantno novico, da je francoski oficir Estienne celo Saharo od severa proti jugu prevozil z navadnim 6 CV «Renault» vozom, kar je izvanredtn uspeh v športnem kakor tudi v ekonon^ skem oziru. S tem je ta poročnik dokazal, da osrčje Afrike od Pariza ni več tako daleč. Preko Sahare je prevozil v 6 dneh 4610 km. Poročnik Estienne je prinesel gu. vernerju ekvatorijalne Afrike časopise dvs meseca pred normalnim rokom, oziroma pred časom, kakor je dosedaj hodila pošta. Prejšnje avtomobilske ekspedicije v Afriko so se posluževale posebno priprav. Ijenih vozil, Estienn*-ova vožnja pa je po. kazala, da je pot mogoča z navadnim malim «Renaultom», kakšršnih čimdalje več vidimo tudi po naših cestah.
Soeifalna politika
Poročilo o računskem za-
ključku Osrednjega urada za zavarovanje delavcev za
1. 1925.
Iz tega za naše delavstvo in gospodarske kroge važnega poročila posnemamo neka»
tere zanimivosti
Panoga bolniškega zavarovanja je za« ključila s čistim poslovnim viškom od Din 1,879.434.56. Ta znesek se zviša iz na« slova bonifikacij iz naslova nezgodnega za varovanja, tako, da bolniška panoga izka« zuje dejansko Din 7,429.808.33 poslovnega viška. Od tega zneska sc preodkaie Din 1,857.452.33 v centralni rezervni fond. Din 4,179.267 se razdeli na vse okrožne urade za zavarovanje delavcev v kritje upravnih stroškov iz naslova nezgodnega zavarovanja. Din 1,393.089 ostane pri Osrednjem uradu v kritje njegovih uprav, nih stroškov.
Način izračunavanja upravnih stroškov na račun nezgodnega zavarovanja je tak, da favorizira centralo na škodo posamez» nih Okrožnih uradov. Upravni stroški na račun nezgodnega zavarovanja, ki se ima» jo v smislu zakonitih določil refundirati Okrožnim uradom, bi morali biti v skladu z množino dela, ki ga upravljajo Okrožni uradi za nezgodno zavarovanje in ne, da so zato merodajni upravni stroški Osred» njega urada, katerih breme morajo nositi Okrožni uradi. Čim večji so upravni stroški Osrednjega urada, tem manjši znesek se vrne Okrožnim uradom in tem manjši je zato njih čisti poslovni višek, s katerim imajo prosto razpolagati Čisti upravni stroški Okrožnih uradov v breme bolniškega zavarovanja so znašali Din 34.170.710.17 ali 16.29 odst. vseh do» hodkov v tej panogi, kar je pri pol milijo» na zavarovancih znatna vsota.
Izmed posameznih vrst podpor našteje» mo le glavne. Podpore v denarju za čas bolezni so znašale 26.7C odst od celotne» g predpisa, porodniške podpore 2.88 odst., podpore za dečjo opremo 4.83 odst, stro» ški bolnic 9.82 odst., lekarniški računi 14.28 odst. Kako so te dajatve v državi ne» enakomerne naj -'u*i par vzgledov. Naj» višja hranarina (podpora v denarju) je dosegla 48.16 odst, najnižja 11.74 odst., najvišja porodniška podpora članom 5.9S odst, najnižja 0.12 odst., stroški bolnic najvišji 18.87 odst., najnižji 0.71 odst., le« karniški računi najvišji 15.48 odst, naj« nižji 6.55 odst., upravni stroški najvišji 30.05 odst., najnižji 14.48 odst Pri tako veliki neenakomernosti izdatkov centrali» zacija zavarovanja gotovo ni utemeljena, ker se na ta način ubija vsak pokrajinski interes na sanaciji prilik, lastna odgovor« nost izgublja na intenziteti
Bolniško«zavarovalna panoga je imela celokupnih dohodkov (predpisa) dinarjev 20^728.949.10, podpor v denarju in naravi Din 167,417.94732 ali 79.83 odst. od pred« pisa. Ta številka je znatno previsoka. Od piedpisa je bilo na 31. XII. 1925. neupla» čanih Din 99,276.933.33, tako, da je bol. niška panoga v kritje svojih potreb morala vporabljati denar nezgodne panoge, kar je slaba stran upravnostehnične stmitvevseh panog zavarovanja.
Nezgodno«za varovalna panoga je 1. 1925 zaključila z netto deficitom od dinarjev 17.12Z485.62, kar je vsekakor zelo opasen pojav za likvidnost nezgodno»zav. panoge.
Vse zgradbe soc. zavarovanja so last Osrednjega urada in te so po stanju 31. ХП. 1925. izkazane z vrednostjo dinarjev 54,384.777.97. Na dan 31. XIL 1925. je ce» lotna imovina nezgodno zavarovalne pa« noge v gotovini vrednostnih papirjih, pre« mičninah in nepremičninah znašala dinar» jev 85.979.425.50, od tega odpade na efek» tivno gotovino in vrednostne papirje Din 28,710.198.09, na nepremičnine in inventar Din 57,269.227.41, ter morda ni v skladu z načeli finančne politike, ki za nezgodno, zavarovalne kapitalije zahteva rentabil nost, varnost tudi za čase gospodarskih kriz in likvidnost Ako je večina kapitala
naložena v zgradbah je potrebno, da zgrad be nosijo stalno nek minimum obrestova. nje in amortizacije. .Ta minimum jc da. nes tako visok, da ça bolniška panoga, ki v glavnem jamči za varnost, ne bo stalno prenesla. Pri takih investicijah je ogrožena tudi elastičnost, izbira vporabe raznih vrst investicij v različnih gospodarskih pr: likah.
Nezgodno«zavarovalni predpis v L 1925 je znašal Din 56,182.163.09, podpore Din 22,994.815.67 ali 40.93 odst. Glavnično krit. je rent se je v L 1925. zvišalo na Din 37.694.746.38 ali za 67.09 od predpisa v le. tu 1925.
Upravni stroški Osrednjega urada sa-rnega na račun nezgodne panoge po odbit, ku državne subvencije so znašali dinarjev 5,509.593.48 ali 9.81 odst od predpisa, do« čim so celotni nezgodno«zavarovalni upravni stroški v državi znašali 182.3 odst., torej več, kakor bolniško» zav. upravni stro« ški
Poročilo navaja kot glavne vzroke defi. cita v nezgodno»zavarovalni panogi pred« vsem nizko prispevno tarifo, ki znaša pri nas 5 odst., dočim znaša v drugih državah 7 — 8 odst pri znatno manjših zakonitih obveznostih. Tudi bivša nezgodna zavaro» valnica v Ljubljani je imel» 7 odst tarifo. Poročilo trdi, da bi pri 7 odst. tarifi nc« zgodno»zav. panoga mesto deficita, izka« zovala suficit ca 24 milijonov Din. Poro« čilo navaja, da je bilo tudi češkoslovaško nezgodno zavarovanje radi znižanja tari« fe od 8.59 odst na 6 odst deficitno in da so v kritje tega deficita bili prisiljeni ta» rifo zvišati na 10 odst. Prehod fz sistemi kapitalnega kritja v sistem porazdelitve iz« datkov na vsako leto ni več mogoč, ker bodo v 1. 1927. izdatki iz naslova nezgod, r.ega zavarovanja presegli celotni nezgod« no»zav. predpis na bazi 5 odst tarife. Na podlagi zavarovalno«matematičnih računov predlaga Osrednji urad gotove zakonite spremembe v svrho sanacije te panoge, med drugim zvišanje tarife od 5 na 7 odst. in zvišanje minimalne rente od 10 t i 20 odstotkov.
Ti računi kažejo, kako velike važnost: so varnostne naprave v obratih in vsi oni ukrepi, ki imajo za posledioo znižanja šte« vilnih nezgod.
Penzijski fond izkazuje deficit od Din 14,419.719.53, kar ima svoj vzrok v dejstvu da je v službo soc. zav. bilo prevzeto ve« liko število starejših moči
Na dan 31. XIL 1925. so znašali celo-kupni zaostanki na neplačanih prispevkih Din 140,687.440.16 ali 50.14 odst od cclot« nega predpisa v tem letu, kar je brez dvo« ma zelo nezdrav pojav, ako trdimo, da je normalen le trimesečni zaostanek. Tako znaša nenormalni zaostanek 47,161.97132 Din.
Radi dubioznosti ali neizterljivosti je bilo od II. polovice 1922. do 31. XII. 1925. odpisano Din 13.674.04939, kar znači 1.61 odst od celotnega predpisa v tem času, kar je zelo nizko. Povprečni predpis iz na« slova bolniškega in nezgodnega zavarova« rja na člana in leto je za celo državo zna« šal Din 580.67 (za Slovenijo Din 553.28).
ICJC
„KLJUČ"
najboljše, na jtrpcinejse. zato najcenejše.
Domače vesti
* Sprememba na ljubljanskem velikem županstvu. Včeraj popoldne je vel. župan dT. Baltič izročil posle vel. županstva svojemu nasledniku dr. Vodopivcu. V pondeljek dopoldne se veliki župan Baltič službeno poslovi od uradništva svojega urada ter se popoldne po nalogu odpelje v Beograd. — Uradne ure novega vel. župana za stranke bodo izvzemši praznikov vsak torek in petek od 10. do 13. ure.
*	Rektor ljubljanske univerze v Beogradu. Rektor ljubljanske univerze dr. Fran Lukman je odpotoval v Beograd, da pospeši rešitev gotovih vprašanj, ki zanimajo ljubljansko univerzo. Posetil je predsednika vlade Nikolo Uzunoviča in ministra prosvete Veljo Vukičeviča s katerim ie razpravljal zlasti o zvišanju posameznih proračunskih postavk, ki so nezadostne za kritje potreb.
*	Razpis stalnih učiteljskih služb v ljubljanski oblasti Na osnovnih šolah v ljubljanski oblasti je razipisanih več stalnih učiteljskih služb. V Ljubljani-mestu so razpisane službe: na I. dekliški osnovni šoli dve službi za učiteljici; na VI. deški osnovni šoli služba za veroučitelja; na III. dečjem zavetišču služba učiteljice-upraviteljice ln služba za otroško vrtnarico. Nadalie so razpisane: v Kapelah pri Brežicah služba za učiteljico, pri Sv. Mateju v okraju Kastav služba za veroučitelja, v Ribnici služba za učiteljico, v Škofi i Loki služba za učitelja, v Hrastniku služba, za učitelja, v Sostrem.služ-ba za učitelja, na Viču služba za veroučitelja, v Igavasi službi za upravitelja in za učiteljico, v Birčni vasi služba za učiteljico in na Jesenicah služba za otroško vrtnarico Prošnje, za vsako službo posebej naj se vlože pri pristojnem šolskem upraviteljstvu najkasneje do 20. marca.
*	Napredovanje. V tretjo skupino I. kategorije je pomaknjen načelnik ministrstva pravde dr. Josip Kavčič.
*	Redukcija v ministrstvu za socijalno politiko. Kakor ostala ministrstva Je tudi ministrstvo za socijalno politiko sklenilo, da s 1. aprilom reducira število uradniškega osobja v svojem resoru.
*	Cesta do carinarnice v Oornfl Radgoni. Na zahtevo finančnega ministrstva se je gradbeni sekciji v Murski Soboti naročilo, da takoj prične z gradnjo nove ceste, ki bo iz središča mesta Gornje Radgone vodila do tamkajšnje carinarnice. "
+ Iz justlčne službe. Razpisani sta službeni mesti sodnega predstojnika pri okrajnem sodišču v Sevnici in pri okrajnem sodišču v Ljutomeru ter mesto okrajnega sodnika pri deželnem sodišču v Liubliani.
*	Iz zdravniške zbornice za Slovenijo. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo so vpisani: dr. Vladimir Novoselskij, začasni okrožni zdravnik pri Sv. Marjeti niže Ptuja nadalje dr. France Logar zobni zdravnik, in dr. Viktor Stacul, zobni zdravnik — oba v Ljubljani.
*	»Španska« v naših krajih. Pišejo nami: Steriši šoloobveznih otrok se ne morejo dovoli načuditi, da zdravstvene oblasti ne za-tvorijo šol pri tej naraščajoči epidemiji »španske«. V mestih kakor po deželi je bolnih 50% do 75% otrok in v marsikateri rodbini bi se bila bolezen zabranila, ako bi se šole pravočasno ukinile. Poleg »španske« se pojavlja še epidemija na očeh, ki le zelo nalezljiva in tem mani moremo razumeti obiasti, da silijo deco in učiteljistvo v šolske sobe polne raznih bacilov. Pouk je v takih razmerah itak nemogoč.
*	Obiski bolnikov drž. zdravilišča na Golniku prepovedani. Občinstvo se opozarja, da so vsled širjenja gripe (influence) obiski tukajšnjih pacijentov do nadaljnega prepovedani. Ukinitev te prepovedi se bo pravočasno priobčila. — Vodstvo zdravilišča Golnik.
*	Ekskurzija carinikov na Češkoslovaško
V prihodnjih dneh odpotuje okrg 50 carinskih uradnikov na pod učno ekskurzijo na Češkoslovaško. Ekskurzija bo trajala od 20. marca do 15. aprila. Cariniki si bodo ogledali na češkoslovaškem razne tvomice ln stopili v stik s tamošnjimi cariniki. Član® ekskurzije bo izbrala generalna direkcija carin.
*	Izpremembe v upravni službi. Upokojen je g. Alojzij Kovačič, davčni nadupra-vitelj v Mariboru in ne, kakor smo pomotoma navedli dne 3. t. m. — davčni upravitelj v Celju.
*	Zavarovanje poštnih poslopij. Minister pošte in brzojava je odredil, da se imajo vsa poštna poslopja, skladišča, materijal, avtogaraže in poštni avtomobili v državi zavarovati proti požaru, vse blagajne pa proti vlomu.
*	Spomladanska potovanja po Jadranskem morju. Jadranska plovidba na Sušaku namerava prirediti letošnjo pomlad več zabavnih potovanj po Jadranskem morju. Potovanja se bodo vršila z luksuznim parni-kom »Karagjorgje«, ki ima 12.400 ton. Za prvi dve potovanji, ki se vršita začetkom aprila, je število udeležnikov že kompletno. Tretje potovanje se vrši od 26. aprila do 6. maja ter bodo udeležniki posetili Trst, Benetke, Dalmacijo in Črno goro. Četrto potovanje z istim programom se vrši od 9. do 19. maja, peto od 22. do 31. maja, zadnje potovanje pa od 4. do 13. junija. Cene za ta potovanja se gibljejo med 2950 in 5150 Din, po kabinah in razredu. V teh cenah so vračunani vsi stroški prevoza, prehrane in prenočišč. Podrobnejši podatki se dobe pri Tourist-office Ljubljana, Dunajska cesta 1. ki obenem sprejema obvezne prijave.
*	Ureditev pokopališča naših bojevnikov v Medžidiji. Ob priliki proslave desetletnice epične borbe v Dobrudži je bil posvečen spomenik padlim in umrlim našim bojevnikom. Rumunska vlada ie sedai naše ministrstvo veT obvestil, da Je medžijska občina poklonila štiri hektarje zemlje za ureditev parka, v čegaT sredini se bo nahajalo pokopališče. Za ureditev parka Je ie odobren potrebni kredit. Biva narodni po-
slanec Gjoka Popovič je odpotoval v Med-židijo, da glede ureditve parka potrebno ukrene.
*	Žrebanje invalidske loterije. Danes se prične v Beogradu žrebanje srečk velike invalidske loterije. Izročanje dobitkov se začne dne 14. marca.
*	Državna štipendija za dijake. Za drugo polovico meseca marca je sklicana posebna komisija, ki bo pregledala dospele prošnje za podelitev državnih štipendij dijakom na naših visokih šolah.
*	Italijanski konzularni urad na Sušaku. Italijanska vlada namerava ustanoviti na Sušaku italijanski konzularni urad ter na ta način jugoslovenskim državljanom, ki ne spadajo v obmejno cono, pa imajo vendar Sušak za svoj center, omogoči, da si preskrbe vizum na potni list že na Sušaku in se jim tozadevno ne bo več treba obračati na italijanski konzulat v Zagrebu.
*	Vsem društvom In korporacilam. Dne 26. maja na Vnebohod, bo v Petrovčah slav ncstno odkritje spominske plošče vsem padilim vojakom lavantinske škofije. Vsa društva in vse organizacije se prosijo, da to vpoštevajo ter na dan 26. maja ne priredijo nobenih konkurenčnih prireditev, pač pa se po možnosti udeležijo lepe spominske slavnosti v Petrovčah.
*	Mesto agrarnega geometra je razpisano pri komisarju za agrarne operacije v mariborski oblasti z začasnim sedežem v Ljubljani ln prejemki 1. grupe, II. kategorije drž. uradnikov ter vsa mesta agrarnih geometrov pri komisarjih za ljubljansko in mariborsko oblast, ki se izpraznijo tekom tega razpisa ali zaradi nJega. Prošnje je vložit' najkasneje do 24. marca pri pokrajinski komisiji za agrarne operacije v Ljubljani, županijska (vladna) palača Bleiweisova cesta П. nadstr. vrata št. 20.
*	Pregledovanje liške železniške proge. Te dni pregleduje liško železniško progo novi direktor zagrebške direkcije državnih železnic g. Trebinjac s svojimi načelniki. Ugotovili so, da je proga v derutnem stanju in je nujno potrebno, da se čimprej re-novira.
*	Ptujski promet v Dalmaciji. Meseca februarja ie prispelo v Split 1648 tujcev, od teh 1406 iz Jugoslavije, 102 iz Italije, 63 iz Avstrije, 25 iz Nemčije, 9 iz Amerike, po 8 iz Rusije, Češkoslovaške in Madžarske, po 3 iz Anglije in Norveške, po 2 iz Grške ш Belgije ter 1 iz Rumunije Za velikonočne praznike Je že priglašenih mnogo inozem-cev.
*	Ш. književna tombola Jugoslovenske Matice. Dne 4. t. m. sta bili izžrebani prvi dve številki, in sicer 24 in 7. Kdor Je zadel obe številki v eni vrsti, t J. ambo, naj pošlje dotično tablico na naslov Jugoslovenska Matica, LJubljana, šelenburgova ulica 7-II., in naj javi obenem svoj naslov. S temi številkami bo predvidoma zadetih več amb nego je dobitkov. V tem primeru se bo vršilo dne 10. t. m. še podrobno žrebanje za dobitke. Zato je poslati tablice najkasneje do 9. t m.
*	Ljubljanski velesejem — uradno priznana razstava. Minister za trgovino, obrt in industrijo je priznal VII. ljubljanski vzorč ni velesejem od 2. do 11. julija in П. pokrajinsko razstavo od 10. do 19. septembra kot uradno priznani razstavi. Zato imajo predmeti, razstavljeni na teh razstavah, pravico prvenstva v smislu §§ 90. 107, in 113 zakona o zaščiti industrijske svojine.
*	Skupščina »Oblastnega središča sloven ske trezne mladine v Ljubljani« se bo vršila letos v Mariboru 19. marca. Prostor se javi naknadno. Ob tej priliki se poziva vse odrasle abstinente v Mariboru in maribor ski oblasti, da prisostvujejo skupščini, ter se ob tej priliki po možnosti ustanovi posebno društvo »Treznost« za mariborsko oblast.
*	Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec, izda ja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Letnik 1927., št 1 in 2. Glasbeni del. J. Pavčič Bolne rože, M. Železnik: Prošnia, moška zbora, E. Adamič: Ptičev svet, M. Železnik Sijaj solnčece. Mešana zbora. Književna priloga. Dr. Mantuani: O jugoslovenski glas bi. Dr. St. Vurnik: Kriza tn sanacija našega gledališča. Dr. St Vurnik: Trubar in vokalna glasba. H. Svetel: Važno opozorilo na važno stvar. Nove skladbe in izdaje. Glasbeni listi. Dopisi. Pevska društva. Iz glasbenega sveta. Listnica uredništva in uprave. — Pevska društva, pevci in pevke, pri jatelji petja! Naročite se na »Zbore«! Naročnina za leto 1927 le 40 Din. — Naslov Uprava »Zborov«, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani.
*	Veieposestvo Oskarja Koslerja v Orte-neku. Prejeli smo: Agrarna direkcija je z odlokom z dne 18. јапиатја 1927. rešila pri tožbo, katero so vložili agrarni Interesenti proti odloku okrožnega agranega urada št 541 z dne 30. marca 1926. glede utrditve agrarnih objektov veleposestva Oskarja Kpslerja v Orteneku. Ta rešitev je na vpogled vsakemu agrarnemu interesentu med običajnimi uradnimi urami pri mestnem magistratu ljubljanskem, gospodarski urad Mestni trg 27-1. od 7. marca skozi 8 dni, to je do vštevši 14. marca. V tem času je tud? proti imenovani razsodbi agrarne direkcije dopustna pritožba na pristojno ministrstvo agrarne reforme. Pritožbo bi bilo vložiti pri okrožnem agrarnem rnadu v Ljubljani. Da agrarni Interesenti lahko varujejo svoje pravice ln tega poziva ne prezro, Je dal mestni magistrat ta oglas nabiti na maglstratni deski, dalje ga Je priobčil v dnevnikih ln končno javno razglasil potom okrajnega načelnika za Barje.
*	Nezgoda našega aeroplana. Pri Trilju v bližini Sinja je moral predvčerajšnjim pristati naš vojaški aeroplan, prihajajoč iz Sarajeva. Namenjen Je bii v Mostar, a Je vsled megle zablodil v Dalmacijo. Spustil se ie na tla na nekem travniku ter se skušal kmalu
sopet dvigniti v zrak. Pri tem pa se je
zaletel v neko drevo. Aeroplan je močno poškodovan, pilot in = vodja aparata pa sta bila ranjena.
*	Zagoneten umor. Ob železniški progi Stara cerkev-Kočevje so našli prošli četrtek razmesarjeno moško truplo. V mrtvecu so spoznali Otona Kautskega iz Mlake. Injel je razbito lobanjo, iz katere so silili možgani, truplo pa je ležalo v mlaki krvi. Kakor so izpovedali domači, je šel Kautsky na delo v »Tekstilno«, kjer je bil zaposlen. Kdo je izvršil zločin nad komaj 18 letnim mladeničem, še ni znano. Uvedena je preiskava in upati je, da pride morilec kmalu v roke pravice.
*	Redno uživanje Radenskih zdravilnih mineralnih voda Vas obvaruje mnogih bolezni! Upoštevajte to, dokler je še čas!	85
*	Pri želodčnih težavah, gorečici, pomanjkljivem občutku gladu, zabasanju črevesa, tesnobi, tresenju udov, pomanjkanju spomina povzroči kupica prirodne grenčice cFranc-Josef» pri vsaki starosti in spolu točno p<>-življenje oslabele prebave. Zdravniška poročila iz vročih dežela slavé vodo Franz-Josel za važen pripomoček tudi proti griži ter obolelostim želodca, ki nastopijo kot posledica mrzlice.
*	Tkanina «Eternura», glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. M e d v e d, manuîaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7.
*	Sprejem gojencev v pehotno podoficirsko šolo. II. pehotna podoficirska šola v Bileču v Hercegovini sprejme dne 1. maja 1927 nove gojence. Kandidati marajo biti stari vsaj 17 let, a ne starejši kakor 21 let. Natančnejši pogoji se zvedo pri županstvih, na žandar-merijskih postajah in pri vojaških komandah. Prijave ee sprejemajo takoj.
*	Chypre krema Calderara ie najboljša. ' Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in
povsod samo cPekatete», ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge.	55
*	Penzion «Danica», Sv. Jelena pri Crikvenici tik ob morju. Izvrstna kuhinja, zmerne cene. Vodi Slovenka.	2G7
*	V počaščenje spomina blagopokojne gospe Jaške so darovale ge. Jaeipina Kraigher, Josipina Dimnik in Helena Potočnik po 100 dinarjev a slepce in ge. Vika dr. Kraigherjeva in Stana dr. Boštjančičeva po 100 Din za Jugoslovensko Matico.
*	Planinski spomladanski čaj se dobi sedaj v vseb lekarnah pod Imenom cPlaninka» zdravilni čaj (ime postavno zavarovano). Kjer ga ne bi dobili, ee obrnite direktno na lekarno: Mr. Bahovec, Ljubljana ln Mr. Vidmar, Maribor. (Glej tudi današnji insérât!)
865
Iz Ljubljane
u— Vladni komisar Mencinger odpotuje danes v nujnih občinskih zadevah v Beograd, vsled česar odpade prihodnji teden sprejemanje strank.
u— Z ljubljanske pošte. Računovodstvo telefonske centrale Ljubljana 1. se je preselilo v nanovo prirejene prostore telefonske centrale. Dohod z dvorišča zadnja vrata. Ta oddelek ima začasno telefonsko številko 487.
u_ Prvi sestanek bivših praških študentov v LJubljani se vrši danes ob iprilki Masa rykove proslave ob pol devetih zvečer v veliki dvorani »Kazine«..Pridite vsi!
u— Umrli v Ljubljani. Zadnji teden so bili javljeni sledeči smrtni slučaji: Ivan Močan, mestni nočni čuvaj, 42 let: Josip Kom pare, železniški uslužbenec, 62 let; Frančiška Volan, zasebnica, 62 let; Marija Polz, vdova stotnika, 66 let: Pavla Jaške, trgov ka, 69 let; Franc Gogala, posestnik, 47 let Jera Bahovec, služkinja, 63 let: Ivan Marn zasebnik, 67 let; Ivan Podržaj, železničar v pokoju, 74 let; Janez Frakelj, delavec 52 let; Ivan Kure, hiralec, 72 let; Ivan Hribar, dninar, 61 let; Josip Tomše, mestni delavec 75 let; Franc Klopčar, železniški podurad-nik v pokoju, 86 let; Alojzij Slanovec oblastni policijski poveljnik, 61 let; Marija Šega, hči tesarja, 16 let; Katarina Jamnik, zasebnica, 75 let; Ivan Kraljic, sin posest. 2 leti; Ivan Kariš, sin ključavn., 6 mesecev Cecilija Špan, zasebnica 71 let; Janez Trobec, zasebnik, 20 let; Maks Terček, delavec, 33 let; in Marija Kokelj, žena užitkarja 60 let.
u_ Na današnjo Masarykovo svečanost so
vljudno vabljeni vsi prijatelji slovanske vzajemnosti. Slavnostni govor ima društveni predsednik g. poslanec dr. Albert Kramer spregovori pa tudi g. konzul dr. Fr. Resi. Sodelujejo operna pevka ga. Zaludova, operni pevec g. Banovec, kvartet g. Zorka Prelovca in godba Dravske divizije. Prireditev je pri pogrnjenih mizah. Obleka pro-menadna. Po končanem programu prosta zabava. Bufet je preskrbljen. Vstopnina za pokritje stroškov 10 Din, dijaki in dijakinje svobodni. Pričakuiemo številne udeležbe.
u— Z aeroplanom od Londona do Carigrada. Za ta film, ki ga predvaja ZKD danes ob 9.30 in 11. dopoldne v kinu Matica, vlada med publiko tako veliko zanimanje, da je dTuga predstava po večini že razprodana vsled česar opozarjamo občinstvo, da po-seti v čim večjem številu prvo predstavo ob 9.30 dopoldne, za katero je še dovolj lepih sedežev na razpolago.
u— Razsvetljava v Rožni dolini. Prejeli smo in priobčujemo: Vičani smo z električ no razsvetljavo še precej zadovoljni. Vendar je nekaj nedostatkov. ki se dajo prav lahko odpraviti. Tako je na pr. na ovinku pred Kollmanovo vilo, kjer poteka meja med Ljubljano fn Vičem, ponoči temno kot v rogu Raš tipka' b! snadsla svetilka. Pa

Mladi Habsburžan se zaljubi v krasno ub^go dekle. — Intrige njegovega očeta. Zapodena od doma. — Rafinirana pikantna plesalka hoče omrežiti mladega prin» ca. — Pretresljive scene. — Bogata igra. Razkošna oprema. — V glavni vlogi Liane Haid in Ellen Kiirti.
Predstave dop.: ob pol 11,	Kino Ideal
pop. ob: 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri.
ne da nobena občina ne bi privoščila drugi, da pada nekaj svetlobe zastonj tudi v drugo občino? Zaradi te svetilke se bosta obe županstvi menda že na kak način sporazumeli, kar bi bilo obema občinama Ie v prid. Tudi okoli Strelišča mnogokrat zaradi teme ne ločiš ceste od jarka. Isto velia za nekatere druge točke v Rožni dolini. V svoji skromnosti zaenkrat nimamo drugih želja.
u— Čechosiovaci! Sučastnete se všichni oslavy narozenin presidenta Masaryka, po-fadané v nedeli, 6. brezna t. r. o pul de-vâte hodine večerni ve dvorane »Kazina«. Jihoslovensko-československou Ligou v Lub lani. — Československa Obec v Lublani.
u— Beethoven: IX. simfonija. To delo slavnega klasika prištevajo vsi glasbeni krogi ne le med največja in pomembnejša dela Beethovnova, ampak celo kot eno najuglednejših del glasbene literature vseh časov 'n narodov. Beethoven se pa je tudi sam za to svojo poslednjo simfonijo pripravljal z vso intenzivnostjo. Prvi zapiski in osnutki datirajo že v leto 1817 in šele po preteku treh let je zaključil delo s Schil-lerjevo odo Radosti, katero je napisal kot sklepni stavek svoje IX. simfonije za veliki orkester, soli ln mešani zbor IX. simfonija je čista umetnost in vsi smatrajo kot poseben ponos, kjerkoli se to večno lepo delo izvaja. Ljubljansko izvedbo vodi v četrtek ravnatelj opere g. Mirko Polič v Unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.	3019
u_ Opozarjamo na klavirski večer Jad-vlge Poženelove, ki se vrši v pondeljek, dne 14 t. m. v Fil harmonični dvorani. O programu in avtorjih, kaj več v prihodnjih dneh. Predprodaja v Matični knjigarni.
Nocoj ob pol 9. v Kazini
proslava rojstnega dne prezidenta
T. G. MASARYKA
Vabljeni vsi prijatelji velikega voditelja bratskega češkoslova» škega naroda.
n— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 goljufija, 1 telesna poškodba, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek higijenskih predpisov, 1 prestopek Obrtnega reda, 2 prestopka hoje po železnici in 3 prestopki cestnega policijskega reda. Aretacij je bilo izvršenih 5 in sicer
1 radi pijanosti, 1 radi tatvine in 3 radi vla-čugarstva.
u— Premeten slepar. Pri zasebniku Antonu Jeretu v Streliški ulici št. 10, se je zgla-sil te dni neki mladenič in mu izročil listek, s katerim ga je prosil njegov znanec France B naj mu posodi 500 Din, ki jih trenotno potrebuje. Jere je donositelju lista denar takoj izročil, vendar pa je čez nekaj dni izvedel, da je bil grdo osleparjen, ker ga B. ni prosil nikakega posojila. K sreči pa je Jere goljufa, nekega Janeza Ž. srečal na cesti in ga izročil stražniku.
u— Tat v trgovini. V slaščičarno Rajka Pečnika na Sv. Petra cesti št 9. se Je uti-hotapil v petek neznan uzmovič in v naglici pograbil nekaj tort, obenem pa posegel še v predal za denarjem in spravil okrog 50 Din, nakar ie brez sledu izginil.
u— Obiava. Stovarištu nepreradjenih duvana u Ljubljani potreban je jedan ma-gscin za smeštaj duvana u listu sa razpolo-živim prostorom od približno 2800 četvor-nih metara. Uslcrvi o uzimanju pod zakup oveg magacina mogu se viditi svakog rad-nog dana u kancelariji stovarišta ili na ure-dovnoi tabli fabrike duvana i mestnog magistrata. Pozivaju se zainteresovani da naj-dalie do 1. aprila 1927. dostave stovarištu nepreradjenih duvana u Ljubljani svoje po-nude snabdevene sa 5 Din u taksenim markama. Uz ponudu priložiti skicu i opis magacina. sa naznačenjem kvadratne površine svakog sprata magacina, kao i sve ostale uslove za zakup magacina Iz kancelarije stovarišta nepreradjenih duvana u Ljubljani FMBr 65 do 2. marta 1927. god. 362
n_ Veliko javno tombolo priredi društvo
cSkrb za mladino» v Ljubljani 3. aprila na Kongresnem trgu. Razni lepi in dragoceni dobitki, ki bodo razstavljeni v Izložbah, bodo marsikoga privabili, da bo kupil par tablic ter pcekusil svojo srečo. Ker je čisti dobiček namenjen skladu zgradbe, ki jo bomo gradili v Aleksandrovem na že kupljeni parceli za revno in bolehno deco, upamo, da bo vsnkdo kupil par tablic. — Odbor.	348
n_ Volno, bombaž za strojno pletenje
in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4.	93 u_ Vrtnice, nizke, visoikostebelnate, vrtnice, plezalke, pritlikave marelice, črešnje, višnje, divjo trto, lepotično grmičevje. Fli-der za živo mejo, razne trajnice, nudim občinstvu v mestu in na deželi. Sprejemam napravo in negovanje vrtov. Vnton Ferant, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg št. 3. . x J2 u— Gostilna pri lajmoštrn priporoča belega, močnega dalmatinca 11 Din, za slabokrvne Otelo 11 Din, Stajerc 12, Bizelc 14, Portugalka 14, Jeruzalemec 16. Pikerčan 20 Din. 367 u— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v juliju 1926 zastavljenih predmetov v četrtek 10. t. m. ob 3. popoldne v uradnih prostorih v Prečni ulici.
u_ Pozor krojači, šivilje in nešivilje. Ne
pozabite na krojni tečaj, ki se bo pričel dne 7. marca in na razstavo krojev in m odelo? na kroinem učilišču, Stari trg 19, Ljubljana.	364 u— Klub Primork priredi v sredo dne 9. t. m. v «Kazini» svoj zaključni plesni venček, na katerega vabi vse prijatelje kluba. 368 MrasnmHiiiiuiiiiiiiii Vljudno naznanjava, da sva otvorila v Liub an', Vegova ulica št. 8/1
modni salon
za gospode in dame.
§ Wohinz & P?gon.
«vim^^pmr^vrnavraRiRlllIlH
Pnporo>ani vel.ko zaog>	-691
modfotoi/. otoman. vsekovrs ne mreže, z ož i ve pistetje divane itd.
Veli«a izbira žime, afrika (Seegras) vedno v zalogi in na ceneje prodaja
РЗДШС JASER. tapetnik
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip it 29
Poleg Zmajskega (pre,e mesaiskega^ mostu
0№ke. muze, krila
nudi cenj. damam v bogati izoeri, najdovršenejši fazoni po brezprimerno nizkih cenah
Betiha? & VelepU, Mestni trg 13.
Iz Maribora
a— Mariborski občinski svet ima svojo sejo v četrtek 10. t. m. ob 17.
a— Mariborska porota prične v pondeljek 7. t. m. s pomladanskim zasedanjem.
a— Udeleženci shoda dr. Korošca, na katerem je vršil dne 14. januarja «reditelj» sko» službo poslanec Žebot z mesarskimi pomočniki, se naj blagovolijo zglasiti v mariborski podružnici «Jutra», Barvarska ulica 1. G. Žebot bi namreč rad sedaj spra vil s sveta svoja tedanja junaštva, o ka. terih sta prej navdušeno poročala celo «Slovenec» in «Straža». Potrebno je torej, da priče očividci g. Zebotu osvežijo spo» min.
a_Novi veliki župan dr. Fran Schaubah
je koroški rojak, star 46 let. Bil ie vedno pristaš klerikalne stranke, kar ga simpatično loči od drugih pristašev politike SLS, ki so bili v mladenfških letih nekateri še začetkom svojega javnega delovanja hudi na-prednjaki, pa so se šele pozneje prelevili, ko so začeli delati karijero. Dr. Schaubach se je posvetil sodni službi in je na glasu kot dober Jurist sodnik. V justici Je hitro avan-ziral, ker ga je klerikalna stranka (ne narod kaor pravi včerajšnji »Slovenec«) poslala v ustavotvorno skupščino, nato pa mu preskrbela svetniško mesto pri okrožnem sodišču v Mariboru. Imenovan je bil namreč na svetniško mesto, ki nI bilo sistemizirano in ne razpisano in je na ta način preskočil več svojih tovarišev. Upravne prakse nima nobene. Klerikalna stranka ga je postavila samo iz političnih motivov na položaj velikega župana. Za klerikalno stranko in njeno inteligenco pa Je najbolj značilno to, da ni mogla najti med upravnimi uradniki moža, ki bi bil kvalificiran za mesto velikega župana. Sprememba že iz tega razloga ne more biti v korist upravi in še manj narodu.
a— «-/r hrvatskega kulturnega sveta*. Opozarjamo ponovno na zaključno preda« vanje o hrvatski umetnosti, o hrvatskem slikarstvu in kiparstvu. Hrvatsko kipar, stvo je doseglo z velikim Meštrovioem svetovni sloves. Predaval bo umetnostni zgodovinar, ravnatelj zagrebške umetnost, ne akademije, na kateri ravno deluje naš Meštrovič — dr. Branko Senoa v pondeljek 7. marca ob 8. zvečer.
a— Nagrada mariborskim inženjerjem. Na našo včerajšnjo tozadevno notico o podelitvi nagrad za idejne skice hotelskih hiš v Rogaški Slatini nam poročajo, da je bila edina nagrada razdeljena med anonimnim projektantom pod geslom Donat in projektantom inženjerjem arhitektom Jelencem -in Slajmerjem, ter v toliko popravljamo včerajšnjo notico.
a— Trije vinarski in kletarski tečaji, ki bi se morali vršiti od 8. do 12. t. m. v sred nji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, odpadejo radi škrlatice. Vršili se bodo po» zneje in bo to še pravočasno javljeno.
a— škrlatica v Vinarski šoli. V zavodu Srednje vinarske in sadjarske šole v Kr. čevini pri Mariboru sta se pojavila dva slučaja škrlatice, tako da je pouk še za prihodnji teden ukinjen.
a— Španska še vedno močno razsaja po mestu med odraslimi kot tudi med mladi, no. Bolnica je polna, po šolah razredčeni razredi in tudi mrtvaški zvonec neprestano poje. Zdravniki upajo na zboljšanje situ. acije s toplejšim pomladnim vremenom.
a— Sestanek obrtnih pomočnikov. Dne 7. marca se vrši točno olr 20. uri sestanek obrtniških pomočnikov in pomočnic na I. deški šoli v Razlagovi ulici radi pomočni« škega cvetličnega dne, ki se bo vršil dne 19. marca. Razdelitev razstavnih predpri. prav in določitev družabnega večera. Od» bor vabi obrtniške pomočnike in pomočni» ce, da se sestanka sigurno udeležijo in po« kažejo, da se zavedajo svojih obrtniških gospodarskih dolžnosti. Posebno se vabijo gospodične obrtniške pomočnice.
k Celja - *
Poslovilna družabna prireditev. V dvorani Celjskega doma se le zbralo včeraj po običajnem učiteljskem zborovanju pri skupnem obedu mnogo nad sto učiteljev in učiteljic, da se poslove od svojega'splošno priljublj enega uradnega predstojnika in stanovskega tovariša, srezkega šolskega nadzornika g. Ludovika Cerneja, ki je bit nedavno na lastno prošnjo upokojen. Zbrano le bilo skoro polnoštevilno učiteljstvo, udruženo v celjskem in savinjskem učiteljskemu društvu, dalje več zastopnikov drugih učiteljskih društev. Med najboljšim razpoloženjem je sledila zdra-vica za zdravico, vmes pa je igral del salonskega orkestra celjskega Godbenega društva, ki ie bil zaseden po večini z godbeniki iz učiteljskega stanu. Govorili so svojemu poslavljajočemu se tovarišu gg. upokojeni nad učitelj Fran Brinar iz Goto-velj, gdč. Ivanka Zupančičeva, šolska itpra-viteffica na celjski mestni dekliški osnovni šoli, nadzornik g. Potočnik iz Štor, upokojeni nadučitelj Jurko iz Vojnika, ufitelj Br. Zemljič za celjske osnovne okoliške šole ter upokojeni nadučitelj Zotter z Gomil-jikega. Za lepe prijateljske besede se je vidno ginjen prisrčno zahvalil g. nadzornik Černei, ki se očividno le težko loči od svojega dolgoletnega poklica.
e— Novi srezki šolski nadzornik. Na celjskem srezkem poglavarstvu je te dni nastopil svoje službeno mesto srezki šolski nadzornik za srez Celje-Vransko g. Ri-tiard Pestevšek. Novi nadzornik je na glasu kot odličen vzgojitelj ln mladinoljub. Zato smo trdno prepričani, da bo s svojim bogatim izkustvom na polju šolstva storil še marsikaj koristnega.
c— Gozdni požar. Včeraj popoldne je nastal na Pečovniku pri Celju velik gozdni požar. Vzroki požara in škoda se radi oddaljenosti do sedaj še niso mogli konsta-tiratl. Kmetje in delavci so po večurnem deiu končno požar zadušili.
e— Trgovski nastavljene) ln nastavlien-ke v Celju prirede danes v mali dvorani Celjskega doma »Čajanko«, h kateri se vsi člani najvljudneje vabijo. Začetek ob 4. popoldne do 7. rvečer. Med čajanko igra priljubljeni Jazzband. Vstopnine ni.
e— Odvetnik dr. Al. Gorlčan v Celju je preselil svoio odvetniško pisarno v prostore Narodnega doma.	339 e— Občni zbor podružnice Jugoslovenske Matice v Celiu bo v četrtek, dne 24. t. m. v celjskem Narodnem domu. Pričakujemo, da se občinstvo občnega zbora prevažnega naciionalnega društva udeleži v častnem številu.
e— Društvo stanovanjskih najemnikov v Celju bo imelo svoj redni občni zbor v četrtek, dne 24. t. m. ob 8. zvečer v celjskem Narodnem domu z običajnim sporedom.
Iz Zagorja
z— Potnikom, ki se vozijo skozi Zagor« Je, je znano, da jc vlak, ki se je pribiiže« val železniškemu mostu v Zagorju, vozil s 15 km brzino. Marsikteri potnik se je globoko oddahnil, ko je prišel srečno čez dabl rnoet Ta strah, ki je potnikom delal 7 mesecev preglavice, je bil preteklo src« do odpravljen; sedaj vozijo namreč vlaki z enako hitrostjo kot preje. Treba jc bilo premenjati le par tračnic in križišče, kar je delavstvo napravilo v par urah. Delo
Si se je odlašalo, ker ni bilo «kredita», rez komentarja.
z— Slabe ceste. Ceste v zagorski dolini •o v tako »labem stanju, kakor mogoče nikjer drugod. Cestni odbor je zadnje ča» »e napravil nekaj kanalizacij, da sc ob na» livih steka voda v Medijo. Pa vse to ne Ivo dosti pomagalo, ako se ceste no posip» ljejo zadostno 7. gramozom, in ne oskrbu» jejo redno. Ker ima oblastni odbor sedaj vso oblast nad cestnim odborom, upamo či» sto gotovo, da bo dosedanji cestni odbor ozir. načelnika odstavil, drugače utonemo v blatu.
z— Ali si že član Vodnikove družbe? Vsak narodno zavedni Slovenec in Sloven» ka mora biti član Vodnikove družbe. V Zagorju je poverjenik učitelj g. Ušulin, sprejemajo in vpisujejo pa nove člane vsa narodna prosvetna društva. Dolžnost vsak« terega člana je, da sc vpiše pri svojem ku!» turnem društvu. Za ceno 20 Din dobi vsak član 4 lepe podučne knjige.
z— Udruženje vojnih invalidov, gledali» ški odsek iz Ljubljane priredi v režiji go» »poda Drenovca danes v Zadružnem domu na Lokah burko v 4. dejanjih «Vražja mi« sel». Čisti dobiček jc namenjen vojnim si» rotam.
Iz Trbovelj
t— Okrajno sodišče v Laškem naznanja, da se bodo vršili v Trbovljah leto» urad« ni dnevi; 2. aprila, 7. maja, 11. junija, 9. julija, 13. avgusta, 10. septembra, 5. no» vembra in 3. decembra, vsakokrat od 9. do 12. in 14. do 18. ure v rudniški restav» rs ci j i na Vodah.
t— Občni zbor gasilskega društva v Hrastniku se bo vršil danes pri Birtiču.
t— Občina za kmetske interese. Občina je odstopila Kmetijski podružnici v Tr» bovljah 12 arov zemljišča za drevesnico proti primerni najemnini Drevesnico bo uredil občeznani sadjar, učitelj Mirko Suš» nik.
Iz Novega mesta
n—• Ne naslov varnostne oblasti. Od Novega mesta do Stoplč je napeljan elek» trlčni tok visoke napetosti. Drogovi so vsi pc vrsti prepereli in je zlasti v količkaj deževnem vremenu nevarnost, da se kak drog zruši na tla. Ceeta, ob kateri stoje, je ena najbolj prometnih. Da se prepreči že vnaprej vsaka nesreča, naj nadzorstvena varnostna oblast ukrene vse potrebno, da ae nadomestijo trhli drogovi z novimi. Okoličani smo v tem oziru ie večkrat in» tervenirali, vendar zastonj. — Okoličani iz prizadetih vasi. n— Pasji kontumac še vedno traja, če»
Sav že dolgo ni bilo nobenega novega slu« ja stekline.
n— Kvalifikacijski turnir šahovskega kluba v Novem mestu bo te dni zaključen.
n— Veliko število obolelih na španski. Proti Gorjancem v cmeri na Podgrad ni vasi, kjer ne bi ležalo večje število bolnih na španski. Bilo je tudi ie več smrtnih slu« čajev. Kmetje ne kličejo zdravnika, tem« т*б ee zdravijo t žganjem
Naznanilo
Kdor želi imeti letos prvovrstno in naj« modernejšo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki
Ivan Martine,
sobni slikar in pleskar, LJUBLJANA, Po«
Ijanska cesta 20. :—: Konkurenčne solidne cene! :—:
Sport
Današnje nogometne tekme v Ljubljani
Ka športnem prostoru SK Ilirije sc vrši» ta danes otvoritveni tekmi letošnje nogo« metne sezone v Ljubljani in sicer tekmi Hermes : Krakovo in Ilirija : Panonija, dve tekmi L kola za prehodni pokal na» šeg-a nogometnega podsaveza. Prva se prič» ne ob 14. uri, druga ob 15.45. Naslednjo nedeljo sc odigrajo preostale tri tekme I. kola, 19. in 20. t m. pa igra med seboj petorica zmagovalcev iz I. kola. 25. t. m. se vrši odločilna tekma v ljubljanskem okrožju podsaveza, nakar igrajo okrožni zmagovalci Ljubljane, Maribora in Celja med sebo semifinale in finale.
Za L kolo je določil žreb navidezno ne« enake nasprotnike. Vendar le navidezno, kajti splošno pomanjkanje treninga v zim» skem času, spremembe moštev v vseh klu» bih, posebno pa ambicijoznost in borbe» nost manjših klubov utegnejo izenačiti šanse ter prinesti marsikatero preseneče» nje. Ravno srečanje navidezno neenakih protivnikov je, kar daje pokalnim tekmam posebno privlačnost ter jih napravi mno» gokrat zanimivejše od prvenstvenih te» tem,
ASK Primorje : SK Slovan. Danes, v nedeljo, odigrata navedena kluba prijatelj» sk tekmo. Obe moštvi nastopita v neko» liko spremenjen' postavi; rvri Primorjaših bo ojačil napadalno vrsto Erman, ki vsled blezure ni igral skoro celo jesensko sezo» no. Tekma se vrši na igrišču ASK Primor» jc, Dunajska cesta, ter prične ob 14.30.
SK Jadran opozarja članstvo, da se vrši danes ob 9.30 občni zbor v salonu pri Mraku. Udeležba obvezna. — Odbor.
SK Slovan obvešča svoje igralce, in si» cer: Skonc, Hočevar, Flak, Globelnik I. in II., Volkar, Skalar, Vrhovec, Bucik, Vrtač» nik, Rakuš, Gregorič, Kastelic, Burger in Ternotic, da je v nedeljo popoldne ob 15. trening z ASK Primorje. Imenovani imajo biti o! 14.30 na igrišč ASK Primorje.
Včerajšf" noiome* na Dum. ju. Vče» čaj v soboto se je vršila na Dunaju pr» venstvena nogometna tekma med vodilnim BAC in \VAČ. Docela nezasluženo je zma gai BAC z 2 : 1 (1 : 0). Moštvo WACa je bilo skoraj skozi vso tekmo v premoči.
Olimpijske igre leta 1932. Leta 1932. bi se morale olimpijske igre vršiti v Los Angelesu. S strani Amerike pa se dela na to, da bi se ta olimpijada vršila v Washing tonu, kjer bi se zgradil stadion, v katerem bi imelo prostora nič manj kot 100.000 gle« dalcev. O tem vprašanju bo še sklepal glavni olimpijski odbor. Leta 1936. se bo olimpijada najbrže vršila v Pragi, kjer se bodo ob istem času vršile sokolske sveča» nosti.
Seja JZSS se vrši v pondeljek, dne 7. marca ob 23.30 v kavarni Emona. Vsi čiani upravnega odbora in nastavniškega zbora naj sigurno prisostvujejo seji, ker so važne stvari na dnevnem redu. JZSS.
Pinfrpong. SK Ilirija namerava usta» noviti pingspong sekcijo, ki bo imela na» men propagirati ta zelo priljubljeni in raz» širjeni sport. Klub razpolaga z lokalom in potrebnim inventarjem za igro. Prirejati namerava tudi razne turnirje po vzgledu mednarodnih turnirjev, ki se vrše posebno pozimi kot nekako nadomestilo za tenis. Te dni se bo vršil sestanek vseh intere» sentov v klubski sobi SK Ilirije v kavarni «Evropa». Tega sestanka naj se zlasti ude» leže oni, ki sc nameravajo udeležiti otvo»
ritvenega in propagandnega turnirja, ki se bo vršil začetkom aprila. Podrobnosti gle» de treningov se dofo H jo na sestanku, ki se bo pravočasno objavil.
Sah
Šahovski veleturnir v Newyorku
Capablanca in Niemcovič vodita.
Mesto pričakovanega X. kola, sta bili v četrtek popoldne odigrani dve prekinjeni partiji in sicer Aljehin : Vidmar in Niem» covič : Marshall, dočim sta bili ostali dve viseči partiji Vidmar : Marshall in Mars» hali : Aljehin odloženi na petek.
Partija Aljehin : Vidmar je končala po 50, potezah remis, kakor je bilo tudi pri» čakovati. Tudi Niemcovič se je moral pro» ti Marshallu zadovoljiti z remijem. Pač pa je ta dan važen radi tega, ker je Niem» covič definitivno dohitel svetovnega prva» ka Capablanco in dosegel enako število točk.
Sedanje stanje IX. kola: Capablanca in Niemcovič po 6 in pol, Aljehin in Vidmar po 3 in pol (1), Spielmann 3, Marshall 2 (2).
V petek sta bili odigrani še ostali dve viseči partiji: Aljehin : Marshall in Vid» mar : Marshall.
Aljehin si je v sredini igr« priboril ene» ga kmeta, kar je zadostovalo, da je po» tem v končnici Marshall podlegel.
Naš prvak dr. Vidmar je v' damskem gambitu izvojeval proti Marshallu že do» minantno pozicijo, napravil pa je potem pogreško, ki jo je njegov nasprotnik ta» ko j tcmljito izrabil in odnesel zmago. Ta» ko je Marshall — že znan zli duh našega mojstra — zopet enkrat pripravil dr. Vid« m ar ju črni dan.
Končno stanje po IX. kolu: Capablanca in Niemcovič po 6 in pol, Aljehin 4 in pol, Vidmar 3 in pol, Spielmann in MaTshall 3.
Prireditvena sekcija ljubljanskega šahov» skega kluba. V okvirju ljubljanskega ša» hovskega kluba se je ustanovila prireditve» na sekcija, ki bo prirejala šahovska preda» vanja in produkcije. Sekcija prične. takoj z delom. Prvo zanimivo predavanje bo o Newyorškem turnirju. Pri predavanjih se bo pobirala neznatna vstopnina. Priredit» vena sekcija opozarja podeželske klube in šahovske krožke, da je pripravljena pre» vzeti inicijativo za šahovske prireditve tu« di na deželi. Klubi in krožki naj se v takih slučajih obračajo direktno na «Prireditve» no sekcijo ljubljanskega šahovskega klu« ba», ki jim bo sporočila pogoje in vse po» trebno za zaželiene prireditve. V progra» mu sekcije je ustanavljanje klubov po več» jih krajih Slovenije in bo sekcija zbirala tudi podatke o njih delovanju. Glavni na» men sekciji pa ja gojiti resen šah, ker ja pri napredovanju šaha v drugih pokraji» nah naše države, nujno potrebno, ako ne» čemo zaostati.
Glavni turnir ljubljanskega šahovskega kluba. Odbor ljubljanskega šahovskega kluba razpisuje redni glavni turnir za na» slov klubsicega prvaka. Prijave sprejema klubov blagajnik vsak dan od 6. do 8. zve» čer. Žrebanje se vrši v-pondeljek 7. t. m. Turnir se bo igral. dvakrat na teden v igralni sobi kavarne «Emona», in sicer v torkih in petkih vedno ob pol 8. zvečer. Prijavnina znaša 15 Din, kavcija pa 25 Din Pravico do udeležbe imajo sledeči kvalifi» cirani igralci: Jerošov, Furlani, Ciril Vid» mar, Josip Vidmar, Mrzlikar, Vogelnik, Rupnik, ing. Tekavčič, Dernovšek, Zidan, Gabrovšek, Sever, Pire in Stupan. V inte» resu kluba je ,da se po možnosti vsi udele» že turnirja, ker nam je letos braniti naslov državnega prvaka proti napredujočemu Beogradu in Zagrebu. Igralo se bo po stro» gih turnirskih pravilih s kontrolnimi ura» rri. Prekinjene partije sc bodo odigrale vsako nedeljo dopoldne.
Wremerasko poročilo
Meteorološki гатоН » Ljubljani tj. marca 1927.
Višina barometra 308.8 m
Kraj		Cas	Barom.	Tcmper.	Br •Л -{č	Smer vetra ir brzine •letri1	Oblačno 0-10
opazovanja							
		7.	/640	0-5	»1	mirno	b
Ljubljana		8.	764-9	1-2	84	mirno	10
(dvorec) .	• •	14.	752-1	2*6	53	WSW 6	4
		21.	752 6	7-3	17	\V 0.5	0
Maribor .	* •		763-5	1-0	92	NW U	0
Zagreb . .	• •		760-2	4-0	75	mirno	0
Beograd <	> »	8.	7o0 4	20	90	N 1.5	0
Sarajevo .	» .		763-5	>0	71	E 15	0
Skoplje . .			768-5	7-0	82	mirno	10
Dubrovnik	. h		757'9	9-0	38	W 3	0
Split . . .	. .	7.	/63 6	.•0	51	NE 3	0
Praha . . .			750-0	14)	-	mirno	2
Vrsta padavine
ob ордетпЈо » mm do 1. in
megla megla
morje lahko
4.0
0.6
Solnce vzhaja ob 6.33, zahaja ob 17.52, luna vzhaja ob 7.52, zahaja ob 20.04.
Nnjvišj» temperatur» danes » Ljubljani 12.9 C, najnižja 0.1 C, fovprečnJ barometer j< ianes » Ljubljani nižji za 3.2 mm kot včeraj.
Zapadna polovica Evrope je bila tudi v tem tednu pod gospodstvom atlantske de» presije, ki se trdovratno drži nad morjem v bližini velikobritanskega otočja in sc no» če podati na potovanje proti vzhodu, ka« kor je sicer običajno težnja takega zračne» gu vrtinca. Središče depresije se giblje na razmeroma neširokem predelu октод An» glije; v velikanskem krogu je nad Evropo viemc pod vplivom tega sistema nizkega zračnega tlaka. Nad vso zapadno polovico piha spričo tega jug ali južnozapadni ve» ter, povsod je zavladala razmeroma viso» ka temperatura. Nebo je domala povsod oblačno, ali dežja ni bUo nikjer posebno mnogo.
Dasi je središče depresije v glavnem sta» cijonarno, se je njen vpliv vendarle raz» širil proti vzhodu čez Poljsko v zapadno in celo v srednjo Rusijo. Tudi zračne pla» sti nad Rusijo je potegnila s seboj južna zračna struja in toplejši južni zrak je po» plavil širne ravnine. Od Karpatov tja do dolnjega Dona in do Moskve «e je tempe» ratura zvišala do ničle; Odesa, Kijev, Mo» akva, Vilna, Petrograd, vsi ti kraji so Ime» li od torka naprej temperaturo okrog nič» le. Mraz je ostal omejen na Povolžje m na sever; tam je še vedno mraza 15 do 20 stopinj C pod ničlo.
Četrtek je prinesel nekoliko spremembe. Od severne depresije se je izobiičil nekak zaliv nizkega tlaka proti jugu, v obliki po» Jotoka, katerega središče je postal samo»
stojen zračni vrtinec. Take oblike nizkega ti'aka so vedno izvor živahne vremenske prekucije; tudi to pot smo dobili deževen dan, na večer pa celo prvo pomladansko nevihto, ki je od nas potovala v zračnem vrtincu preko Srednjecbnavskega nižavja proti vzhodu. Za njim jc planil na jug mr« zlejši zrak od scvcrozapada, zato se jc zja» snilo in nekoliko shladiio.
Ob zaključku tedna je sicer še lepo in hladnejše, ali vse kaže, da se moramo pri» praviti ns novo vlažno južno vreme, za« kaj središče glavne depresije je še vedno v bližini Anclije.
S prvim marcem pričenja meteorološka pomlad. Prvi dan letošnjega marca nam jo je uvedel povsem pravilno; sneg je iz» ginU in toplota je z« pričetek pomladi za» doetna. Zgodnje pomladansko grmenje pomeni po kmetsKem pregovoru, ca bo ▼ kratkem še snega. Tudi če se to obnese, more biti samo še trenutna reakcija. Ne» prijetnejša bi postala situacija le, če se obnovi vzhodna zračna struja, dokler je v Rusiji še toliko snega, kot ga je sedaj.
Dunajska vremenska napoved za nede» Ijo: Najprej mflo In jasno vreme, v se«
vernih Alpah Južni vetrovi, kasneje po» slabšanje.
Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Lahni vzhodni vetrovi, mak» spremenljivo
in večinoma oblačno, dež, temperatura od 5 do 10 stopinj, morje nekoliko razbur» kano.
Gospodarstvo
Tedenski borzni pregled
Zasebne vrednote mirne, državne v valovanju. _ Obilica zasebnega blaga na deviznem tržišču. — Dinar nespremenjen. — Majhno valovanje lire.
Zagreb, б. marca.
Ta teden so se bančne vrednote precej umirile. Največjega zanimanja so bile deležr ne, kakor običaju o, močnejše vrednote, ki so zabeležile manjše zaključke, kakor Praštediona, Eekomptna, Jugo in druge. Ljubljanska kreditna je bila skoro brez blaga. Promet v bančnih vrednotah je bil manjši kakor predzadnji teden.
Enako so bile mirnejše industrijske vrednote. Močnejših tečajnih sprememb ni bilo. Promet je bil srednji in omejen iui malo število vrednot. Dubrovačka je bila malo čvrstega in ee jc zaključevala po 410 — 420 v precejšnjih količinah. Drava se je dvignila tekom tedna od 485 na 500. V Trbovljah, katerih tečaj je malo popustil, je bil precejšen promet; oslabele so od 425 na 418. Vevče so se v manjši meri zaključevale po 130 do 13250. Sečerana Osijek je malo poskočila, in sicer na 495.
Državne vrednote, predvsem Vojna škoda, so ta teden valovale. Vojna škoda je bila v prvi polovici tedna čvrsta, a v drugi slabša. Zaradi močnega povpraševanja in pod vplivom beograjskih tečajev v pondeljek, torek in sredo se je tečaj dvigal. Povpraševanje je bilo zlasti krepko po promptnem blagu, katerega je primanjkovalo. Od terminov se je največ zaključeval april. Inozemski kupci so nastopali v manjši meri. V četrtek je nastal pri Vojni škodi preokret, ker so bile javljaie iz Beograda cenejše ponudbe, vendar do izrazite baisse ni prišlo, ker je bilo število prodajalcev vedno precej omejeno. Včeraj je bil položaj za Vojno škodo malo prijaznejši Promet v Vojni škodi ie bil ta teden priličen, zlasti v terminih. Investicijsko je bilo ves teden čvrsto ln ee Je dvignilo od 88 na 80.5. Agrarne so bile precej mirne in stabilne na nivoju 56 — 56.25.
Na deviznem tržišču es je že v pondeljek pojavilo obilo zasebnega blaga v gkoro vseh devizah in ga je bilo ves t «len precej. Narodna je ves teden intervenirala zelo malo, in to največ v devizah na Prago, manj v devizah na Švico in London. Proti koncu tedna ie bila zasebna ponudba malo manjša. Spričo večje poudbe so nekateri tečaji malo valovali, tako Dunaj, London, Berlin. Devi-za na Italijo je bila prvotno slabša, a včeraj zopet čvretejša. Promet na deviznem tržišču je znašal dnevno med 6 in 8 milijonov dinarjev.
V današnjem svobodnem prometu je bilo dopoldne poslovanje zelo slabo. Italija je bila živahnejša in se ji je blago dvignilo na 251.5. Pariz se je ponujal po 223.5, dočim so druge devize bile brez sprememb. Za Vojno škodo ni bilo zanimanja. Promptna je zabeležila 342 — 343.
Ljubljanski trg
V cenah ni bilo minuli teden nikakih P'>-sebnih sprememb. Cene jajcem pokazujejo tendenco slabljenja, dočim ee je kislo zelje malo podražilo. Blaga je v splošnem bilo vodno dovolj. Bile so naslednje cene:
Meso in mast: govedina 15—18, teletina 17—20, srinjana 19—22.50, koštrunje meso 13—14, jagnjetina 20, konjsko meso 6—8, slanina 19—20. mast 23—25. prekajeno meso 25—30, gnjat 30—35. suhe kranjske klobase 50, prekajena slanina 23—25 Din kg. — Pe-rolnina: kokoši 23—35, petelini 30—40, race 30 Din komad. Domači zajci: 15—20 Din komad. Ribe: karpi 25—30, lin ji 25, ščuke 35, klini 15—20, pečenke 10 Din kg. — Mlečni izdelki: mleko 2.50—3 Din liter, sirovo maslo 44, čajno 55, kuhano 44, bohinjski sir 3G—10 Din kg. — Jajca: 0.75—1 Din komad. — Sadje: luksuzna jabolka 12, I. 10, II. 8, III. 6, orehi 12, luščeni 34 Din, oranže 1— 2.50 Din komad. — Špecerijsko blago: kava 42—76, sladkor kristalni 15, v kockah 17, riž I. 10, IT. 8.50. čaj 75 Din lt?, olje 18—20 Din liter. — Mlevski izdelki: moka <0> 5.75—6, <1, 5.50, <3» 4.50, kaša 6—7, je?prerij 5—7, turščična moka 3.50—4, turščični zdrob 4—4.50, pšenični zdrob 7 Din kg. — Kurivo: premog 42 Din metrski stot, trda drva 150, mehka 150 Din kubični meter. — Krma: sladko seno 100, polsladko 80, kislo seno 73, slama 50 Din za metrski stot. — Zelenjava in podobno: tržaška njserica 16, endivija 16, motovileč 40, radič 18, pozno zelje 6—10, rdeče 8—10, kislo 4, ohrovt a—10, karfijola 8—10, čebula 4—5, česen 8—10, kolerabe pod žemljice 1.50, krompir 2, kisla repa 2.50—3 Din kg.
Mariborski trg
Na včerajšnji trg so pripeljali slaninarji na 48 vozeh 152 zaklanih svinj, ki so jih prodajali po 10.50 — 30 Din kg na drobno 1er po 15—17 Din kg na debelo. Krompirja je bilo na trgu 36 voz po 2 — 2.25 Din za kg. V splošnem ni bilo v cenah nikakih posebnih sprememb.
Ostale cene: Meso in mast: goveje гаесо 8 — 18, telečje 10 — 19, svinjsko 10.50 do 80, slanina sveža 21.50 — 22, prekajena 24 do 26, gnint 25 — 30. ovčje meso 8 — tO, kranjske klobase 30 — 33 Din kg. Perutnina: kokoši 30 — 45, piščanci 27.50 — 87.50, race 30 — 50, gosi 60 — SO, purani 55—150 Din komad Domači zaici: 8—40 Din komad. Zelenjava iu podobno. česen 11 — 13, čebula 5 — 6, kislo 7,elje 3.50 — 4. kisla repa 2, grah v stročju 20 Din kg, karlijola 5 — 15, ohrovt 1 — 6. sveže zelje 2 — 5 Din kom«d, glavnata solata, radič, špinača 14 — 16 Din kg. Sadje: jabolka 2 — S, hruške 4 _ 10, češplje suhe 7.50 — 10 Din kg. Mlečni izdelki: mleko 2.50 — 3, smetana 12 — 14 Dm liter, maslo sirovo 40 — 48, čajno 50 — 65, kuhano 50 Din kg. Jajca: 1 — 1.25 Din ko-mM. Med: 30 — 35 Din kg.
Kmetje so pripeljal: na trg še 10 voz sena, 4 otave in 6 slame. Cene: seno 80—100 Din, otavs 90, slama 35 — 45 Din ra 100 kg.
Tržna poročila
Dunajska borza za kmetijske produkte
(4. t. m.) Severoameriške borze nespremenjene, dočim je na borzah v La Plati turščica oslabela. Na dunajskem tržišču je vladalo dalje kupčijsko mrtvilo. Pšenica je bila edini predmet, za katerega je bilo večje zanimanje. Uradne notice nespremenjene.
= Pred likvidacijo Slovenske banke v Ljubljani. V soboto 26. t. m. ob 12. se bo vršil izredni občni zbor delničarjev Slovenske banke, d. d. v Ljubljani. Na dnevnem redu bodo med drugim predlogi upravnega sveta in nadzorništva glede kritja upnikov in odškodbe delničarjev, odnosno glede sanacije
Slovenske banke ter sklepanje o eventualni likvidaciji zavoda.
— Ministrstvo ca kmetijstvo in vode ter pospeševanje hmeljarstva. Kakor poročajo, ee bo 6. t. m. vršila v Beogradu v ministrstvu za kmetijstvo in vode hmeljarska anketa, na kateri se bo razpravljalo o zaščiti produkcije in trgovine kvalitetnega hmelja. Anketa se bo bavila tudi z vprašanji pospeševanja našega hmeljarstva Ministrstvo j» že izdalo knjižico o gojenju hmelja, Id se bo po srezkih kmetijskih referentih razdelila v vseh grezih, kjer se goji hmelj, med najnaprednejše hmeljarje. Kakor sklepamo po časopisnih vesteh, ee bo obravnavalo na anketi tudi vprašanje razširjenja te kmetijske panoge po krajih, kjer se hmelj še ne gojL Ni nam znano, kdo vse se bo udeležil te ankete, vendar upamo, da bodo na njej zastopani tudi savinjski hmeljarji. SavinjAa dolina, ki je najstarejši hmeljarski okoliš v Jugoelaviji, ima že dovolj izkušenih mož, ki bi znali posredovati, da se ne bi sprejeli na anketi eventualni nepremišljeni sklepi, odnosno nasveti. Številne notice in članki o hmelju, ki jih čitamo v jugosloveMkem časopisju, nam vzbujajo domnevo, da sicer vsa Jugoelavija pozna pravljico o čarobnih hmeljskih cenah, vendar pa novi interesenti nimajo jasnega pojma o hmeljarstvu, hmelj-ski trgovini in vseh okolnostili, ki dovajajo do res prilično dobre rentabilnosti hmeljarstva. Pripominjamo, kar smo v našem listu že ponovno povdarjali: IlmelJ ponekod sploh ne uspeva ali pa prav slabo. Velike investicijo za hmeljarstvo v takih krajih so pro4 vržen denar. Slab hmelj se sicer včasih tudi proda po prav nizkih cenah, in še to le, č* je svetovna produkcija hmelja majhna. Pridelovanje slabega hmelja je nerentabilno za pridelovalca in škodljivo za hmeljarska okoliše, kjer se prideluje kakovostno dober hmelj, kajti velika produkcija slabega hmelja ruši tudi cene dobremu blagu. Podob« je, da pri nas tega novi prijatelji hmelja še ne vedo. Za dokaz, da je stvar takšna, naj nam služijo kmetijsko naprednejše države, kakor Češkoslovaška, Nemčija, Francija itd., kjer se prideluje hmelj le v majhnih okoliših in ga v pokrajinah, ki niso primerne za to kulturo, ne gojijo, čo bi hmelj uspeval povsod, bi mu bile cene tako nizke, da bf se hmeljarstvo rentiralo slabše od vsake druge kmetijske panoge.
= Veliki pomladni sejem avtomobilov v Zagrebu. Letos od 1. do 8. maja se bo četrtii vršil na Zagrebškem zboru бејет avtomobilov. Obenem s tem sejmom se bosta vršila sejma kmetijskih strojev in radijskih aparatov.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. t. m. ponudbe glede dobave 18 m» mehkih desk, pisamiškeea materijala, 2000 td> gramoza, materijala za spajanje in katenje; do 11. L m. glede dobave brusnega kamna ter za nakup 4S54 kg gumijevih odpadkov, 4500 kg kartona od voznih kart in 4500 kg starega papirja od dokumentov: do 15. t. m. glede dobave 2600 komadov žaril ter glede nakupa 4500 kg starega kartona od voznih kart; do 18. L m. glerfe dobave 18 m» mehkih desk. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnih rudarskih preduzeéa v Sarajevu sprejema do 10. t. m. ponudbe za dobavo 20.00 kg jam. tračnic. — Direkcija državnih železnic v Subotiei sprejema .do 15. t. m. ponudbe za dobavo glinastih cevi. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 16. t. m. ponudbe za dobavo jamskega lesa; do 21. t. m. ponudb« za dobavo inventarnih predmetov za spalu« sobe (žičniki, slamnice, odeje, železne umi-valne mize itd.) — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 19. marca t. L ponudbe za dobavo transformatorja._ 46. peš-
polk v Bitolju pprejema ponudbo za dobavo pralnega slroja in 1 sušilnice. Natančnejše v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo t Ljubljani.
Sorze
5. marca.
CURIH. Beograd 9.1325, Berlin 123.25, New York 520, London 25.23 in tri osinlnke, Pariz 20.335, Milan 22.85, Praga 15.405, Budimpešta 90.85, Bukarešta 3.11, Sofija 3.76, Varšava 58, Dunaj 73.2125.
TRST. Devize: Beograd 30.75 — 40.50, Dunaj 313 — 323, Praga 67 — 67.75, Pari* 88.50 — 89.25, London 109.90 — 110.40, New York 22.66 _ 22.80, Curih 432 — 442, Budimpešta 393 — 403, Bukarešta 13 — 14; valute: dinarji 39.50 — 40.25, dolar'i 22.40 _ 22.70.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4675 do 12.4975, Berlin 168.11 — 168.61, Budimpešta 123.91 — 124.21, Bukarešta 4.2075 — 4.2275, London 34.4350 — 34.5350, Milan 21.22 do 21.32, New York 709.35 - 711.85, Pariz 27.7550 — 27.8250, Praga 21 in sedem osniink do 21.08 in sedem osmink, Sofija 5.10 in sedem oemink do 5.14 in sedem osmmk, Varšava 79 — 79.50. Curih 136.55 — 136.85; v a-lute: dolarji 706.40 — 710.40.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.19, v Berlinu 7.4, v Londonu (popoldne) 276, v New Yorku (4. t. m. po borzi) 1.76._
Najccncj.ša zbirka klasičnih in modernih skladb za klavir:
«
Corona-Collection, vsak zvezek 10 Din Matična knjigarna. Kongresni trg.
Krasne spomladanske plašče
!ia;modernejše blago, v cenah od Din 3U0-—,
4C0. -, 5<J0-—, 60. •—, 00 -.
F. I. Gor (ar, Sv. Petra cesta štev. 29.
O^leite si raisttvu v vložb ! 279ft
Proti prenosu nalezljivih bolezni ustne in grlske dupline upotre bljajte okusne ANACOT-nasf'lje.
Proti gripi • astmi - katarz"
sc inhalira Smrekovo olje ,.Tpollst".
Razpošilja vsaki dan po povzetju D 15 Ttolist Logatec. Dobiva se v vseh lekarnah m drogerijah.
Vrednostne papirje
vseh vrst, tu- in inozemske, pred- in vojne kupuje in prodaja po najkulantnej-šili cenah EFEKTNA BANKA, Ljubljan», Kongresni trg 9, prvi epecijalni zavod U vrat*
Zemeljski plaz v Requebillièru
Slika naselbine po zadnji katastrofi: porušena ulica Dalou.
Papež, aeroplan in radio
Rimski «Impero» poroča, da se v Vatikanu zadnje čase izredno zanimajo za napredek moderne tehnike in da zasledujejo vsako tehnično pridobitev z velikansko pozornostjo. V bistrih vatikanskih glavah se je namreč porodila misel, da nudijo pridobitve moderne tehnike morebitno možnost nove, povsem avtonomne rešitve tako zvanega rimskega vprašanja.
Papež je namreč, kakor znano, prostovoljni vatikanski jetnik. Drži se tradicije svojih prednikov in ne sme stopiti na izvenvatikansko ozemlje, ki je last njemu sovražne države. Radi tega papež ne zapusti nikoli vatikanskih prostorov. Lani se je sicer govorilo o načrtu. da dobi papež posebno zvezo z morjem, svojo postajo in še nekatere ugodnosti. Stvar je sedaj očividno zopet zaspala. Vatikan pa išče medtem možnosti, da bi rešil rimsko vprašanje na samosvoj, avtonomen način. Ukvarja se z idejo, ne bi mu H bilo mogoče zapustiti Vatikana v letalu in se zopet v aeroiplanu vrniti v svojo «ječo». To bi bil pač originalen izhod in papeža bi lahko videli tudi verniki drugih dežela. Druga je ta, da se kani papež posluževati radia za razširjanje svojih govorov. Do_r-lej so verniki bili deležni Ie indirektne papeževe besede. Ker pa je tehnika tako zelo napredovala, da postaja od nje čedalje bolj od- j visno naše vsakdanje življenje, name- i rava Vatikan zgraditi posebno oddajno postajo, ki bi posredovala med svetim očetom in kristjani. Seveda, če se to zgodi, bodo morali tudi v cerkvah uvesti radio in prižnice bodo postale več ali manj nepotrebni in brezpredmetni rekviziti.
Svetohlinski slepar
Francoski policiji je prišel pred kratkim v roke eden najbolj prebrisanih goljufov, kar jih pozna policijska kronika v zadnjih letih, Poljak Tarlowski. Njegovo življenje je skoz in skoz prepleteno z zanimivimi epizodami.
V svoji mladosti je bil navaden kmečki delavec. Delo pa mu je smrdelo in dosegel je, da so ga sprejeli v neki jezuitski kolegij na Madžarskem. Tam je najprej ministriral, potem pomagal pri hišnih opravilih in slednjič je bil sprejet med jezuite, ki so ga spravili tako daleč. da ie govoril čisto gladko latinski jezik.
' Njegova kariiera pa ni trajala dolgo. Jedva se je udomačil pri jezuitih, že je pokazal tudi svoja slaba nagnenja. Številne tatvine so ga docela diskreditira-le in moral je jezuitom pokazati pete. Poslej je izkoriščal lahkovernost dobrih in pobožnih ljudi. Hodil je iz kraja v kraj, pihal na srce boguvdanim mamicam in tatkom ter se je. kadar je prilika nanesla, tudi ustavil pod streho uslužne devičice. Sčasoma se je tega klateštva po svetu tako naveličal, da je sklenil vnovič stopiti v kak samostan. Našel je svojo srečo v Krakovu. kjer pa je zopet nekaj ukradel in se onemogočil tudi na svojem novem mestu. Spoznal je, da mu med Poljaki ne bo več sreča mila in se je obrnil drugam, v Rusijo. Izdajal se je za redovnika in je prav malo pazil na dostojnost. Nekoč se je opil in je hotel cele-brirati mašo popoldne. Bil je naznanjen oblasti, ki ga je poslala za nekaj časa v opazovalnico, pozneje pa ga ekspe-dirala čez mejo.
Iz Rusije se je napotil v Italijo, v dobri nadi in veri, da mu bo tam mehkeje postlano. In res. nekaj časa se mu je godilo dobro. Potem pa so ga fašisti brez pravega vzroka osumili vohunstva in moral je zopet spremeniti zrak. Sel
Nujna naročila
Ponarejen dnevnik
Herderjeva katoliška založba na Nemškem ie doživela veliko neprijetnost radi neke svoje izdaje, ki ie imela naravnost nepričakovan uspeh. Lani v decembru ie namreč izšla knjiga »Življenje jo ie ubilo.« To je bi! dnevnik napol odraslega dekleta Grete Machanove. katerega je priredila za tisk prednica nekega katoliškega samostana. Oreta pripoveduje v dnevniku otroško priprosto, kako j o je zaneslo med lahkožive tovarišice. Neka prijateljica io je pregovorila za skupno vožnjo v tîerlin. kjer ji ie obetala srečo pri filmu. V resnici pa ie doživela Greta razočaranje za razočaranjem in ie morala mnogo stradati, dokler ni prišla ponjo mati ter jo odvedla s seboj nazaj v Bremen
Policija pa ie osumila Greto vlačusrar-stva Zdravniški pregled je sicer pokazal. da je še devica, a kljub temu so jo obdržali" pod policijskim nadzorstvom. Berlinska ekskurzija je postala zanjo usodna. Dekle ni moglo nikjer dobiti službe in policija io .ie poslala naposled v bolnišnico.
In tu se začenja križev pot. Greta se ie okužila med sotrpinkami. Dobila je sifilis. Surovi zdravnik jo je neusmiljeno mučil z injekcijami salva rsana in vis-muta. Končno je Greta podlegla zastrup-heniu krvi. Tako je policijska neusmiljenost kruto dovršila to. kar je započela deklica s svojim nepremišljenim izletom v Berlin.
Knjiga, ki sporoča ta dejstva, bi morala prav za prav služiti nravstveni in verski propagandi. Pisateljica je hotela pokazati dekletom, kako lahko zaide mladenka na kriva pota. Dejansko pa je delo izzvalo popolnoma drugačen učinek. Čitatelj. ki bere dnevnik, mora dobiti vtis. da so nesreče krive samo oblasti in zdravniki, ki so namenoma ugonobili mlado življenje.
Greta Machanova ie živela v Bremnu m ie res doživela čudne stvari. A pobožna katoliška založba ni bih nič kaj posebno vesela velikanskega uspeha svoje edicije in ie celo ustavila prodajo. Baš to je napravilo knjigo še bolj privlačno. Časnikarji so se podali v Bremen in so dognali, da je Iierderjevo založništvo nasedlo pisateljici. Dnevnik ie nastal 1. 1924 in ga ni napisala Greta, pač pa njena mati. navadna perica, ki se ie rafinirano vživela v hčerkino dušev-nost. Pokazala je svoj dnevnik nekaterim osebam in ga je končno odstopila prednici katoliškega samostana v objavo.
Dejstva, kakor jih je navajalo delo, so izzvala veliko razburjenje. Policija ie morala vgrizniti v kislo jabolko in je odredila strogo preiskavo. Zaprla je celo Gretino mater, češ da je prodajala svojo hčer. To krivico je sicer morala popraviti. ker je več prič govorilo za mater in proti policiji.
A zdaj k dejanskim razmeram.
Nesrečna rodbina Machanova je živela preprosto življenje delavske obite-lfi. Kljub temu pa Greta ni bila tako nedolžna, kakor jo prikazuje dnevnik. Dvomljivo je predvsem, če ie bilo dekle
Osuševanje jezera Fucino v Italiji
Na levi : zatvornice v glavnem kanalu; na desni: ena od 46 cest, ki deli jezero v
simetrične dele.
za pomladanske obleke, površnike itd. izvrši v treh dneh eksaktno in najceneje tvrdka M. Ban na Resljevi cesti 7. Krasni in ceneni vzorci vseh vrst po-mladanskeg i blaga za vsa oblačila.
Smučarske tekme na Reculet-Dessousu (Švica)
Zgoraj, na levi: pred tekmo; na desni: Grego Jacot, zmagovalec v hitrostni tekmi, ki si je pridobil pokal ženevske »Tribune? ■ Spodaj : dva prizora s tekme z z.i-
prekaml.
General čangčungčang,
ki je prevzel obrambo Sunkianga pred kan-tonskimi četami.
Dementia praecox -ozdravljiva?
Presenetljivo novico sporoča strme-čemu svetu danski zdravnik dr. Pavel Reiter. Napisal je za danski medicinski list razpravo o metodi, s katero se mu je posrečilo izlečiti več primerov dementiae praecox. Uporabljal je pri lečenju rudninske soli. zlasti manganovo sol, ki se je posebno dobro obnesla pri kakih petdesetih pacijentih. Kakor pravi dr. Reiter, zavisi zdravljenje bolezni tudi od tega, v kakšnih dozah jemljejo pacijenti njegove medikamente.
Dementia praecox je duševna bolezen, ki se loteva zlasti mladih ljudi. Baje ima izvor v pomanjkljivem funk-cijoniranju žlez, ki oskrbujejo notranjo sekreciio. Zdravniki so v zadnjih časih uporabljali najrazličnejša sredstva, da bi prišli bolezni v okom, a uspehi, ki so se pri tem pokazali, so bili zelo efemerni. Zato je treba sprejeti tudi poročilo o rezultatih danskega zdravnika s skepso in rezervo.
Japonsko gledališče
Na levi : Igralec Onoe Balko, član dvornega gledališča v Tokiju; na desni : Onoe Kigukoro kot plemkinja (konja glumita dva statista).
tako idealno kakor slika dnevnik. Govori se pa. da je spolno obolela še preden je prišla v bolnico.
Sicer je bila Greta lepo, živahno in bistro dekle. Kar se tiče razmer, katere popisuje dnevnik v mestni bolnišnici, pa je res le to, da je dobivalo napol odraslo dekle prevelike doze salvarsana in da je radi-tega podlegla zastrupljenju, ne da bi to kdo opazil. Z ozirom na vse to so odredile policijske oblasti v Bremnu obširno preiskavo, za katero se zanima vsa Nemčija. Lahko se reče, da ni izzvala sličnega zanimanja nobena pre-naredba v literarni obliki od starih romantičnih časov do danes. Katoliška založba pa mora na žalost priznati, da to pot ni napeljala vode baš na svoj pravi mlinček...
Fr. Ž.:
Fant z uro
Ce bi se bilo gumbu zgodilo to, kar se je, ali če bi se bilo zgodilo čemur koli enako majhne vrednosti, niti kih-nilo ne bi moje pero. Kajti ima književnost vzvišenejše naloge, nego da se peča z gumbi in tako reči o.
Toda. kar je fant požrl, nikakor ni bil gumb ali gumba vrednost, nego je bila zlata ura. Zlata ura pa, najsi je bila le majhna in nežnega spola, ni gumb, marveč vsekako predmet, vreden književnega peresa, zlasti ako je v zvezi z notranjimi doživljaji in ima v sebi etično in poučno jedro.
Temu pa je tako.
Kakor rečeno: Fant je požrl zlato mamino uro. Mama je imela zlato dam-sko uro in poleg ure damsko lastnost, da jo je puščala ležati okoli po stanovanju: na posteljni omarici, na šivalnem stroju, na umivalniku, med listi •»Slovenske kuharice», v posodici za zo-botrebce in koder koli. Tega ji pa ni zameriti, kajti je žensko telo dru-tače ustvarjeno kakor moško in nima telovnika in v telovniku žepa, kamor moški spravljajo svoje ure.
Fant je bil star šest let. Klečal je pri mizi, gledal knjigo s slikami in se zra-
ven igral z mamino urico. Pa se je igral tako, da jo je imel v ustih in jo med ustnicami in jezikom smukal sem in tja.
Cisto nedolžno se je igral z urico in v knjigi gledal slike, pa se je nenadoma zgodilo, da je urico pogoltnil. Ni bi! hudoben deček, ni je pogoltnil nalašč, le po nesreči se mu je primerilo, da jo je.
Silno se je prestrašil, ne zaradi sebe, bolj zaradi ure. Kaj poreče mamica, ko ne bo ure, kaj poreče atek, in kaj bo, če pokličeta policaja, da bo s policijskim psom iskal uro!
Kakor okamenel je fantek z uro, klečal pri mizi, skoraj se ni upal dihati, srce pa mu je bilo: «Tk, tk!» in ni vedel fantek, ali je to srce ali je ura.
Mamica je pri oknu podpletala nogavice. Pozorna je postala in vprašala: «Kaj ti pa je, fantek, da si tako priden? Ali si bolančkan?»
«Ne,» je fant odkima! in globoko vzdihnil.
«Pojdi sem, daj rokeo, ali si kaj vroč!»
Ne, vroč ni bii.
«Kaj ti je vendar, da si tako tih? Pokaži jezik!»
Takrat fant v jok. Mislil je: zdajle me imajo, zdajle bo mama skozi usta uzrla, kam je spravil uro.
Mama pa: «Križ božji, dere se! Povej vendar, fantek, kaj ti je! Ali te kai
boii?»
Fant je smrkaje odgovoril, da ne.
«Potem se nikar ne deri! Usekni se. nâ robčka! — Ali si lačen? Saj bo kmalu poldne — kje je pa ura?«
Nov izbruh joka z obupnim, prose-čim pogledom v mamine oči in ni bilo mami zdaj več prikrito, da morata biti fantova pridnost in nenadni njegov jok zvezana z urico.
Trdo ga je prijela: «Kam si dal uro? Koj povej! Ali si jo skoz okno vrgel, nesrečni otrok?»
Nesrečni otrok ie tulil, da je ni.
«Ali si jo potrl?» in so se ji oči ozirale po tleli.
Ihtel je, da je ni.
Stresla ga je za roke. «Torej zini vendar, kje je ura?»
Pa mu je med silnim jokom iz ust zajecalo priznanje: «Po-žrl sem jo,» ln so mu solzne oči in drhteča usta prosila milostne sodbe.
Glasno ie zavekala mama in se se-sedla na stol. Uro je požrl! — Bila je skrbna mati in ji ie šinilo po glavo, kako težko prebavljiva jed da so ure v obče. In zlasti še stek'o! In špičastl kazalci, če se mu kam zadero! In koleščki z drobnimi zobci in pero! — Ni
vedela, ali bi šla gledat v »Domačega zdravnika» ali bo treba kar v bolnico in operacije.
Začela se je tresti in peli so ji zobje — temu se pravi «šok».
Tačas ie domov prišel atek In prevzel stvar z uro v svoje vešče roke.
Nateknil si je očala in vprašal, ali je bila ura navita.
Mama ni vedela, ali bo bolje, ako je uro navila, ali bo bolje, ako je ni. Zato .ie s strahom izjavila, da ne ve.
Atek ie ukazal: «Sleci ga!»
Zgodilo se je z «ohom» in «jokom».
Atek je pritisnil svoje veliko rdeče uho na mali beli trebušček in poslušal: «tktktktktktk» — ura gre!
Vzdihnila je mama: «Zjutraj sem jo navila.»
Atek pa je dejal, ko je ura navita, da se ne mudi, da bi jo navijali sedajle. Pripomnil je, da bi bilo navijanje ure v sedanjem njenem položaju združeno s precejšnjimi neprilikamt.
Mami je odleglo: «Hvala Bogu!»
Še je vprašal atek, a!i gre ura prav. Mama je povedala, da za pol ure prehiteva. Atek je dejal: «Hm, hm!» in mama ga je prestrašena prijela za roke. ali je to kaj hudega?
Atek je odgovoril, da ni nikdar in v nobenem položaju odobravati, ako ura
ne kaže prav.
Malo je fantek udan v svoio usodo prejel klistirček in ie urica naravni; i potom prišla na dan s steklom vred i:i kazalci in vsem in ni bila nič poškodovana.
Radostna mati ie ginjena pol.ubi'a fantka in ie poljubila urico, toda ie oboje poprej umila.
Atek pa ni prezrl vzgojne plati dogodka in ko so pojužinali, si jc vzJ fantka med koleni in je govoril:
«Kai sem moral doživeti na svoja >i-va leta ! Da si izbirčen, sem vedel: r,-špinače ne maraš, ne koruznih žganje . ne ribjega olja! Le hrenovke bi ti dišale in čokolada. In kakor kaže seči; i — tudi zlate ure. — Fant. zlatih ur r,-boš jedel pri nas — toliko nam ne r, .-se! In ne verjamem, da bo tebi k "r i neslo toliko, da bi se lahko masti! z zlatimi urami.
Sploh — kolikokrat sem ti de-al: Otrok ne sme nikdar sam vze:i nobene stvari, nego mora vsakikrat vprašati: Mamica, atek aH smem? — M:<r te nisem ;ako učil?»
Fant je rekel, da.
«Vidiš, pa bi bil moral tudi to pot vprašati, ali smeš, in počakati, da ti mamica dovoli!
Tatje in roparji nič ne vprašajo in
\
Kolosalni uspeh
î.ri razprodanih predstavah je dosegla včerajšnja sijajna premijera najlepšega veleiilma sezije 1927/28
LJUBAV, ki ubija...
Prekrasno filmsko remek»delo po slo. vitem romanu Pierre Fondaie. V glav. ni vlogi najlepša žena Francoske, — najbolje olačan filmska z-ezda, oča« g rajoče lepa
Hugette Duflos
Salon * Orijent » Razkošje in sijaj. Bogata oprema. — Najnovejše toalete. Glavna sezije v slovitem francoskem kopališču Biarritz. — Pariz « Bordeaux Senegal « Maroko. — Krasna vsebina. Kolosaina režija. — Izvrstna igra. — Lepi igralci. Divni naravni posnetki Preskrbite si pravočasno vstopnice za to sijajno filmsko delo. Predstave s kompletnim orkestrom se vrše ob:
v nedeljo ob: 3., pol 5., 6., pol 8. in 9.
1 Elitni Kino Matica, najudobnejŠi kino v Ljubljani. Tel. 124.
je na Špansko, hodil iz kraja v kraj in pridigoval. Za spremembo je začel nabirati denar za preganjane ruske kristjane. Ko je prilično nabasal svojo malho, ga je zaneslo v Francijo. Ustavil se je v Bordeauxu, kjer se je najprej izdajal za kaplana. Da st utrdi pri ljudeh spoštovanje, si je našil na plašč še red Častne legije. Kmalu se je pokazal tudi v Parizu. Bil je sprejet od ondotnega knezoškofa, ki ga je poslušal s posebno ljubeznivostjo in obdržal več dni pri sebi kot milega gosta. Mili gost pa se je s stvarmi, ki jih je videl v škofovi okolici, kmalu tako sprijaznil, da je sklenil tudi sam igrati podobno vlogo, kadar pride spet med ljudi. In tako je nastopil svojo škofovsko misijo v Caenu, kjer se je začel izdajati za visokega cerkvenega dostojanstvenika Povsod je kazal visoka priporočilna pisma ter izvabljal vernikom denar. Toda kmalu so mu prišle oblasti na sled. Zahtevale so od njega dokumentov. Tar-lowski se je začel izgovarjati, da je moral zbežati radi boljševiškega pritiska iz Rusije, a vse ni nič pomagalo. Varnostni organi so zbrali proti njemu toliko gradiva, da ni zalegel noben izgovor. Slepar je prišel na zatožno klop in je bil obsojen za svoja dejanja na tri leta ječe.
Pred sodniki, ki so ga obsodili, se je zagovarjal v latinščini. Dokazoval je upravičenost svojega postopanja in je zahteval oprostitev, češ, da ga je Bog določil za višjo misijo. In to, je dejal, hoče izvršiti kljub zaprekam, ki mu jih stavljajo francoske oblasti.
Vlomilci ob zvokih Fox-trotta
Trije mladeniči so prišli na večerjo v neko gostilno v Tehlendorfu. Eden od njih je sedel h klavirju in začel ubirati fox»trotte.
V tem se je njegov sprcmljevnlec splazil v sobo, kjer je imela krčmarica svojo spalnico, vzel iz žepa robec, pre» pojen s klorofcrmom in ...
Tretji zaveznik je menil, da je na« stopil odločilni trenutek, natihoma se je vtihotapil k blagajni in...
Mladim vlomilcem sreča ni bila mi» la. Krčmarica je bila zastavna ženska, ki se ni dala ustrahovati kar tako Ko ji je bandit hotel potisniti robec v usta. jc stopila nazaj in mu pripeljala tako gorko zaušnico, da je namah po« zabil na robec in kloroform in se se» sedel na tla. Krčmarica je odprla okno in začela klicati na pomoč
Prihiteli so sosedje. Našli so prvega še vedno pri klavirju, drugega onesve» ščenega na tleh, tretjega pa skritega v lcurniku, kjer ga je izdala prestra» šena perjad.
Zdaj so vsi trije na varnem.
Devet liubimcev lepe Adrijane
Londonska javnost je imela prošli teden senzacijo, kakršnih ji ni nikoli preveč. Pred sodiščem se je obravnavala zadeva zakonske ločitve Johna Marraya, potomca odlične in stare angleške obitelji.
Marray je bil samo enkrat oženjen, a tožil je svojo ženo že devetkrat za ločitev zakona in ni imel niti enkrat sreče, da bi dokazal njeno zakonolum-stvo. Šele pri deveti obravnavi se mu je nakana posrečila. Doslej je navajal, pri zahtevi po razvedbi braka vselej sum, da ga žena vara z drugimi moškimi; toda ženica je bila prebrisano bitje in je umela vedno oprati svojo čast ter se izkazati za nedolžno greš-nico pred strogimi angleškimi sodniki.
Adrijana je rodom hčerka nekega škotskega advokata. Petnajst let je delila sladkosti družinskega življenja z Marrayem, ki se je seznanil ž njo na nekem plesu, se viharno zaljubil vanjo in jadrno prosil za njeno roko. Adrijana je kmalu po poroki začela kazati svoje muhe; zahtevala je od moža, da jo mora poslati v Italijo, ker ji londonska megla ne prija. In res, možiček je bil dobrega srca in je ženici vstregel. V Florenci je Marray kupil lepo vilo in ondi se je nastanila lepa Adrijana.
Marray je bil večinoma odsoten. Ime! je posla z upravo svojih posestev na Angleškem. Medtem ie postalo lepi Adrijani dolgčas in si je poiskala v
kar vzamejo, ne pa dobro vzgojeni otroci. Ali naj zanaprej pred teboj ure zaklepamo? — Tukajle na steni visi čestitljiva kmetska ura z nihalom in utežmi — dragocen nam je spomin na rajnko staro mamo; mar jo naj sedaj res skrijemo pred teboj, da je sladko-snedež ne pogoltneš? In budilnik v kuhinji, ki k božji službi v ranih urah dia-t ii i našo Polono, mar ga nai prikujemo na zid, da ga ne pogoltneš in bi ti potem ropotal v želodcu? In pomisli, če se bo ta reč raznesla po mestu, saj te policaji ne bodo več pustili mimo cerkva in zvonikov, ker se bodo bali za ure!
Ure ni jedel, seveda! In gre požrešen in požre kar celo uro! Kolikokrat sem te učil: Počasi je treba jesti, ne prevroče, ne premrzlo in vsako stvar dobro zgristi in prežvečiti! Le tako da zaleže hrana! — Ti pa požreš kar celo uro! To je jako nehigijenično!
Pa tudi jako nedostojno. Takega te ne bodo gledali v boljši družbi. Ure požira kar cele! Če si takšen, baii se hodo. da še žlico požreš in nož ln vilice in krožnik in štedilnik in še kuharico povrhu, neprlpravljno In nepre-videno. Kaj bodo rekli ljudje!
Povej, fant, ali se boš poboljšal? Ali mi trdno obljubiš in daš roko, da ite boš več požiral ur?»
Italiji moškega nadomestila. Kmalu je Marray doznal od nekega prijatelja, da ga žena vara. Povedal ji je to. a
ona mu je očitek skoro zamerila. In pretentala ga je kot sladka mucka kmalu vdrugič.
Čez nekaj časa je bil Marray vnovič opozorjen, kaj počenja s svojo svobodo lepa Adrijana. Sporočeno mu je bilo celo ime njenega ljubimca. Marray je ženo vnovič prijel — in vnovič se mu je izmuznila. Tako je bilo osemkrat zaporedoma.
Devetič pa je Marray vzel energičnega advokata in je tudi svoje obtožbo temeljitejše proučil kot običajno. Medtem ko je osmič pred sodniki propadel, ker je navedel, da so videli detektivi Adrijano z njenim ljubimcem v foyerju hotela, je na deveti razipravl doprinesel neizpodbitne dokaze ženine nezvestobe in se je gada na ta način rešil za vedno.
Vrč za pivo lady Mac-bethove
V Leedsu je nastopila nekoč angleška tragedinja mrs. Sidons v vlogi lady Macbethove. Med igro ji je postalo tako vroče, da je šla v pavzi na hodnik in prosila nekega fantiča, ki se je tam sprehajal, naj ji prinese vrč piva. Preden pa je dečko prišel z vrčem nazaj, se je predstava zopet pričela.
Bila je neznosna vročina in ljudje so kar žehteli. Dečko se je medtem s pivom vrnil, iskal igralko na hodniku, a je ni našel. Slednjič je stopil za kulise in videl, da je dama že na odru. Igralka je baš glumila prizor, ko umori Macbeth svojega nasprotnika. Deček z vrčem ni slutil, kaj se godi na odru. in je kratkomalo stopil naprej ter ponudil igralki pijačo. Seveda je umetnica dečka zavrnila. Toda fant očividno ni razumel situacije in je hotel igralki vrč vsiliti. Lady Macbethova je naposled sunila fanta z vrčem na stran, da se je pivo razlilo čez oder. S tem je bilo nadlege s pijačo res konec, toda tudi razpoloženje gledalcev je bilo uničeno in občinstvo je tragikomični prizor pozdravilo z obilnim smehom.
Ruski kronski dragulji na dražbi
Del ruskih carskih kronskih draguljev, ki je bil doslej last nekega angleškega sindikata, pride dne 16. marca v Londonu na iavno dražbo. Licitacija se bo vršila v draguljarnl Christie. Dragulji izvirajo večinoma iz 16. stoletja, ko sta vladali Rusijo carici Elizabeta in Katarina II. Napravili oz. kovali so jih najslovitejši ruski in francoski zlatarji tedanje dobe.
Zbirka obsega 124 predmetov, ki so sestavljeni v več primerih tudi iz dveh kosov Posebno dragocene so igle z briljanti in drugimi žlahtnimi kamni; nekateri predmeti predstavljajo cvetje ter so posebno okusno izdelani. Zlatarji štejejo med najlepše v tej zbirki tako zvano »svatbeno krono», ki je okrašena z dvojnimi vrstami briliantov, z drobnim žlahtnim kamenjem ter ima na koncu vsakega kipca lep križec. Zelo lepa je tudi tiara iz dijamantov, narejena nalik vencu iz žita s polnim klasjem. Tiara ima v sredi bel safir. ki je najdragocenejši med temi dragulji.
Navedli bi lahko še celo serijo okra-
Pretresle so fantka očetove besede, globoko se je skesal svojega zavržne-ga dejanja in obljubil, da ne bo več
takšen.
Bil je fant beseda in ni več požrl nobene ure.
Zofija Kosova:
Vse za bradico!
Oj, to vam je bila pisana družba pri »Razoru« v Kranjski gori! Mlado in staro. debelo in suho. vse je srebalo, lomilo kruh in se mastilo z dobrotami. Nežka. brhko in postavno dekle, je komaj sproti donašala na mize. S čudom si se vprašal, kam devlje onale vitka posta-vica, ki je ni bilo tako rekoč nič, tolikšno število porcij. in nehote si se bal za ogromne debeluharje in debeluharice. ki so se vidno od dne do dne redili, tako da so mojemu stricu, ki se sicer strogo drži bon tona. nehote ušle besede: Čudno. da se postelja ne podere pod tako debeluško.
Ko so Si pošteno utešili glad. so v gručah prihrumeli na vrt pod hladno streho kostanjev.
Veliki pes »Bari« se јг bližal letovi-ščarjem in povohal vsakega posebej. V vozičku je ležalo novorojenče. Stari ded
skov, a bodi dovolj, če povemo, da se bo licitirala tudi broša z velikim smaragdom in dvema safiroma; trije biseri, ki imajo obliko hruške; ovalni bri-ljant rožnato-bele barve, ki je bil cenjen v nekem starem ruskem Inventarju na 115 tisoč rubljev; dvorni meč, nekdanja last Pavla 1. z ročajem, ki je okrašen s slonovo kostjo ter ima vde^ lane dragocene kamne. Naprodaj bo tudi zlat pokal, težak dva kg z ruskim napisom, katerega je prejel v dar general Ivan Petrovič Soltikov od ruskega ljudstva 1. 1790 in katerega je kupila od njegovih potomcev vladarska dinastija Romanovih.
Angleški kralj poklanja Baldwinu pipo
V Londonu in Birminghamu se je prošli teder otvorila velika industrijska razstava britanskega imperija. Otvoritvi je prisostvoval tudi angleški kralj, ki je prišel na razstavni prostor v spremstvu kraljice, dvorjanikov in vlade.
Seveda ni manjkal pri otvoritvi niti ministrski predsednik Baldwin. On je
baka. S pipico v ustih rešuje težavne probleme, ki mu jih nalaga naša doba. Angleškemu kralju je Baldwincuva ljubezen do pipe dobro znana. Večkrat se na ta račun pošali in mu ie baje zelo prijetno, če se na njegove besede Baldwin moško odreže v obrambo pipe in tobaka.
Na industrijski razstavi je razstavil neki tvorničar originalno pipo s štedilnikom na koncu. Naprava je zadivila angleškega kralja koj na prvi pogled. In ker je bil štedilnik iz aluminija, je kraju takoj šinilo v glavo, da bo treba originalno pipo pokloniti sedanjemu premijerju V štedilnik se namreč lahko natlači več kilogramov tobaka in adilec bo imel naporno delo, ko i bo izpreminjal v pepel.
«Kje pa je Baldwin?» je vprašal angleški kralj, ko je og'edoval pipo s štedilnikom na koncu. In ko so mu povedali. da se mudi premijer na drugem koncu, daleč od njega, se je obrnil k tvorničarju originalne pipe z beseda-
! ...............I
ga je zibal z usnjeno, tresočo se roko. upognjen skoro do tal.
Spličan. živahen dečko, je plastično orisal svojim damicam lov na lisice Pa je junak ustrelil volka in je v junaški gloriji žarel v očeh nežnih devojčic. Njegov starejši brat. krasen dalmatinski tip. umetnikovo oko ne bi moglo mimo njega, ie prikazoval svoji družbi slike iz vojne. »Naši vojski ni treba drugega nego rdečih fesov in Italijani bodo bežali kot raztrgani cigančki!« je zaključil navdušeno.
Na trati se je družba treh gospodov in drobne damice žogala.
»Pazite!« je vzkliknila drobna stvarca, pripravljaje se, da vrže žogo.
»To bo vaša deseta napaka! Opet bu. dete magarac!«
»Kazala sem!« je vzkliknila vesela, ko je odletela žoga nesrečniku mimo glave.
Gospod, ki ga je že v tretje doletela čast. da je bil magarac. se je priklonil. To vam je bil droben človek srednje postave. okroglega obraza, velikih temnih oči in polnih lic. tako da je bil podoben kaki osemnajstletni mladenki. DiČila ga je posebnost: kratka kozia bradica, ki jo ie venomer gladil in šilil.
»Go"tpod Milorad. to .ie slabo znamenje! Stavili ste za bradico, a pravim
mi: «Pošljite to pipo s štedilnikom Baldwinu, račun pa meni.»
To je bila prva kupčija na angleški Industrijski razstavi in dejstvo, da je bil prvi kupec angleški kralj, si razlagajo razstavijalci kot ugodno znamenje. Boljše reklame si pač niso mogli želetL
Povratek izgubljenega potnika
Angleški botanik in raziskovalec F. Kingdon Ward se je podal pred leti na potovanje po Birmi in Tibetu. Zadnji zivljenski znak je dal od sebe, ko se je mudil v bližini izvora reke Iravady. Poslej ni bilo od njega ne pisma ne ustnega sporočila. Njegovi azijski znanci in Angleži, s katerimi je bil neprestano v zvezi, so ga smatrali že za mrtvega. Sedaj pa se je mož naenkrat zopet pojavil na pozornici in obvestil svoje sorodnike, prijatelje in znance, da je še pri življenju.
Vzrok njegovega molčanja je bil v prvi vrsti štrajk spremljevalcev. Kuliji so se mu spotoma spuntali. Ko je bil 5000 metrov visoko v snegu, je njegova ekspedicija nenadoma obtičala. Spremstvo je pometalo tovore z ramen in odšlo nazaj domov. Na ta način je bilo uničeno vse. kar je Ward v dolgih letih nabral: redke rastline, okamenine. živali in tudi provijant, ki mu je bil neobhodno potreben za preživljanje.
Slednjič je bil botanik primoran vrniti se odkoder je prišel. Moral je najeti nove kulije. ki so ga spremljali vsaj z najpotrebnejšim. Tako je prišel zopet v bližino angleških rojakov.
Ward je izbral za svoje izhodišče Rangoon blizu Birme in je najprej šel v smeri proti izvoru Iravadyja. Ko je dospel na mejo Tibeta, je delal izlete na vse strani. Našel je prav zanimive nove rastline, n. pr. cele gozdove neobičajno razvitih očnic. do dva metra visok mak sinje barve, velikanske tro-bentice in je napolnil svoje torbe s semeni kakih 150 novih rastlin. Prekinjena ekspedicija je mnogo njegovega truda uničila, kar pa je rešil, bo sedaj sejal v angleški domovini.
vam, izgubila bo prestolnica In kraljev bokal odnese Zagreb!«
Gospod poleg nje. Hrvat se Je nasmehnil.
»Naravno, da mora zmagati prestolnica!« se je branil.
»Da. bilo bi umevno! A jaz namestu vas ne bi stavila za bradico, tudi prestolnica može Izgubiti. Joj in onda! Uboga bradica! Ne morem si vas predstavljati brez bradice!«
Sosednje družbe so utihnile.
»Ste Ii že čuli? Gospod Milorad je stavil za bradico!« Tako se je glasilo od ust do ust in pričelo se je splošno raz-govarjanje in ugibanje, kdo bo zmagal.
V nedeljo zjutraj je vlak potegnil v Ljubljano do malega vso Kranjsko goro. Vsi letoviščarji so hoteli na svoje oči videti potek tekme za kraljev bokal. Le
hladnejši so stali doma.
•
Gospodu Miloradu je bilo strašno. Sam ni vedel, kako je prišel v Ljubljani na postajo. Vsakemu se je umikal, zdelo se mu je. da mu vse mežika in se mu smeje. Venomer si je gladil bradico, pripravljen. da jo vsak čas brani.
Po mučnem skrivanju iz kota v kot se ga je končno usmilil vlak. ko je s tulečim vriskom prisopihal v Kranjsko goro.
Nekje zadaj za ograjo je pritelovadil
Epilog boksarjevega romana
Kakšne komplikacije nastanejo, če vzame boksar svojo nalogo preresno in nastopa v filmu tako kakor na krutem odru življenja, nam nazorno kaže sledeči primer.
Filmski podjetnik Ledey je našel primerno snov za film «Boksarjev roman . Ko se je pripravljal na snimanje, se je ozrl po primernih protagonistih. Za glavnega junaka je izbral Boba Scan-lona, ki izzove v filmu konflikt z nekim gledališkim igralcem. Vloga poslednjega je bila poverjena članu ansambla iz «Comedie Française».
Prizor, kjer pride do mateha med obema nasprotnikoma, je bil zelo težaven. Bob Scanlon je namreč vsako pot igral tako realistično, da je igralec, njegov nasprotnik v filmu, po vsaki vaji obležal za par dni. Z nobenim prigovarjanjem ga ni bilo mogoče pripraviti k pameti in zmernosti.
Poskusi so trajali precej dolgo in režiser se je iz strahu pred stroški, ki jih je povzročalo snimanje, slednjič odločil, da izpelje boksarsko sceno do kraja. Toda tej zahtevi se je odločno uprl igralec, ki se je bal boksarjevih pesti. Mož je naenkrat odpovedal svoje sodelovanje pri filmu. S tem pa je bi! filmski podietnik prikrajšan za uspeh ter izročen opasnosti, da se gmotno popolnoma uniči. In da to prepreči, je vložil proti boksarju tožbo. Stvar je prišla pred sodnike in ti so te dni boksarja o-bsodili na 72 tisoč frankov odškodnine in še na 20 tisoč frankov, katere prejme pretolčeni igralec za svoje prestane bolečine in še nezaceljene rane.
Čas je zlato i
—	Najbolje le, da si gospod ogleda notranjost znamenitih stavb, gospa pa vna» njost Tako boste prihranili na času!
—	Draga тчја, predstavljam U gospoda Duranda. Rolen Je na Kanarskih otokih.
Me veseli, gospod Durand! Upam, da m! boste nekaj zažvižgali!
na cesto, planil v svojo sobo, dvakrat obrnil ključ, zagrnil okna in se v temi spravil v posteljo.
Vroča je bila postelja, vroča, kakor bi bila postlana na sami Žerjavici, a dvakrat bolj vroče je bilo gospodu Miloradu. Ej, nečuvena resnica, izgubila ie prestolnica, kraljev bokal je odnesel Zagreb in bradico bo treba odbriti do golega!
Po neznosnem premetavanju, puhteč v vročini, je končno zadremal in zasanjal:
Možicelj v fraku, v lakastih čižmih in v cilindru je padel v sobo. Z ramen mu je zdrknila ogromna vreča, večja od njega, in zažvenkljalo je. kakor da sta udarila dva meča drug ob drugega. Gospod Milorad je radovedno pomolil glavo izpod odeje in opazoval. Možicelj se je skloni! k vreči in gospod Milorad je zdajci opazil košat rep, ki Je v valoviti liniji koketira! okoli fraka. Gospod Milorad se je namuznil, njegova pozornost je postajala večja Jn večja. Možicelj je končno odrezal vozel in je pokladal iz vreče svetle predmete, da je gospodu Miloradu nehote zastajala sapa. Hm. velikanske britve so se svetile poleg ogromnega čopiča in dišečega mila!
Sedaj pa se je z lahkimi koraki pri-smejala v sobo ona mlada damica s
Silno znižane cene!
Samo Štiri cene: po Din 7-—, Din 10-—, Din 12 — in Din 14— se prodaja od danes naprej vse blago. Kar je še včeraj veljalo od Din 10 - do 12-—, se prodaja danes pO Din 7*—. Kar je še včeraj veljalo od Din 14-— do 16-—, Se prodaja danes pO Din 10*—. Kar je bilo včeraj Din 16— do 19-—, je danes samo Din 12*—. In kar je bilo včeraj še Din 20-— do 24-—,	se prodaja danes pO Din 14'—.
Pri štofih in drugem blagu smo pa znižali ceno za вПО Četrtino. Ta inventurna ptodaja traja samo 14 dni pri
TEKSTILBAZARJU v Ljubljani, Krekov trg lo.
t
Najnove<£a moda
Poudre Mon Parfum i	Bouriols-Paris
Kraljestvo
V Čaru pomladnih športnih oblek in dresov
Nič nI za stremljenje današnje mode tako značilno kakor povratek k volni. Število volnenih komadov v garderobi dame postaja čedalje večje. V najnovejšem času se je volnenih oblačil polastila umetniška obrt ter skreiiala tako v desenih in v barvah nove modele.
Tu prednjači predvsem dunajska pletilna industrija, ki sJ je v par letih osvojila Evropo In pTodira s svojo neprisiljeno Izvirnostjo ta elegantnim Šikom preko oceana. Dunajska pletilna industrija seve ne prinaša pletilnih telovnikov ali oprsnikov, jopi-čev, šalov, nogavic ta drugih drobnih komadov, temveč popolne, elegantno pletene obleke s primernimi ogrtači. Te obleke ne zaostajajo niti najmanj za novomodniml pomladanskimi kompleti večjih salonov.
Za priljubljenost votaenih oblek je značilno, da se polaščajo tudi kopalnih kostimov in oblačil za promenado v kopališčih. Še
lani je tu prevladovala svila, letos pa pripravljajo modni saloni temeljit preobrat.
Z največjim uspehom se volnena moda produclra na polju športnih oblek in dresov. Volneni športni dresi in športne obleke imajo razne prednosti, ki iih ni moč zapostavljati. Tako učinkujejo sila preprosto, obenem pa elegantno. Čiščenje pletenih komadov je enostavno. Volnena oblačila lahko pereš z navadnimi milnimi praški, kakor perilo.
Prva slika na levi predočuje lično obleko za tenis. Obstoja iz krilca s pletenimi pli-seji. A dočim popuščajo kalandrirani pli-seji svilenih oblek v najkrajšem času, tako da jih moraš vedno znova plisiTati in likati, kar povzroča mnogo truda in izdatkov, se volneni pliseji ne zategujejo in ohranjajo svoje prvotne oblike. K temu krilcu nosiš priprost pull-over brez rokavov s patentiranim paseiem tesno ob bokih. S tem dnse-
barvah ht nljansah, ki so merodajne za pomladansko modo. Skica. nam predočuje povsem priprost siv kostim. K temu, s pri-prostim usnjatim pasom vezanemu kostimu Spada mediomodra košuljasta bluza s tem-ncmodTO svileno kravato.
žeS prav ličen bluzast učinek, kar naglaša dnevna moda. Pod tem svojevrstnim telovnikom nosiš lahko vsakovrstno košuljasto bluzo s svileno in dolgo samoveznico. Najučinkovitejša bo ta obleka za tenis v beli barvi, ako uporabiš za robove telovnika in krilca pletene zelene ali kobaltno.nodre ptoge. Lahko izgotoviš tak kombiniran model tudi v bejžu ali v sivi barvi. To športno oblačilce izpolniš v prav čeden komplet, ako oblečeš še po načinu smokinga krojeni jopič, seve v enaki barvi. S tem imaš obleko, k! jo lahko porabiš za promenado, kakor pozneje poleti v kopališču ali letovišču. Tretia slika kaže srčkan dres za golf ta nam bo dobrodošla tudi poleti. Jopič ima dve vrsti gumbov ter je krojem po vzorcu gospodskega sakâ. Četrta slika kaže, da se Izgotavljajo tudi že pleteni ogrtači.
Za izlete in planinski sport pa ni primernejšega oblačila kakor so volnene in pletene obloke. Zadnji dve slfki nam predočuje ta te vrste kompletne kostime. To obleko lahko uporabiš brez jopiča. Obstoja namreč lz enobarvnega krilca. Notranji del gub Je iz enakefca vzorca kakor gornji del, ki se IzgotaVlja v obliki brhkih ameriških tomber - jopičev. K taki obleki nosiš pleten, kratek Jopič, ki je v sredi zapet z dvema gumboma. Jopič je iz enakega vzorca kakor bluza, odnosno kakor notranjost gube na krilu.
Nove ročne torbice za pomlad
se bodo ravnale po pomladanskih kostimih ta plaščih. Izgotavljale se bodo torej pred-
vsem Iz modre ali črne barve z enako-
barvnim jermenčkom. Nove torbice niso več ploščaste, kakor doslej. Uporabljene široke gube zahtevajo pač Izborr.o usnje.
Okrasje pomladnih kostimov
bo uporabljalo v prvi vrsti raznovrstne usnjate garniture. Razume se da v modnih
Radio
Izvleček iz večernih programov
DUNAJ (517 m 7 kw), PRAGA (349 m 5 kw), STUTTGART (379 m 10 kw). FRANKFURT (428 m 9 kw). BRNO (441 m 3 kw), RIM (449 m 12 kw), Langenberg (469 m 60 kw>. BERLIN (484 m 10 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw).
Nedelja. 6. III. DUNAJ 19.30: Verdi: «Traviata». PRAGA 20; Proslava rojstnega dne predsednika Masaryka. (Koncert.) STUTTGART 18: Prenos «Walkure» iz Berlina
BRNO 19: Proslava rojstnega dne predsednika Masaryka. 22: Program Iz Pra«e. RIM 21: 1. Vokalen in instrumentalen koncert. — 2. Odlomki iz Riccitcllijeve opere «I Corrcpagnacci*. LANGENBERG 20: Wagner: Večni mornar».
BERLIN 18: Wagner: «Walkûra»., VARSAVA 20.30: Koncert.
Ponedeljek, 7. III. DUNAJ 19.10: Ples in godba primitivnih narodov.
21.05: Pevski večer sodobnih skladatelj erv.
PRAGA 19: Smetana: «Tajna». (Iz narodnega gledališča v Pragi. STUTTGART 20: Pevski večer. FRANKFURT 19.30: Koncert simfoničnega orkestra, — 1. Reger: Serenada v G-duru. — 2. Beethoven: klavirski koncert v C-molu. — 3. Berlioz: Benve-nuto Celllnl». (Uvertura.) BiRNO 19: Orkestralni koncert.
20: Odlomki iz Seemannove operete «Past za ženske». RIM 21: Vokalen simfoničen koncert. LANQENBERQ 20.15: Koncert vljollnista
Juana Manéna Iz Barcelone. BERLIN 21: Zabaven večer. VARŠAVA 20.30: Odlomki iz nekaterih oper.
Torek. 8. Iti DUNAJ 19: Verdi: «Moč usode». (Prenos
Iz dunajske državne opere.) PRAGA 20 08: Koncert. 1. Haydn: Moteta. -- 2. Mozart: a) Ave verum, b) Lau-date — 3 Beethoven: Maša v C-duru. BRNO 19: Komorna glasba — Beethoven: 1. Pomladanska sonata. — 2. Sonata, op. 81. Les adieux. — 3. Sonata za čelo in klavir. RIM 21: Prenos Iz gledališča. BERLIN 20.30 : 200 let orkestra. — 1. Oliick: Uvertura v opero «Alceste». — 2. B"-cherinl: Koncert v B-duru. — 3. Caj-kovskv: Rokoko-variiacile. — 4. Berlioz: Fantastična simfonija. VARŠAVA 20.30: Komorna glasba. — 1. Beethoven: Godalni kvartet. oP. 18. v A-duru. — 2. Schubert: Godalni kvartet. št 14 v D-molu.
Sreda. 9. 111. DUNAJ 19: Koncert — 1. Beethoven: Simfonija št S, v F-duru. — 2. Mozart: koncertanta za violino ln violo. — A. SchOnberg- Jasna noč. — 4. Wagner: «Tannhauser». (Uvertura.) PRAGA 20.08: Pisan večer. (Pesmi, odlomek Iz operete Itd.). STUTTGART 20: Koncert komorne glasbe
iz Freiburga. FRANKFURT 1930: Hândel: «Salomon». Oratoril.
BRNO 19.30- Koncert Zikovega kvarteta. — 1. Hindemith: Kvartet. — 2. Smetana- lz molega življenja. — 3. Beethoven- Op. 127. RIM 20.45: Vokalen In instrumentalen koncert.
LANGENBERG 20.10: Uvod in predstava Strlndbereove pravljične izre: «Kronika nevesta. BERLIN 21.30: Sonata. — 1. Hândel: Sonata za flavto, violino in klavir v C-rnolu — 2. Bach: Sonata za flavto, violino in k'avir v G-duru. VARŠAVA 20 30: Poliuden koncert.
jfcjideainejša krema za nego lica.
„CREHE Е1ШАГ
Vam bo že po orvl uootrebi neobhodna. Par tumirana z
Rosa Centifeliio
čudovitim prrodnlm vonjem temni rd<če rože Dobiva se po vseh lekarn h, droçerijeh In parti-merijah v lubsh m lončkih Vzorci gra-ts Ш franko.
I. F. Schwarzlose Sôhne
Berlin
Gen. zast Hellet I Važonjl, Vel Kikinda
-5 a
trate. Presneta Slovenka! Kakor satan-ček se je muzala in pripravljala britev.. za ... za ... bradico... Gospoda Milo-rada je davilo za vrat.
Gruča letoviščarjev Hrvatov je prihrumela za njo in napolnili so sobo s škodoželjnim grohotom. Grozne sanje!
Tedaj pa je udarilo po vratih, da se je gospod Milorad nenadoma predrami! iz sanj. Z bedastim obrazom si je mel oči, ne vedoč, ali še sanja ali bedi.
»He, Žarko, otvori! Bradica je naša!« se je začulo in ropot pri vraih je postajal silnejši.
Gospodu Miloradu se je krčilo srce, ostal je v postelji, tih ko miš.
»Cuješ, Žarko, otvori vrata! Odbrijati ti moram bradico! Zivio Zagreb! Zivio kraljev bokal!«
Vzkliki so se jačilL Kar je z veselim srcem začul, da se odpirajo sosednja vrata. Spoznal je glas gospodinje, ki je zahtevala mir.
Gospod Milorad se je oddahnil. Družba se je oddaljila. Urno je skočil iz postelje, se oblekel od nog do glave in pometal svoje stvari v kovčeg.
Topla je Srbija, a še toplejša Mara! Ko so se njune ustne strnile v prvi poljub, je Maro poščegetala bradica in še tesneje se je privila k njemu. Le kaj bi
rekla sladka Mara, da bi ne bilo bradice?
V rani jutranji uri je zažvižgal vlak. Iz kupeja tretjega razreda je poslednji-krat pogledal bled, skrajno smešen obraz s kozjo bradico pol v strahu, pol v oddahnjenju si je šilil srčkano bradico.
Vlak je odbrzel, širokopleče planine, neskončni mejniki, so zablestele zadnjikrat in vsa divna Kranjska gora je utonila v svetu.
Gospod Milorad se je končno povsem oddahnil ln si zadovoljno pomladil bradico.
Pa kaj hočete? Vse za bradico in za sladko jMaro!
£epi pomladanski površniki
trr hr»si« pomladanske moderne obleke so kras gospodov Kra-no <a ogo takih oblek je prele a tvrdka
f. lukit, Pred Skofifo.
Kras*« «roret neverjetno п!жкч ce-e w ttg)>hl in izlnžbi ne oil« d
Venceslav Sejavec:
„Buon giorno, signore..."
Iznad Krna se je dvignilo lepo zimsko solnce in je razlilo svoje žarke po zasneženi poljani, ki je mahoma zableščala, kakor bi jo z biseri posul.
Nad Sočo je ležala meglena tenčica in se ovijala okrog valovitih bregov, prelivajoč se pod solncem s sneženo odejo v svilnat, bujen plašč.
Prijetno je iti v polpomiadnem, še zasneženem jutru po polju, ki ga narahlo poljublja vzhajajoče solnce. Oči so vse mlade, veselo glçdajo v razodeto pokrajino, narahlo diha vanje mrzli zrak, prsi se razžive, zavalujejo burno, sveže, živo in mlada kri se razlije po udih. Vesel stopa človek v to prelepo jutro, vesel samega sebe in plečatega Mata-jurja in Krna, ki vriska v večni mladosti v solnce in mraz.
Vesel sem stopal po kobarlškem polju, Iahak je bil moj korak, oči so se mi živo smejale tja proti Kot i in Stolu, ki ga je dramilô prvo solnce.
Razhodil sem se po polju tja proti staremu selu. Neslišno je šumela Idrija, temna in globoka, ki se je nekajkrat privila tik ob pot, kot bi io pozdravljala: Prijateljica, kam?
Krenil sem nazaj proti trgu. ki je bil ves s solncem oblit — kakor da je leža la nad njim pretenka tenčica, povita z bleščečimi trakovi.
Bil sem skoraj v trgu, ko se je zdajci kakor odtrgala od ceste nizka stavba z nadpisom »Asilo infantile«, pod tem pa nekoliko bolj zabrisano Otroški vrtec. V trenutku me je prevzela žalostna misel; bilo mi je, ko da me je kdo hudo razžalil, bilo mi je, ko da me je kdo udaril s pestjo v obraz, pljunil vame in se zasmehljivo zagrohotal.
Sama od sebe se mi je skrčila pest. čelo mi je stopilo v gube. prsi so mi za-hrople kot v uporu.
Jel sem srečavati otroke, majhne, tri, štiri, petletne, drobne, vse plahe. Srečava! sem po dva. po tri, z italijanskimi trakovi na prsih. Držali so se za roke. plaho in suženjsko so se skupljali okrog italijanskih tovarišev, ki so živi in kričavi veselo šli sredi med njimi in pretrgano peli: »Giovinezza. giovinezza, pri-mavera di belezza« in »Lc mie manine. son' tanto belle<..,
Z žalostjo v srcu sem motril slovensko deco, poslušal njene plahe, neodločne glasove. Razposajeno živi so šli italijanski otroci, gorele so njih črne oči, izpod gorkih čepic so jim gledali temni lasje. Pokorno plahi so šli ž njimi otroci
četrtek, 10. III. DUNAJ 19.30: F. Mendelssohn-BarthOldy : «Elija» Oratorij. (Prenos iz koncertne dvorane).
PRAGA 20- Skupen program za Prago, Brno in Bratislavo: koncert orkestra in solistov. — Gluck, Schubert. Dvorak. STUTTGART 20: Simfoničen koncert. (Nastopi slavni poljski tenorist lan Kie-pura).
FRANKFURT 20: Program iz Stuttgarta. BRNO 19: «V Diogenovem sodu». Komedija v 1 dejanju. 20: Program iz Prage. RIM 21: Prenos iz gledališča. LANGENBERG 20: Program iz Stuttgarta. BERLIN 20: Program iz Stuttgarta. VARŠAVA 20.30: Orkestralni koncert. —
1.	Gluck; «Alcesta». (Uvertura). — 2. Haydn: Simionija v G-duru. št. 6. — 3. Vivaldi: Koncert v A-molu. — 3.
Glikk-Mottl: Baletna sulta.
Petek. Il III. DUNAJ 20.05: Ples starega in novega Dunaja. (Orkester na pihala in komorni kvartet.
PRAGA 20.08: Koncert. — 1. M Glinka: «Rirsian in Ljudmila». (Uvertura.) —
2.	Glazunov: Violinski koncert v A-duru. — 3. Čajkovski: Romanca. — 4. P. de Sarate: a) Romance andaluse. — b) Fotta Navarra.
FRANKFURT 20.15: Operni večer. BPNO 19: Orkestralni koncert RIM 20.45: Večer lahke in operetne glasbe. — Odlomki iz Mascettijeve operete: Л1 Marchese de! Grillo». LANGENBERG 2015: CoIIegium musicum.
Predklasična gocba za orkester. BERLIN 20.10- Uvnd v komedilo «Trau-mulus».
20.30: »Traumuhis» Tragična komedija v 5 dejanjih. VARŠAVA 20.15: Filharmoničen koncert.
Sobota. 12. III. DUNAJ 18.30: Komorna glasba. — 1 A. Dvofak: Godalni kvartet v C-dnru. op. 61. — 2. Čajkovski: Godalni kvartet v D-duru, op 11 PRAGA 21: Predstava K. Weissove operete «Revizor». FRANKFURT 19.30: Auber: Črni domino». Komična opera v 3 dejanjih. (Iz irank-furtske opere.) BRNO 19: Orkestralni koncert RIM 21: Prenos Iz gledališča. LANGENBERG 20.40: Zabaven večer. VARSAVA 20.30: Koncert.
Nove . Tungsram" ratfio cetrs ixiDly.
Tvrdka »TUNGSRAM. donaSa dvoje novih cevi, ki jih imenuje «MR X« in »MR Y«. Razlikujeta se od starejših tipov v tem, ker imata dvoje žarne niti In sta radi segrevanja manj občutljivi. Poleg tega ste te dve paralelno spojeni žarnl niti mehanično tako konstruirani, da je emisija zelo konstantna.
»MR X« je univerzalna cev, ima posebno prednost kot sev za nizko frekvencijo ter daje radi velikega pojačenja močno anodno strujo.
»MR Y« je Izrazita cev za krajevna poja-čanja, ki že pri malih naponlh glasno in brez šumenja reproduclra. Oba tipa cevi tvorita akordirano garnituro, ki je v odgovarjajočih spohij daje najboljše uspehe.
DrOETKER-
IEVIM
backinom
Najbolj preiskušene recepte razpošilja na željo brezplačno in presto od poštnih pristojbin
Dr. Getšer, d. c o. z., Maribor.
slovenskih roditeljev, resna so bila njih čela, resne, starostne, zasanjane oči, ustnice stisnjene moško in strogo, ne otroški, umerjen je bil njih korak, trudno veseli so šli od mater v »Asilo infantile«, kjer je signorina. ki ima prijazne besede, sladke bonbončke. pisane škatlice in še mnogo lepih, prečudnih stvari.
»Buon giorno!« me je tedajci pozdravil črnook Italijanček. Pomolčal sem trenutek, molčali so slovenski otroci. Pa se je iznenada okrenil Italijanček do njih, živo je dvignil roko:
»Salutate il signore! Se no la signorina .. .<
Še preden je dogovoril, se je dvignil plah. monotonen glas: »Buon giorno, signore!« »Dobro jutro, otroci, dobro jutro!« sem rekel mahoma brez namena, zakaj žalostne ao bile moie misli in nič veselega ni bilo v mojem srcu. Ni me več mamilo biserje. iskreče se po prostranem polju, v tla so bile obrnjene moie oči, niso se več ozirale po Matajurju in Krnu. ki je nepremično strmel v nebo. Žalostno je bilo moje srce. žalostne misli, vedno iznova mi je udarjalo skozi možgane, plaho in boječe, s silo iz grla iztisnjeno: »Buon giorno, signore!«
predvidenih, a nalmadno predpisanih davkov za nazaj. Zastavljalnica je namreč morala plačati 81.974.20 Din davčnih zaostankov-.
Mestna zastavljalnica je torej nekak finančni barometer za položaj ljubljanskega prebivalstva. Vsaka gospodarska in denarna kri-и se v tem zavodu jasno čutL Posebnost je tuji, da se v zavod tu in tam zateče tudi kakim milijonar — seveda ne sedanji, ampak bivši. To so tisti, ki so si prva leta po prevrata napravili denar, a ga niso znali eeniti, in ker niso unieli gospodariti ž njim, so ga zapravili, ter so se morali naposled zateči k tistim k-> rakom, ki tolikokrat naženejo srednje in siromašne sloje v zastavljalnico. Zavod je torej pravo zrcalo dnevne bede, ki tare ljubljansko prebivalstvo.
V dveh letih proslavi mestna zastavljalnica 20-Ietnioo svojega obstoja. Ta jubilej bo sicer po eni strani žalosten, po drugi strani pa bo pričal, kako potrebna je bila institucija Ljubljani. ki ni tako majhno mesto, kakor « običajno govori in piše. Tudi na dnu njenega življenja se odigravajo žalostni prizori in cel« drame, o katerih hrani zastavljalnica le suh» številke, ki pa se v celoti razgrnejo bistremu očesu tenkovidnega opazovalca.
po vojni pa je narastel na 6 do 7 milijonov dinarjev. Ako upoštevamo dejstvo, da se oglasi v zastavljalnici na leto 36.000 strank, pride na glavo približno 200 Din posojila. Seve-ia pa je dejansko stanje nekoliko drugačno. Največ posojil ne doseže te vsote, pač pa se gibljejo med 30 in 100 Din. Dnevno pride v povprečnem prometu na 120 strank okroglo 23.000 Din.
Zastavljalnica daje posojila za dobo 6 mesecev, vendar se pa posojila na dragocenosti (zlatnina, srebrnina in dragulji) lahko podaljšajo proti plačilu zapadlih pristojbin. E-fekti (perilo, blago, obleka, kolesa, stroji itd.) pa se morajo tekom 7 mesecev rešiti.
Predmeti, ki niso do dneva zapadlosti podaljšani, oz. ki se ne rešijo, pridejo na javno dražbo, ki se vrši, kot že omenjeno, vsak mesec enkrat. Ta dan je običajno vsak drugi
kasto tvorijo slednjič ljudje, ki puste predmete nalašč zapasti.
Zavod je od svoje ustanovitve do svetovne vojne le vegetiral. Razne neprilike so mu prinesle izgubo, ki se je večala od leta do leta. V vojnem letu 1915 je narastla na ogromno vsoto 29.126.72 K. Za tedanje čase je bil to že velik denar. L. 1915 so se razmere izpremenile iu štiri leta pozneje je zavod ne le kril prejšnjo izgubo, ampak je celo izkazal dobiček 1918.06 K.
Kaj je napotilo občinski svet v Ljubljani leta 1920, da je sklenil likvidacijo in opustitev zastavljalnice, do danes ni pojasnjeno. Rezultat likvidacije je bila seveda velika izguba. Od 1. marca pa do 1. decembra 1920 je bila zastavljalnica v likvidaciji in ni dajala ljudem nobenih posojil. Razmere pa so se v tem času tako poostrile, da se je morala zastavljalnica na obči pritisk zopet odpreti za redni promet. Likvidacija je prinesla zavodu 13.876 K izgube, ta neuspeh pa se je že leta 1922 popravil, kajti zavod je izkazal takrat 287.574 K dobička. Od tega časa dalje je dobiček stalno naraščal. Samo leta 1924 je imel finančni neuspeh v znesku 40.925.91 Din, ki pa faktično ni neuspeh, temveč izhaja iz ne-
Diskretno naročilo.
Zabave željna mladina se je unesla. Vitka Kolombina, ki se je še pred kratkim stiskala k bogatemu indijskemu maharadži, živi sedaj le še od lepih spominov na minule čase. In loteva se je skrb. Kakor v sanjah se vidi na zadnjem predpuetnem rajanju, kjer je trepetala v mislih na cenjenega gospoda soproga, ki se je k sreči vrnil s potovanja po svoji
Pri okencu usode.
Kino
Pomlad se bliža...
moški besedi. K sreči, pravim. Zakaj Kolombina se je tresla v strahu, da ne pride prej. pa je ne najde v topli posteljici, kakor se spodobi ponižni zakonski ženici... Tisti prizor torej gleda v duhu in se spominja svojih besed spremljevalcu: :Oprosti, veleugledni maharadža, koliko pa je ura?< Nu, in zdaj smo tam, v Prečni ulici.
Na poti.
V tem kraju se namreč nahaja siva hiša, zavod, ki ne misli nanj rad nihče, ki je enkrat prestopil njegov prag. Zastavljalnica, po domače îferzocr. Tam leži in čaka odrešenja zlata ura naše Kololbine! Romala je tja le zlata ura naše Kolombine! Romala je tja le voščiti par uric veselja in raztresenosti, Ja si je mogla izposoditi kostim in poravnati račun za predpustno veselico. Kajti kavalirji so bili letos skopi...
Prečna ulica torej. Za vogalom se nekaj zgane, stopi bližje in opozori nase: »Pst, pstl Gospod (ali gospa, ali gospodična), tukaj semk
To je dobra Reza, ki je že zopet pričakovala svojo žrtev. Dnevno prihajajo k njej na
Predpust je minil. Čas plesov, družabnih večerov, domačih veselic, redut, možitev in žsnitev je mimo. Tok življenja se je polenih nič več ni razsvetljenih dvoran z vabečo godbo in razposajenimi plesalci, katerih se drže živahne maske. Reklamne deske na ulicah so oiepljene z monotonimi lepaki, ki ne kličejo več na veselje in ples. Utihnila je hreščeča harmonika, violina in klarinet počivata.
ta način odjemalci, ki jih je sram osebno stopiti v zastavljalnico, kjer uradujejo strogi gospodje, katerih pogledi strežejo delikatnim dušicam po »časti in ponoeu<. Prej, v pustnem času, ko se je človek lahko našemil, sta bila čast in ponos njej ali njemu deveta briga. A predpust je minil, prišel je post: in oglasili so se v 6rcu in duši glasovi, ki prevladajo samo takrat, kadar gre za resne stvari. In nihče ne bo trdil, da je zastavljalnica neresna zadeva.
V zastavljalnici shranijo vse: zlatnino in druge dragocenosti, od suknje in plašča pa do kombineja in košuljice. Tja roma iz hiše posteljno perilo poleg stenskih ur in sličnih
Skladišče koles.
med seboj. Glavno breme leži pri filmih te vrste na risarju, ki mora delati do na'-man.iše potankosti. Paziti mora zlasti na :o, da nariše vse mirujoče predmete in osebe na vseh slikah enako, iaze gibanja pa morajo biti izvedene takisto logično in natančno preračunano. Največja težkoča za risarja pa je v tem, da mora izgotoviti po več stotin slik zgoli za eno sceno, kar je seveda silno duhomorno. ,
Karin Michaelis in Charlie Chaplin
V Zagrebu je prošli teden predavala slavita danska pisateljica in protagonista ženske emancipacije Karin Michaelis. Govorila je o ženskih pravicah in moških drsnostih. razpravljala na duhovit način o /cr-ski prostituciji in o antagoniji med obema spoloma. Naravno, da vse ne drži. kar :: govorila predavateljica, a ipak ne more r -hče. ki pozna njeno delo in njene idesir nazore in ki ve. koliko je Karin Michae! : izkusila v svojem življenju, odrekati ;i umnega upogleda v kompliciran problem r.-.z-merja med moškim in žensko.
In baš zato je tembolj zanimivo in pozornosti vredno, kako je spravila Mihael'; svoje teze v sklad s konkretnimi primer! -najnovejše dobe. Omenila je D' Annunzla '•• njegovo afero z ženo. ki ji je ugrabil prerro-ženje. Izjavila je, da bi bilo treba D' An ;u'> zia prisiliti, da to krivico popravi. Kot protiutež termi svojemu stališču do D' Anvtu--zia pa se je spoirmila Charlieja Ghapiir.a \n njegove zakonske tragedije. De.ia.a je. Ja . . ona na strani velikega filmskega ume:nikr.. ki ga je Amerika po krivici tako grozno v-sodila. Njegovo ženo je nazvala -srosk ki je konflikt preračunano inscenirala.
Te besede so têm bolj tehtne, ker so r>r -šle iz ust žene, ki je stala v boju proti moški brutalnosti in brezobzirnosti vse svoje življenje in ob vsski priliki na braniku Iraških pravic.
Dve anekdoti iz Hollywooda
Fight, Veidt.
Vsak petek zvečer prirede v HoUywool-i boksanje, ki mu prisostvujejo skoro vse po-znanejše filmske zvezde. Kadar prispe v Hollywood kak tujec, mu takoj povedo, l : te prireditve ne sme zamuditi, že zavo'y) tega ne, ker se mu pri teh tedenskih boksarskih večerih nudi prilika, seznaniti se i elito ameriških filmskih igralcev. Novtv zvezdnika, ki pride v Hollywood, žene njegov »Publicity-Agent; že takoj prvi pet-'; v boksarsko areno, da ga ljudje vidijo in ■ priobčijo naslednji dan »Los Angeles Time- ', ali pa >Examiner< notico o njem.
Ko je Conrad Veidt pred nekaj tiiewi <' spel v Hollywood, je moral tudi on posei boksarsko areno. Veidt je takr-.t <e zelo n: lo razumel angleščino in se je čutil osar--Ijenega v filmskem velemestu. Sicer je užival občudovanje merodajnih hollvvoo skih filmskih strokovnjakov, toda široka publika ga je jedva poznala po imenu. Conr- ! Veidt je torej priïel na bok.-matrh. in =i~" baš v razburljivem trenutku: tavorit ^ po mne®ju njegovih oboževalcev boril prev defenzivno, publika pa je hotel?., da pok ù*> vse svoje zmožnosti in da čimprej nodor-* nasprotnika na tla. Z vseh strani so mu kV-cali: »fight-fight!«, kar pomeni v do'lo--nem prevodu --boriti se. boksati' S 'o besedo je publika vzpodbujala svoieca ljuV-Ijenca, naj se bolje drži, naj nastopa bor-beqieje. Izgovori pa se beseda >fighK' natan'. ' tako kakor ime ljubljenca naših dekliški i src. Veidta. Conrad Veidt je torej s^del r- > svoj sedež. toda ker je publika neprestano kričala svoj >fight, fight«-. je zopet vstal in - -poklonil s tisto malce demonsko gracilo je njemu lastna. »Fight! Fight!; je tulilo t" tisoč Američanov, Veidt pa se jim jc vedn znova priklanjal.
>Tesra si ne bi bil nikdar mislil,« je šep: '' nato svojemu manažerju na uho, >da jo rn< • je ime tudi v Kaliforniji že tako popularno.t
lila.
V Hollywoodu pripravljajo film ro rom -nu Leva Tolstega >Vstajenjer. To pomeni. 1 ' se obetajo dobri časi vsem tistim fi!:r«k:n statistom, ki po svoji vnanjosti naliktije o Rusom. Živi pa v Hollywoodu llja T ob'.-v. drugi sin Leva. rojen leta 1866 na Jasni Pj-ijani. Ilja Tolstoj je izredno podoben rvc-o-mu očetu, nosi tudi slično brrdo. toia —
Kadar pride Ilja Tolstoj v filmski ate' k pnimanju. mu že od daleč odpro pred n 'r,' glavni portai na stežaj. Kako fe je torej pr -merilo, da je zadnjič zašel k stranskim vr -tom. kjer se zbirajo statisti? Vratar, ki čtiv i ta stranski vhod. je mogočna o=sfc?. ki ' lahko ljudi osreči, pa tudi pogubi. Ilje ni r->-7,nal; najbrž je menil, da stoji pred пчтч eden tistih gladnih filmskih statistov, ki m je prignalo upanje, da bo mogel v >Vst.v>-nju< glumiti mužika — za se-!em in pol dolarjev plače na dan. Vratar je torej premMri! — dolžnost je dolžnosti — sina Leva Tols'o-за, ki je bil Levu Tolstemu podoben kakor iajce jajcu, motril ga je z ostrimi ameriškimi r-čmi. in potem je dejal. ve«te, kaj je deta!?
-Halo. old boy. nikar «e ne trudite! P.v 'rebuiemo le pravih ruskih tipov, naš fiin ie avtentičen r'o vseh potankost ! Mar re< ( mislite, da nalikujete po svoii vnanjosti kakemu prekletemu Rusu?!<
Filmski triki in trik-filmi
V filmu »Variété« se je režiserju primerila mala neprilika: visoko gori pod cirkuškim obokom uganja akrobatije temno-oka črnolasa Preolka, naslednji hip pa jo prikaže »premier plan« s kratko ostriženim bubikopiom ... Običajen filmski trik, ki obstoji v tem, da režiser pri opasnih scenah zamenja glavnega igralca s poklicnim akrobatom, često pa tudi kar z... lutko. Nekdaj so bile take »nedolžne« goljufije res nedolžne in oprostljive; tudi danes jih gledalec še oprosti, a le če iih ne opazi. Har-ryju Pielu so svoje čase (in deloma tudi še danes) očitali, da ne izvaja vratolomij sam, nego si ie v ta namen najel cirkuške artiste ...
Harold Lloyd je v nekem filmu plezal po navpičnem zidu in se oprijemal z nohti. Naj le kdo poskusi! V fitmu pa je stvar kaj priprosta- Naslikano steno polože v ateljeju na tla, operater spleza na strop, junak pa pleza po — vodoravni steni junaško navzgor. Podobno so posneti prizori, če n. pr. majhen fantalin balansira na nosu desko, na kateri stoji cela piramida 15 do 20 mož...
Mnogo zanimivejši so tehnični triki, ki se jih film v obilni meri poslužuje. Pri tem pa je treba spretnosti. Z veliko napetostjo sledimo n. pr. v filmu drvečemu vlaku, ki se nam z blazno naglico približuje, dokler se ne ustavi natančno en decimeter pred nesrečnežem, ki je privezan na tračnice. Stvar je na moč priprosta: operater vrti sceno v obratni smeri, vlak se v resnici ne približuje, nego oddaljuje od žrtve. Na sličen način zida Chaplin v nekem svojem filmu: opeko, ki mu pada v roke, jemlje v resnici z zida, operater pa vrti v obratnem redu.
Številni filmski triki temelje r.a dvojnem eksponiranju. Tako se fotografirajo duhovi. Najprej posname operater »duhâ« na temnem ozadju, nakar fotografira v milje sce-nerijo. Znatno težja je bila stvar v filmu »Notredamski zvonar«, kjer je dal režiser zgraditi namesto cele katedrale le portai, ostalo pa so naslikali na steklo, ki so ga postavili pred kamero.
Neprimerno težje, čeprav navidez mnogo lažje, je prirediti takozvane trik - filme, Ki jih ie treba risati. Risar mora izgotoviti celo serijo slik, ki natančno podajajo posamezne iaze gibanja m se Ie malo razlikujejo
•
Mestna zastavljalnica v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1909. Povod ustanovitvi zavoda so dali — kakor se čudno sliši — sep-temberski dogodki iz leta 1908. Prej je namreč bila zastavljalnica v Kranjski hranilnici, kjer so bili uradni dnevi po dvakrat na teden. Ta institucija, ki je bila socijalnegi pomena za ljubljansko prebivalstvo, je čez noč izginila, kakor bi jo kdo ukradel. Pa je j ni ukràdel. Kranjska hranilnica je le opustila j obratovanje, ker je hotela udariti s tem sire- j mašne sloje, ki so bili v tedanji Ljubljani — 1 Slovenci.
Tako je nastala po zaslugi ljubljanskega občinskega sveta naša Mestna zastavljalnica, urejena po vzorcu tedanjih najmodernejših zavodov te vrste v Gradcu in Lincu.
Podeljevanje tozadevnih koncesij je že stara Avstrija omejevala na karitativne ustanove, državne ali avtonomne. Privilegirala ie te korporacije samo iz razloga, da iztrga zastavljalnice iz oderuških in špekulantakih rok ter jim dâ socijalen in blagotvoren značaj. Zato je tudi ves dobiček, presegajoč rezervni fond. namenjen mestnemu ubožnemu zakladu. Ta je prejel iz tega naslova že 165.292.57 Din.
Denarni promet zastavljalnice pred vojno se je sukal med 500.000 do 600.000 K letno,
Pogled na zastavljeno blago.
Uradovanje.,.
Razprodaja.
okraskov stanovanja. V zastavljalnici jih nt sram ne bicikla ne šivalnega stroja. Vse reči, velike in male. izginejo v njene zalogo in nakupičene grmade blaga pričajo, da ljubljanskemu prebivalstvu Prečna uiica ni neznana.
Res, ne da se tajiti, da je največji promet v zastavljalnici baš v pred pustnem času, to !a >grei pa celo leto naprej. Časih je človeku edino na ta način dana možnost in prilika priti do denarja Kako naj si v zadregi pomaga človek iz revnih slojev? Denarja ni pri ro, kah, kredita nikjer nobenega, in tudi vrne težko. Doma pa leži marsikatera vrednost. V zastavljalnico torej! In mož ali žena pobaše omot pod pazduho, pa hajd v Prečno ulico, kjer ti posodijo denar kar takole, da sam ne veš, kako. Zdaj v postu za kruh, prej pa tudi za knj veselejšega.
Tam v sivi hiši pa sé ljudje d-enjajo in silijo k okencu, da bi čimprej zapustili uradne prostore. Občinstvu se mudi, a oni, ki se jim izročajo predmeti, jih hladnokrvno ogledujejo in ocenjujejo. In tako se kupičijo v skladiščih cele skladovnice predmetov, od dragotin pa do perila, obleke in strojev. Tu ti diši perilo po parfumih kot malokje. Razne Reze in postreščki, ki so nanoeili in navozili skupaj vse to, bi vedeli povedati marsikak-šno zanimivo zgodbico o tem, kako se je predal ali celo stanovanje gospoda Tega ali gospe One izpraznilo in poromalo v zastavljalnico upa in obupa.
Redno vsak meeec se vrše v zastavljalnici dražbe zapadlih predmetov. To ti je liciti-ranje! Eni se prepirajo, drugi kriče za zabavo. A kdor hoče videti kaj in kako je tukaj, mora priti v Prečno ulico sam! Seveda B<jg ne daj, da s culo — ampak rajši kar tako po domače, za zabavo, sza hec-c!
četrtek v mesecu. Licitacijam prisostvuje vedno dosti občinstva, med katerim so časih tudi nesrečne žrtve same. V še obilnejšem številu pa se jih udeležujejo radovedneži, ki prodajajo zijala ter jim je potek dražbe — zabava. Tretjo skupino tvorijo redni in slučajni interesenti. Vsak me?&c pride na dražbo okrog 100 zastavljenih predmetov (številk), kar predstavlja približno 6 odst. vloženih zastavnih številk. Te številka 59 nanašajo po večini na zamudnike, ki so zastavne listke založili in pozabili na usodni dan. So pa tudi lake siromašne stranke, ki ne morejo predmeta rešiti in doseči prolongacije. Posebno
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama:
Nedelja, 6.: ob 20.: «Božji človek». Izv. Pondeljek, 7.: «Gobsek». E. Torek,'8.: Recitacijski večer pesmi Srečka Kosovela. Irv.
Ljubljanska opera:
Nedelja, 6.: ob 15.: «Grofica Marica». Ljud
ska predstava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 7.: Zaprto.
Mariborsko gledališče:
Nedelja, 6.: ob 15.: «Revček Andrejček». Znižane ccne. Kuponi _Ob 20.: «Ci^an baroû». Znižane cene. Kuponi. Pondeljek, 7.: Zaprto. Torek, 8.: «Za narodov blagor». B. Premi» jera.
Celjsko gledališče
Torek, 8.: «Mirandolina». Gostuje ljub» liaiiska drama.
Šentjakobski gledališki oder. Za dane« napovedana predstava odpade radi obolelosti p, Jagmina. Za kupljeno vstopnice se vrača denar v kavarni Zalaznik.
Beethovnova «Deveta». Solisti, zbor in orkester imajo vajo danes ob 10. uri v Opernem gledališču.
Ivan Cankar v angleški zbirki svetovnih povesti
Angleška založba Heinemann jn izdala ob-•ežno knjigo »Great Short Stories o! the World«. Zbirka obsega na 1088 straneh velikega formata 178 povesti vseh časov in vseh svetovnih slovstev. Zastopani so celo stari Egipt, Grčija, Rim in orientalske književnosti. V knjigi, ki naj bo za angleški »vet cve-tober najlepših povesti na svetu, je tudi prevod povesti Ivana Cankarja »Starci in deca«. Cankar je stopil v ta svetovni krog skupno i jugoelov. tovarišema Lazo Lazare vi 6em in A. G. Matošem. Pred prevodi je priobčen kratek oris jugoslov. književnosti s podatki o omenjenih treh piscih. Zanimalo bo, da v tej zbirki zastopajo Ruse Puškin, Gogolj, Turgenjev, Dostojevskij, Korolenko, Garšin, Cehov, GorkiJ in Andrejev; Poljake Sienkie-wiez, Prus ln Žeromsld; Čehe Nerada in Svatopluk Čech; Bolgare Elin Pelin. Ker se slovensko ime redkokdaj sliši v velikem angleškem svetu, čigar kulturni vpliv obvladuje polovico zemlje, smo lahko veseli, da je bil naš Cankar sprejet v zbirko svetovnih pisateljev vseh časov in narodov.
Beethovnove svečanosti
na Dunaju
Dunaj siti odbor za proslavo stoletnice Beethovnove smrti dovrSuje evoje grandijozno osnovane priprave za Beethovnove svečanosti, ki se prično dne 26. marca.
Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzel avstrijski zvezni predsednik Hainiech. V odboru so najznamenitejši živeči dunajski glasbeniki. Oni so napravili načrt za program, ki ee bo ob stoletnici izvajal. Beethovnova muzika bo podana kar mogoče dostojno; koncerte z dunajskimi filharmoniki bosta dirigirala Schalk in Weingartner. Na sporedu
Îe v prvi vrsti »lovita M&sa solemnis; dalje: Beethovnove simfonije, opera Fidello in druga dela ter komorna glasba 8 sodelovanjem čel ista Casalea, violinista Hubermana, Fried-manna in mnogih drugih. Na dunajski univerzi pa »e bo vršil mednarodni kongres za tgodovino glasbe.
Posetniki Beethovnovih svečanosti obiščejo' skladateljev grob, hišo, v kateri Je Beethoven umrl in staaovanja, kjer je veliki peni j ustvarjal. Poeamesne vlade pošljejo na Dunaj specijelne delegate; Francija je določila svojega zastopnika v osebi prosvetne-Sa ministra Herriota. Italijo pa bo zastopal skladatelj Mascagni.
Hermann Wendel o Goethejevih odnosih do Jugoslovenov
V »Jahrbuch des Freien Deutschen Hoch-«tifts« in v posebnem ponatisu je izšlo Wen-rtlovo predavanje »Die Welt der Siidelawen i m Spiegel Goeihee«. Wendlova razprava je zopet dober prispevek k zgodovini odnosov med jugoslovenskim in nemškim narodom. Uvodoma opisuje naš nemški poznavalec razmere, ki so vladale za Gothejevih dni na «lovanskem jugu, omenja slovenski preporod ». Vodnikom in Prešernom ter preide nato k podrobnemu razmotrlvanju vprašanja, koliko je veliki nemški genij poznal Jugoelo-vene in kakšni eo bili v njegovi luči. Zanimivo je, da je poslal Vuk Karadžič po Kopitarjevem navodilu prvi zvezek svojih Srbskih narodnih pesmi Goetheju v Weimar. Goethe se je živahno zanimal zanje; nekatere je priredil na podlagi prevodov gdč. pl. Jakob, nato pa je napisal dve razpravi o »rbski literaturi. Letos je preteklo baš sto let, kar eta izšli obe razpravi v listu »Kunet und Allertum«. Wendel omenja tudi Goethejev vpliv na jugoslovensko literaturo. Izmed Slovencev so stali pod vplivom Goetheja Fran Levstik, Simon Jenko in Simon Gre-porčič, zlasti pa Josip Stritar, čigar roman >Zorm« spominja Goethejevega »Werther-ja«. Ker je med Nemci zanimanje za Goetheja celo močnejše kot v prejšnjih časih (literatura o njem je dobila baS v zadnjih letih velik prirastek), bo Wendlova razprava zainteresirala Goethejevo literarno občino tudi ir Jugoslovane.
Otokar Ostrčil na Dunaju. Prošle dni je tostoval na Dunaju vodja Češke opere v Pra«ri. dirigent m skladatelj Otokar Ostrčil 'z Prage. Dirigiral je koncert dunajskih filharmonikov z Izključno češkim programom. Na sporedu so bili: Smetana. Dvor-Sak. Fibich. Suk in Ostrčil sam. I<z Suka Je Ostrčil Izbral za izvajanje simfonično pesnitev »Praga«, izimed svojih skladb pa Suito v C-molu. Dunajski kritiki ugotavljajo, da )e nudil koncert velik vsestranski užitek, h kateremu je seveda največ pripomogla čarobna taktirka Otokarja Ostrčila.
Slovenski skladatelji na italijanskem koncertnem sporedu. »Società Jacopo Tomadi-ni« v Čedadu Je priredila pred kratkim koncert, na katerem so bili — morda prvič v Italiji — zastopani Slovenci г dvema točkama. Zbor Je irvajal P. H. Sattneria skladbo »V petja adasbno« in Komelovo kom-
pozicijo »Bratje smo«. Pevovodja imenovanega društva je A. Cozzarolo je tudi sam skladatelj in redno obiskuje slovenske koncertne prireditve v Gorici.
Narodne pesmi primorskih Slovencev. Skladatelj Emil Adamič pripravlja zbirko pesmi, ki jih pojejo Slovenci na Primorskem in v Istri.
»Nove akorde« začne v kratkem izdajati Glasbena Matica v Ljubljani. Urejal jih bo univ. prof. dr. Gojmir Krek.
Klub arhitektov v Ljubljani. V okrilju »Udruženja obiikujočih umetnikov« v Ljubljani se je osnoval klub arhitektov s ciljem, usmeriti sodobno obiikujočo umetnost potom realnega, pozitivnega dela. Clanl Kuba so obvezani prevzemati naročila samo potom Udruženja obiikujočih imetnikov, in sicer vsa dela. ki pripadajo sodobni arhitekturi, t. j. izvrševanje načrtov za vse nadzemne stavbe nabožnega, pietetnega, pro-fanega ali povsem utilitarnega značaja. Obenem bo Klub arhitektov izvrševal tudi načrte glede notranje opreme stanovanj in bo sprejemal tudi naročila za dekoracije, ki spadajo v stroko arhitekture in eraiične obrti.
Češka kritika « dveh jugoslov. dramah.
češki dramatik in kritik E. Konrad je priobčil v reviji »Cesta« oceno Kluičefve novitete »Novina« in Vojnovičeve drame »Ekvinok-cio«-, ki sta se uprizorili pred dnevi v Pragi. O Kluiéevi drami sodi, da je slabo začetniško delo, polno teatralnosti, ki nadomešča dramatičnost s kričavostjo. — Kritik obračunava tudi z Vojnovičom, o čigar »Ekvinokciju« trdi, da ne ustreza sodobnim zahtevam dra-matske umetnosti
Dva nemška spisa v Franciji. Francoski listi označujejo kot dva značilna in duhovita spisa o sodobni Franciji Thomasa Manna »Pariser Rechensehaft« (Fischer, Berlin) in O. Grautoffa: »Das gegenwartige Frank-reielu (Meyer, Halberstadt).
75-Ietnica Gosoljeve smrti. Dne 4. marca je minilo 75 let, kar je zatisnil oči Nikolaj Vasilijevič Gogolj, avtor »Mrtvih duše, Revizorja« in drugih nesmrtnih del ruske literature. O Gogolju je napisal doslej najglobljo študijo pisatelj Merežkovskij. Slovenci bi morali razmišljati o novem prevodu »Mrtvih duš«, ki bi bile posebno v naših razmerah dobrodošlo in hvaležno čtivo.
Uspeh Hudožestvenikov na Nizozemskem. Praški disidenti Hudožestvenikov gostujejo sedaj na Nizozemskem. V haaškem gledališču »Heerengraf Theater« s) igrali »Brate Ka-ramazovec.
Poljski skladatelj Szymanowski je bil pred kratkim imenovan za ravnatelja državnega konservatorija v Varšavi. Szymanowski je avtor treh simfonij ter mnogih orkestralnih, vokalnih in komornih kompozicij.
Nova komedija Frančiška Langerja. Znani češki komediograf František Langer je spisal novo komedijo v treh dejanjih »Grand-Hotel Nevada«. Komedija se je z uspehom vprizorila v vinogradskem gledališču.
I. Erenburg o novi ruski romantiki. Pred dnevi je predaval v Pragi modemi ruski romanopisec Elija Erenberg. Govoril je o duhu sodobne literature in povdarjal potrebo novega romantizma. Po njegovi sodbi so Chaplinov Kid ter poezije Louisa Aragona in ruskega pesnika Babela najmarkantnejša dela v sedanji dobi. Kot značilnost je omenil Erenburg dejstvo, da sta danes Lermontov ia Gogolj v Moskvi boli priljubljena nego Dostojevskij in Tolstoj.
Iz rokopisne mape Srečka Kosovela
V torek zvečer se v rži v ljub» ljanski drami recitacijski večer lani umrlega kraškega poeta Sre» Ska Kosovela. Recitirali bodo: ga. Mila Sari če v a, g. Slavko Jan in g. Ciril D c b e v e c.
Pesem o vrenju
Kakor vino, ko zatoni, zavre in se razteče preko robov na vse strani, kipi, kipi, Sumi, šumi in ustaviti se neče — ljudje so pijani svojih sanj in groze ln bolesti. Vsak tava omamljen in pijan, kakor da smrti je ie prodan, opoteka se, ne more zavesti.
In jaz sem med njimi, sam, čisto sani, z vrenjem množice padam in vstajam; če deklica mine, jo komaj spoznam, lasem vihrajočim se komaj smehljam, in s svojo bolestjo pijan se opajam. In hiše se rušijo, strehe zginevajo v množico, ki zunaj na cesti kriči, in srca preplašena tiho vzdrhtevajo, in duše, vse grenke, o smrti prepevajo — v meni pa gasnejo zadnje moči.
Opolnoči
Delo se je pogreznilo v temô.
V	praznoti divja strašni Nezmisel. Kaos razpaljenih misli razžarja glavd, stiska nam prsi, pada v temd.
Reka šumi v črno daljo. Vse trpi.
Misli žareče рекб
V	nevidnem plamenu polnoč gori,
prokletstvo nepremagljivih stvari
nam stiska prsi,
nas bije v obraz.
Trpki Nezmisel.
Mrtvi čas.
Smrt — usmili se nasi
Veter
Veter sc je vstavil pred vrati. Drugače vse tiho, vse prazno: vse spi. Samo veter ne more spati opolnoči.
Samo črna cipresa šumi še, na belem kamnu angelj kleči; v polusvetlobo i one jo hiše sredi kraške vasi.
Tiho vse... Glej, med- življenjem in
smrtjo
edino drevo še na gmajni šumi; po cesti pa gre nekdo z dušo potrto, in v onstran strmijo njegove oči...
Nedeljska
križanka
Pomen besed:
vodoravno: 2. notni sestav, 4. nekrvni sorodnik, 6. sporazum, 8. povod za smeh, 9. sodobnik starih Slovanov, 12. osebni zaimek, 14. del telesa, 17. okrajšava za zdravniško navodilo, 19. pleme črncev v ekvator. Afriki, 20. nikainica (hrv.), 22. kem. znaik za kovino, 23. hrv. humorist, časopis, 25. biblična oseba, 27. simbol bivše Avstro-Ogrske, 30. Borzna okrajšava, 31. rimski vladar, 36. osebni zaimek, 37. del voza, 40. znesek, 42. zvalnik za sorodnika, 45. lepivo, 48. reka na Gorenjskem, 50. stran, 51. paeje ime, 52. del živalskega telesa, 54. eruptivna snov, 56. be-rivo, 57. čutilo, 59. otročja jed, 61. pokošena trava, 62. način kovanja, 63. pomožni glagol, 64. obžalovanje, 66. podjetje, 67. notni sestav, 68. žensko ime, 70. prekop, 72. mesto v Rusiji, 74. žensko ime, 75 nekdanji hrvatski knez. 77. rimski оезаг. 78. spopad, 80. tatvina, 81. posoda, 83. število, 86. gozdna rastlina, 87. posoda, 88. igralna karta, 89. rimski imperator. — Navpično: L vozilo, 2. pesi, 3. sirota, 4. nezdrav, 5. slov. vas, 6. pri trd il-nica, 7. egiptovski bog, 8- nasprotno od »ozek«, 10. barva, 11. sadež, 12. višina, IS. pokrajina v Srbiji, 15. čas, 16. božanstvo, 18. sožalje (lat. okrajš.), 19. pritrdilnica, 21. avstr.-ogr. novec (okr.), 22. vzklik, 24. kem. znak, 26. igralna karta, 28. marka motorjev w«=v, 29. otok v Jadranskem morju, 32. molčeč, 33. govedo, 34. slovansko ime, 35. kem. вшк, 38. kem. znak, 39. zgodovinski astro-
nom (j=i), 40. Pokrajina v SHS, 41. vzklik, 43. igralna karta, 44. zgod. matematik, 45. ne-socialna družba, 46. prst, 47. žival, 49. gora v Srbiji, 50. uaslov (okr.), 51. veznik, 53. gospodarsko poslopje; 55. vzklik bolečine, 67. števnik, 58. točka na nebu, 60. vprašalni zaimek, 64. nagla smrt, 65. osamljen, 69. približno (okraj), 70. košček blaga, 71. madež, 73. datum (okr.), 75. struja, 76. trobilo, 78. oblika pomožnega glagola, 79. predlog, 80. grška črka, 82. pritrdilnica, 84. nikainica, 85. zemljiška mera.
Rešitev križanke «Pierot»
vodoravno: 1. pust, 4. et, 5. kl, 8. ka-tarakt, 11. hu, 12. kola, 13. ura, 15. pok, 16. Guliver, 18. Simeon, 20. Pan, 21. as, 22. Loan-do, 23. jeza, 26. ladja, 27. cevi, 29. ave, 30. tik, 31. zakaj, 32. Sara, 34. nekam, 35. ono, 36. ld, 37. troti, 89. tu, 40. sir, 41. kal, 42. na troti, 4L polotoki, 50. Apis, 51. ta, 52. resa, 58. oa, 54 pari, 56. smo, 56. Unec, 57. lan, 58 Mate, 59. in, 60. pa, 61. siki, 62. za, 64. eta, 65. atom, 67. Ron, 68. t. 1., 69. bi, 70. ribe, 72. ikre, 71 Ivan, 75 kao. — navpično: 2. ustava, 8. sta, 5. kar, 6. Dca, 7. eukno, & kol, 9. ali, 10. R. U. R., 11. Hood, 12. kunec, 14. Rio de Janeiro, 15. pena, 16. gaj, 17- ee, 18. slava, 19. maj, 24. zet, 25. avis, 26. lakomnost, 28. iko-nodul, 31. zakoten, 33. Ren, 36. Ita, 38. tir, 43. alt, 41. Parana. 45. opereta, 46. lisice, 47. osa, 48. Otomaiij. 49. kanon, 54. puma, 55. slikanje, GO. Pat, 61. slo, 62. zaliv, (53. t. m., 64. Erika, C0. oven, 68. tri, 69. bik, 71. ba, 73. no.
Nemški in francoski jezik na naših srednjih šolah
Sedaj, ko so se v časopisni javnosti unesli valovi, ki jih jo dvignila brošura »Kriza naše srednje 5ole< glede umestnosti pouka nemškega in francoskega jezika, mi bodi dovoljeno, da se v omenjeni zadevi vnovič in poslednjič oglasim. Z velikim zanimanjem sem motril vse predmetne članke in izjave, ki jih je prineslo naše časopisje (tudi »Vreme« v Beogradu in »Obzort v Zagrebu) in priznati moram, da se je vprašanje obravnavalo vobče z resno stvarnostjo, kakršna pritiče predmetu, a tudi z individualno zav-zetnostjo, ki izhaja pri nekaterih člankarjih iz nekake kulturne sentimentalnosti, precenjujoče pomembnost francoščine, ne da bi mogla obenem utajiti važnost znanja nemškega jezika. Oglasili so se pa tudi možje, ki upoštevajo naše dejanske, realne razmere in dajejo spričo tega prednost pouku nemščine vsaj za slovensko narodno območje, ne izključujoč francoščine kot drugega jezika.
Prav zanimiva so vsa ta izvajanja, ki so jih podali razni kulturni in pedagoški predstavniki, kojih vrsto pričenja naš poet prvak in jo završuje naš najmodernejši klasični filolog; vmes pa si podajajo roke vseučilišni in srednješolski profesorji in drugi strokovnjaki.
Naravno, da se odgovori na stavljeno vprašanje povsem ne strinjajo — pač, kolikor glav, toliko misli! — da, celo nasprotujejo si v bistvenih rečeh. Zdi se mi pa, da kakor oblika stavljenega vprašanja, tako tudi ténor danih odgovorov izhaja iz napačne premise, t. j. iz gmotnega umevanja ali površnega doznanja učnega načrta za nemški, odnosno za francoski jezik, kakor sem ga v svoji brošuri zamislil in utemeljil Nekateri izjavkarji očividno niso dovolj pozorno prečitali tistih odstavkov v moji knjižici, o nekaterih celo dvomim, da so jo dobili pred oči. Kakor da bi se naj po mojem načrtu na srednjih šolah poučevala edino le nemščina kot tuji mednarodni jezik, francoščina pa naj bi se čim bolj utesnila ali celo odpravila?! To napačno domnevo si razlagam iz neke optične prevare: Kdor pogleda na moj osnutek predmetnika (gl. Kriza str. 41), na prvi pogled opazi, da je urnik za nemški jezik v vseh razredih in predelkih s ted. urami natrpan, dočim je za francoski jezik odmerjenih le nekaj predelkov v višjih razredih, za nižje razrede pa so ostali prazni. Kdor pa predmetnik pravilno čita, ve, da je skupno število ted. ur za nemški, odn. francoski jezik na realki prilično isto (21 : 20), na lice ju (realni gimnaziji) pa v razmerju 21 : 16, kar je na videz precejšnja razlika, v bistvu pa ne I Zakaj licejski učenec bo spričo znanja latinskega besedišča in slovnice imel dokaj večjo duševno dispozicijo za francoski pouk kakor realec, kateremu se bo s poukom francoščine šele otvarjal nov svet roman-, skega kulturnega okolja. Zato bo licejac vzlic manjšemu številu ted. ur lahko isto-tako uspeval v francoščini kakor realec, če ne še bolje. Kaj pa učenec humanistične gimnazije? Za tega francoščina sicer ne bo obvezna, pač pa se bo, kakor doslej, poučevala neobvezno za tiste učence humaniste, И žele dobiti podlago tudi v tem modernem jeziku. Tu bodi omenjeno, da so malone vsi sedanji profesorji francoskega jezika izšli iz humanistične gimnazije, kjer so se po lastnem nagibu učili francoščine neobvezno in eo se na univerzi poevetili študiju romanis-tike. — Tako bi bila sredješolcem vseh treh kategorij dana možnost, se priučiti dveh modernih kulturnih jezikov. Po mojem nazira-nju bi se bila anketa uspešneje vršila na osnovi vprašanja: Katerega modernega jezika naj se uči naša mladina prej: nemškega ali francoskega? Tako zastavljeno vprašanje bi bilo skladno z mojim osnutkom, ki gre za tem: 1. da se nemški jezik poučuj obvezno na vseh srednjih šolah v Sloveniji, Hrvatski, Slavoniji, Vojvodini, ev. v Bosni, kot »kulturni jezik odnoenega področja« (gL Kriza str. 33) v vseh razredih, in sicer v nižjih (I.—IV. razred) v dokaj izdatni izmeri led. učnih ur (4—3 ure), v višjih (V.—VIII. razreda) pa v tesnejšem obeegu (po 2 uri); 2. francoski jezik pa se poučuj istotako obvezno, od V.—VIII. razr. na vseh realnih gimnazijah (licejih) in realkah, in to s precejšnjim številom ted. ur (4—5). 3. V pokrajinah, za katere znanje nemškega jezika nima tolikega pomena kakor v prečanekih predelih, naj bi francoski, v Dalmaciji italijanski jezik stopil kot prvenstveni narečni predmet na isto mesto, ld bi bil v naših krajih odkazan nemščini, zato pa naj bi nemščina (ali kak drug moderni jezik) zavzela drugo mesto (od V. razreda dalje).
Učni smoter modernega jezika za nižjo stopnjo (I__IV. razr.) bodi ta, da se učenec
Eriuči jeziku v toliki meri, da ga razume i ga zna v lažji obliki tudi praktično uporabljati (gl. Kriza str. 34). Pa tudi z učenjem drugega modernega jezika (od V. razr. dalje) bi se moralo doseči, da se zna abiturijent s tem jezikom vsaj v toliki meri koristiti, da se na podlagi tega znanja v jeziku lahko nadalje izobrazuje in ga vsaj pri nadaljevanju svojih študij na inozemski univerzi lahko uporablja v učne svrhe. Zakaj tega menda našemu inteligentnemu podmladku ne bo hotel nihče zabraniti, da se ne bi v svoji stroki (zlasti medicinski, tehnični in moder-no-jezikovni) izobraževal na inozemski visoki šoli, pa naj si bo le-ta nemška ali francoska. Ustroj naše srednje šole pa mora baš spričo te potrebe nuditi naši mladini možnost, se dodobra izobraziti vsaj v enem (nemškem, odnos, francoskem), za praktično vporabo pa še v drugem (francoskem odn. nemškem ali italijanskem) svetovnem jeziku.
Taka torej je tendenca mojega načrta in taka srednješolska izobrazba, kakor jo imam v mislih, bi vsaj v jezikovnem oziru nudila absolviranemu četrtošolcu Slovencu in Hrvatu potrebno znanje nemškega jezika k'-t tistega, ki nam je kot najbližji v današnjih razmerah še vedno praktičnega pomena v realnem življenju in tudi ostane pri tem pomenu; zakaj ni misliti,, da se bodo ves geografski položaj in gospodarski odnošaji, ki nas vežejo z našimi severimi sosedi in z osrednjo Evropo, že v bližnji bodočnosti tako temeljito preimenlli, da nam postane znanje nemškega jezika nepotreben balast. Le kak dok-trinajsti »chauvin« ali zrakohodni »e«iltado< more domnevati, da se da vsa kulturna tradicija kratkomalo zatajiti in zavreči vse dobrine, ki eo s to tradicijo v zvezi Življenje gre kljub svetovni revoluciji svojo pot dalje in z latentno elementarno silo in vsakodnevnimi življenskimi zahtevki devlje utopietične fantazmagorije — v nič ...
So še drugi razlogi, ki govore za to, da naj se na naših srednjih šolah prične najprej z nemškim jezikom in šele od V. razreda nadalje s francoskim. Vsi vemo, da pošlje v današnjo srednjo šolo dokaj 6taršev svoje sinove in hčerke s namenom, da bi dovršili ta vsaj 4 nižje razrede: potem naj pa pre-
stopi deček ali deklica na kako srednjo strokovno šolo, v trgovsko akademijo, na učiteljišče — ali pa naj se posveti praktičnemu poklicu. V vseh teh primerih je znanje nemščine, ki si jo je učenec pridobil na nižji srednji šoli, potrebno; zakaj na veeh Šolah naštetih kategorij v naših pokrajinah je nemščina obvezen predmet baš iz praktičnih razlogov. In koliko uspeàneje bo srednješolec, ki se je do 4. razreda že učil nemščine, v teli strokovnih šolah napredoval v jezikovnem znanju!
še enega momenta glede realnega pomena nemščine ne smemo prezreti! Pri nas ims-n o dokaj lepo razvito meščansko šolo, ki nudi pri sedanjem učnem sestavu prilično iste ugodnosti kakor sedanja nižja srednja šola. fina pa pred sedanjo srednjo šolo to prednost, da se na njej poučuje nemški jezik kot obveeni predmet, s čimer je prosvetna uprava v pravilnem umevanju dejanskih potreb dala naši meščanski šoli značaj praktične šole. Ker naj bi prosvetna uprava v smislu demokratičnih načel skrbela, da eo šole, namenjene za iste starostne dobe, kolikor možno v medsebojni soodnosnosti (reci-
prociteti) _ v danem primeru se ujemata
meščanska in nižja erednja šola — je treba učencu nuditi možnost, da čim manj ovirano prestopi iz šole ene kategorije na drugo Pri sedanjem učnem ustroju obojih šol učenec meščanske šole s težavo prestopi na srednjo šolo, ker se ni učil francoščine, srednješolec pa ne more na meščansko šolo, če mu je nemščina povsem tuja.
Seveda se more oglasiti kak nadpovprečni ideolog s predlogom, da naj se tel neskladnosti izognemo s tem, da uvedemo tudi na meščanskih šolah francoščino kot obvezni predmet. Prepričan sem, da bi tak predlog ogromna večina naše javnosti in z njo v»i gospodarski, trgovski in obrtniški krogi odločno zavrnili kot neuvailjiv in nesprejemljiv. Toliko zdrave reelnosti je hvala bogu še vedno v našem narodu!...
Da torej zaključim I Na naših srednjih šolah _ predvsem v prečanskih krajih — naj
bi se kot prvi tuj kulturni Jezik poučevala nemščina, počenši s I. razredom, tako da more absolvirani četrtošolec nadaljevati svoje študije na strokovnih šolah, in da mu more ta jezik služiti tudi v praktičnem poklicu, kateremu se posveti. — V višjih razredih srednjih šol, počenši s V. razredom, pa naj se goji poleg nemščine kot drugi kulturni jezik francoščina — na realnih gimnazijah in realkah obvezno, na human, gimnaziji neobvezno - tako da bo abiturient naše srednje šole sposoben, nadaljevati svojo vssuči-liške študije s pomočjo obeh kulturnih jezikov.
Ta zamislek jezikovnega pouka izključuje torej enostransko kulturno orientacijo, nasprotno: daje našemu inteligentnemu pom-ladku možnost, da usmeri svoje kulturno zanimanje na osnovi dveh velikih evropskih kultur ali pa vsaj ene ali druge. Pri tem mi prihaja na misel znanetveni članek, objavljen v Jagidevem Arch t alaw. Phil. (1913). Dr. Milan čurčin, odlični srbski publicist, sed. izdajatelj »Nove Evrope«, je v oceni francoski pisane knjige Vojitdava Jovanoviča: »La Guzla« de Prosper Mérimée, dokaj nepovoljno označil francosko metodo znanstvenega raziskavanja (glede načina u-porabe literarnih virov). Svoje razmotrivanje zaključuje z naslednjo mislijo, napisano seveda v preklicanem nemškem jeziku: »Dis Franzosen und ihre JOnger echfitzen nocb immer nicht nach GebOhr den deutschen Fleiss und seine Errungmachafien, wïhrend die Deutschen noch immer nioht genug trao-zôsisch lesen und das franz&sische lieben, um aus den franzOslschen BOchem mehr Lelchtigknit und Gelst in ihre genaue, 8ber trockene Forschung herOberzuretten. Erst die Kreuzung der in manehem eo grundver-schiedenen Geieter der belden VOlker wûrde die ideal ste Misehung ergeben, und wer in beiden Schulen gewe&en isi und aus beiden grossen Quellen schOpft, dOrfte nocb am ehe^en den Nagel auf den Kopf treffen.«
No, in tako »križanje« obojih duševno različnih duhov naj bi se po mojem učnem za-snutku omogočilo s tem, da bo naš abiturient vsaj v glavnem obvladoval dva svetovna Jezika, nemškega in francoskega; iz praktičnih razlogov pa naj se vsak srednješolec uči najprej nemškega jezika! Morda pride čas, ko nam ne bo potrebna ne nemška no francoska kulturna orientacija — takrat, ko se bo veliki ruski narod vzravnal ln bo z elementarno silo svoje neizčrpane in neizčrpne dušev-nosti dal razvoju evropske kulturo osti nov pravec in nov značaj. Eaaetai émar! Mi te nove velike dobe ne bomo dočakali. Dotlej pa moramo, vpoštevaje dejanske razmere in praktične potrebe, skrbeti, da se naše šolstvo in s tem v zvezi naša civilizacija in kultura ravnata po dveh kulturnih vidikih, a ne samo po enem! Soglašam z aforistično mislijo Otona Zupančiča, ki jo Je zapisal v svoji anketni izjavi (Jutro« št. 38): »Za na5 razvoj mi je važno čim intenzivnejše pospeševanje stikov s francosko kulturo: prekinitev zvez z nemško bi se mi zdela (bolje: bi bila) prenagljena amputacija koristnega du-ševnega organa. Življenje pravi in hoče taka ne jaz!«
Jos. Wester.
tvornica hranilnic in dvigal
WIEN, IV/2., Mommsengaue 6. Dobavlja :
BLAGAJNI CA: jeklene oldopne blagajnlce blagajne za vzidanje, varnostne ključalnlce. domače hranilnike.
DVIGALA: xa osebe, bremena, jedila in akte, dvigala patemostre, dvigala za bolnike, pregledovanje in popravila dvigaL
Za dvigala:
foflsrslao zastapsho га Slmaijo ia Hrvatsko
Direktor Ing. R. ROESSER,
LJUBLJANA, Gledališka ul. it 4 IU. nadstr. Stala« pashnalnlcu » montiran» in г«*кј1гмр
Višji monter VILM TRAOER, ZAGREB, Onnduličeva ulica br. 23 баашМао zastopstvo u Bomo
»MONTANIA«, tehnlčko-kcmer-clalno poduzeče, SARAJEVO. Kralja Petra ulica br. V.
«RENAULT»
"/aa HP. in 2!/sa HP., 4 cilinderski ter *°/ea HP., in 80 HP„ 6 cilinderski osebni in tovorni avtomobili vseh vrst. *
«STUDEBACKER»
najnovejša tipa, v Evropi preizkušena 24 HP., 6cilind., 100 km hitrosti. Poraba bencina 10 1.
A. LAMPRET, LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 22.
Sokol
Sokolska župa Ljubljana
V smislu sklepa zbora društvenih na» čelnikov z dne 20. februarja pozivamo bratske prednjačke zbore, da pripravijo vsaj do 10. marca brate in sestre za žup» ni prednjacki tečaj, ki bo v Ljubljani v dneh od 13. do vključno 20. marca. Vse društvene upravne odbore pa prosimo v tem slučaju vsestranske podpore. Več v posebni okrožnici. Zdravol Zupno stare» šmstvo in tehnični odbor.
„Bitka kod Kaporeta"
od generala Aleksandra D askalovida
lahko naročite pri: Ljubomiru Manola, Split, Istarska ulica 2 za ceno Din 50. — Denar se vpoš-
lje vnaprej. Vojaki, orožniki in finančni stražniki dobe popust.	Knjigarne popust.
Dopisi
VRHNIKA. Danes vsi v »Jantar« k zanimivemu predavanju o temi: Eden ali trije narodi. Upamo, da bo sedaj, ko nas je zapustil princ Karneval, obisk boljši ter da bodo vsi sloji upoštevali velik trud in stroške, ki jih ima Zveza kulturnih društev s predavanji ter se izkazali vredne teh žrtev z obilnim posetom predavanj. SDS.
LJUBNO NA GORENJSKEM. Tudi pri nas je minul predpustni čas in z njim pred-pustne zabave. Postni čas je tu in zato si izprašajmo vest. Na pustno nedeljo smo imeli kar v treh gostilnah zabave, povsod smo se naplesali. Bile so konkurenčne prireditve samo da bi ne mogla usipeti prireditev našega naprednega društva. Da bi bila konkurenca tem večja, so celo elektriko napeljali za ta večer v prostore, kjer naj bi se vršil ples, to pa vse zastonj, ker »smo reveži«. Vse te priprave pa so jako malo škodile našemu društvu; pozabavali smo se, ne da bi se pretepali, kakor pri njihovi prireditvi ter nam ni treba lečiti sedaj predpustnega mačka z zagovori pri uradnih organih. Znani so nam uradni predpisi, njim strogo moralnim pa sedaj, ko čakajo raznih siprememb na radovljiškem glavarstvu, tega ni treba, zato, si mislijo, lahko v jutro porajamo. Pa ste se zmotili, ker za vas veljajo Isti predspisi, kot za nas. Zmotili ste se pa že često in se še boste. Rekli ste tudi takrat, ko smo ustanovili naše napredno prosvetno društvo, da je boste kmalu uničili in ste mu prerokovali kvečjemu eno leto obstoja. Bil pa je vendar že tretji vsakoletni občni zbor. Društvo leipo napreduje, ima že bogato knjižnico, tamburaški zbor ter je priredilo precejšnje število kulturnih, socijalnih in zabavnih predavanj. Marljivo ga podpira naš neustrašeni boritelj napredne ideje g. Am-brožič, Vidite torej, klerikalni gospodje, da nas ne morete uničiti, ker mi se par klerikalnih glav še ne strašimo, pač pa gremo kljub vašim hujskačem in škodoželjnežem po svoji začrtani poti naprej brez konfliktov z uradnimi predpisi. Mogoče se še spominjate, kakšen večer ste priredili, ko ste zaiznali. da manjka našemu kandilatu za obl. skupščino nekaj glasov. Kako se je ta klaverna zmaga zalivala z alkoholom in kako se je vriskalo po vasi in kričalo: »Dol z žerjavovci!' Strogo moralni borci! Zatreti hočete naše društvo, ki vam prireja socijalna predavanja in vabi mlade fante in dekleta v svoj krog, da bi jih odvrnilo od potov, po kojih gazite vi ter jim ipokazalo pravo pot prave duševne naobraz-be. Seveda, vas izobraževati, bi se pa reklo Bogu krasti čas, to pa ni naša pot. Kličemo vam pa v tem postnem času: Skrivnosti in zahrbtnosti vedno škodijo, kupite si pa kak zbornik uradnih predpisov.
Delovanje
l
prvi dan
četrti dan
Raztopimo li manjšo količino soli Sv. Roka za noge v topli vodi, dobimo vodo, nasičeno z oksigenom, ki izredno ubiažujoče deluje na bolno nogo ter ustavlja boli, povzročene s pritiskom čevljev. Leči tudi naj-trdovratnejše ozebline ter trganje, povzročeno z ozeblino ter vsako rano na nogi. Po daljšem mehčanju postanejo kurje oči in trda koža tako mehki, da se morejo odstraniti brez noža in britve. Docela je sigurno, da sol sv. Roka tudi nazapuščenejše noge popolnoma v red postavlja. Tesni, četudi novi čevlji, postanejo tako udobni, kakor da ste jih več let nosili. Morete hoditi kolikor Vas je volja, morete cele ure stati na enem mestu, ne da občutite tudi najmanjšo bo! ali utrujenost. Veliki zavitek soli sv. Roka za kopeli nog stane Din 16.— Dobiva se v vsaki lekarni. — Ako ga tam ne dobite, obrnite se na:
Nada Drogerija
Kslor i Gabri6
Otvoritev
čevljarske delavnice.
Naznan am, da sem poleg sv oje trgovine s čevlji otvoril še
Specijalno delavnico
za popravilo čevljev.
Spreiemajo se v popravilo čevlji vseh tovarniških znamk in popiavila snežnih čtvljev ter tudi izdelava vseh vrst čevljev po meri	3330
Vsa dela se izvršujejo pod vcdstvom poznanega strokovnjaka g. M. Peternela
Naročila in popravila se spreiemajo v trgovini čevljev S*. Petra cesta 6.
Se priporoča
M. Trebar, Ljubljana,
S«. Petra cesta 6
Tvrdka	3281
]osip Pogačnik v Radovljici
izdeluje
OBLEKE po angleški in francoski modi,
ima vedno v zalogi češko in angleško blago.
Natečajni razpis.
Razpisujemo izpraznjeno službeno mesto
kapelnika
meščanske sodbe na Rabu.
Od kapelnika zahtevamo, da zna igrati tudi orgije. — Nadaljna pojasnila v upravni pisarni. — Razpis je odprt do 31. marca 1927.	3396 a
Uprava Gradjanske Glatbe na Rabu*
Gospodje, ki imajo redno opravka s tekstilno industrijo svojega okra,a in se zanimajo za
zastopstvo
najbolj delazmozne in največje nemške tvornlce grebeninastega biaga, (KratzentaDriken) nai se prjazro lavjo z navedbo stalnega delokroga ter primernih reterenc pod „J J- ilf.StS na Rudolf Mosse, Berlin SW 19.
Jcžko gospodarsko stanje upošteva
novootvorjena trgovina manufakturnega blaga
„Ljubljanski oblačilni bazar"
Na Mestnem trgu št. 6
s svojimi nizkimi cenami, ki omogočajo slehernemu nabavo
nove pomladanske obleke.
Autor. gradbeni inženjer ali koncesijoniran stavbenik
1|
za stavbno družbo k obstoječemu strojne» mu mizarstvu in tesarstvu. — Dopisi na oglasni oddelek «Jutra» pod «Universal/П».
Dubrovačka
Paitiii ШШ t i
ima stalen promet
s svo mi luksuznimi parobrodi med Dubrovnikom Ko-čulo, Makar>ko, Hvarom, Spiitom, Trstom, Barijem, Kotorom in Ercegnoum.
Ima zveze	14
z vel'kimi putniško-tovornimi parobrodi z A eksandrijo, Port-Saidcm. Jaffo, Beyrutom, Famagorto, :-: Mersino in Rodijem. :-:
la informacije in : petlicije st ojračajte oa agente
A. C. Duciča, Split.
L. Nikuš
LJUBLJANA, Mestni trg IS
izdelovatelj dežnikov
Na drobno I	Na debelo t
Zaloga sprehajalnih pallo Stari daioikl sa aamr
jYl U. Dr. 3van jurečko
v Mariboru
oblastni sanitetni reterent mariborske oblasti stalni sodni izvedenec, ordinuioči zdravn k dispanzerja Protltbberkuloznt Lige v Mariboru naznanja vljudno da sta iuje od 1. marca 1927
v Gregorčičevi ul. 6-{.nadstropje
Posvetovalne ure dnevno od 8. do 9. ure dopoldan in od 13. do 15. (1—3) ure popolda,-
razun v petkih, nedeljah in piaznikih. Teleion na stanovanju štev 40, v uradnih prostorih velikega župana štev. liu. 337
Priporoča se
70
MAST J. P.
lastni izdelek tvrdke
Evald Popovič, Ljubljana.
Cena nizka blago izborno. Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg.
PREKAJENO MESO
>ч dno * zalogi, i o zvanredno rjizki ceni
Pri nabavi novih poslovnih knjig Vam postrežem le s prvovrstnimi izdelki kakor tudi z brezplačnim proračunom
A. Janežič, Ljubljana
Florjanska ul. 14,
knjigoveznica in črtalnlca poslovnih knjig.
žeodčna grenč ea
naj ne manjka v nobeni hiši. Na drobno se dob va v vsaki trgovini, na veliko pa jo
izdeluje
F.S. LukasuCelju
Moč osebnega vpliva.
SUGESTIJE, OSEBNI MAGNETIZEM, HIPNOTIZEM. TAKOJŠEN USPEH ZA. JAMČEN!
Izvirne ameriške metode v desetih lekcijah! Dodatek: sugestivno zdravljenje itd. — Gosp. F. H. Lj. piše: «Uspehi po Vaši iz« borni metodi so presenetljivi!» — Prospekt prost; 1 zvezek Din 8.— (v znamkah). — «VEDA IN ZNANOST», Celje, Razlago.
va ulica 8.	272—a I
твавимвавввааа
„ALADDIN"
čudovita svetiifka
I^S77^
№ treba učrpavati zraka in poprej segrevati. Ne eksplodira — Brez šuma! Ne kadi se — Brez duha.
I petroleja (g
LITER gori nad UR sveti s sveilostjo
80 sveč!
BARZEL O. O.
«A LAD IN» ODIO SUBOTICA 11. Zahtevajte cenik.
3з23
Mesarijo
prekajevalsko, oddam na račun
iadi bolezni. Naslov pove oglasni oddelek „Jutra".
Sreča matere!
Srečna mati, ki ji otročiček lepo napreduje. Srečen in zdrav otrok, kateri ima neprecenliivo priložnost, da ga mati s
svojim mlekom odhrani. Na prsih odhranjen otrok ;e najbol|e odhranjen. Potrenno je, da mati pred in po porodu pije „OVOLMATINE". Zdravniki, dojenke in matere potrjuiejo, da
pripomoreio K obilnemu dajanju mleka in to zato ku iiij.o „Ovomaitine" koncentrirano hrano v ahko prebavljivi obliki Pijte sestavine zrelega ječmenovega slada, neobranega mleka in svežih jajc.
Ena škode! ca OVOMALTINh s svoio nranijivost;o ie vredna kakor 12 skodelic iuhe, 1 skodelic kakava ali 3 jajc ter pri tem še veliko tankeiša za prebavo.
Ovomaitine se dobi v vsaki apoteki in drogeriji po ceni:
100 gr 18 50 Din. 250 gr 36*25 Din. 500 gr 63-25 Din.
Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na list. od
Dr. A. WANDER d. d tovarna farmacevtskih in dijetetnih preparatov
ZAOREB. Jurjevska ul. 37.
DamsKa konfekcija Id mrdnl atelj T. KUNC, Luhijsns
Mestni trg 14
naznanja cenjenim damam
3 znatno znižane cene o i 1. marca 1927 naprej za izdelavo sledečih navedenih ob.ačil:
Za delo od kostuma od Din 250—300 , . „ plasca „ . 200—250 . . , jope , . 170—200 . . . krila „ . 70—100 „ , . toalete „ , 150—iCO , „ . bluze „ , tO—150 Na razpolago e velika izbira iz-tjotjvljenih piaščev, kostumov td Vsled lastnega izdelka so cene ker odpade carina, zaslužek tovarnarja s tiurno /.a 50% mžje,
kar je v pr;d odjemaicem. Državni nameščenci dooiio proti
izkarilu na obrobe. Vse delo se i'.vršu;e pod lasinim nadzorstvom in po najmodernejših m delih.
3T/--
■
Privatna klinika Dra. M. Mihicha
FiUME - ABBAZiA
Piana Regtna Екпа 1.	Teief. inlernrban 11-78
za bolezni:
grla, ušeš nosa in gornjega dušnika.
Mnogoletni operatuer in demonstrator na vseučliiki dunajski kliniki gg proeso^a dra M Hijeka in Dra. H v Neum nna
Fonetični laboratorij za pevce in za vse vrste govora itd.
Kinika j* urejena po rajmodernejšem sistemu s orvim n drugim razredom To ia in h adiia voda v vsth sobah centralno loženje. Nega bolnikov je poverjena čč. milosrčnim sestram reda s» v incenca. Točna pojasnila daje:
3i47	Direkcija.
ženske, moš^e n otročje, bluze, krila in plašče iastn izdelki in dunajski modeli, nadal ( klobuke, perilo, nogavice, kravate in vse iroaiiv predmete raz o c? Stila po čudovito nizkih cenah veletrgov i s B
R. Stermeck , Celle it. 20
Zahtevajte takoj llustrovani. cenik i i:soč slikami. Namočila čez Din i 00-poštnme prt sto. Kar ne ugaja se zame ja ali vrne denar.	t, t i:|
99
SPECTRUM" d. û.
in t Kopista Oubsky in Krstlč. tvornica
ogledal in brušenega stekla. Liubljana VII, Medvedova ul. 3h, tel. 343 Zagreb, Beograd. Osiek. Središniica Zagreb
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kakor tudi hrušene prozorae šipe. izbočene p!o?če vsteklevanje v med Fina. navadna ogledala
№llo obraza!
S kremo .A", lu «une samo 45 Dir. preienete za vedno neprijetno r če čico lz obraza. Lice dobi lep disi teti Rdečllo Pok odstranite t .rodnim povoji-. Roke postanejo neine, mehki ln prijetno bele. Povoje dobite v elegantni obliki za Din 65--. - Rdečllo nota ooor.vit. ako no» kopljete v posebni kopelji, ki eotovo odstram ie tako ukoreninjeno rdečico. Sune Din Sfr- Ozebline pa najbolje preienete s balzamom proU oteklinam ki star« Din 30-—. - Vse to vam nudi „Centifolia" kosmencr.i »vod H. J. Hojka, Zagre ,, llica 50. - Zahtev»;:* brezplačne cenike.
DEŠIiENOV SiHUP
(Syr. Deschien, Paris) se v vseh Kulturnih državah sveta z najboljšim uspehom upo» rablja kot
krepilno sredstvo,
zlasti pa učinkuje Dešiienov sirup najbolie pri: ncurasteniji, nervozi, splošni oslabelo* i ti, seksualni neurasteniji, rekonvalescenci itd. Dešijenov sirup proizvaja: Dr. Deschien Paris. Zaloga za detajliste: *SALUS» d. d Generalni depet za Ljubljeno■ Lekutna Mr. BAHOVEC. Kongresni tr g, za Celje lekar. na «Pri Mariji Pomagaj», za Maribor: «Sa» lus» d. d. in lekarna «Pri Orlu*.
M. Zévaco>	so
Papežinja Favsta
Roman
Pardaillan je bil toliko kakor ujet. Farnese in Claude sta bila njena jetnika; vse je bilo pripravljeno, da ju tajni sod že drevi obsodi na smrt. Favsta se je morala samo še polastiti Karla An-goulêmskega, ki je bil Guisu sovražnik in zapreka na poti do prestola, ter odstraniti drugo zapreko — Violetto.
V to dvojno nalogo je uprla vso svojo voljo in vso prevejanost
svojega duha.	.
»Zdaj razumem vse,« je dejala, ko ji je Karel z nekaj besedami opisal težko usodo svoje ljubezni. »Gospodje mi namreč niso utegnili pojasniti nenavadnega sestanka, ki vas kličejo nanj.« »Na sestanek me kličejo?« se je začudil Karel. »Hugenotka sem,« je nadaljevala Favsta; »to me sili, da se skrivam v moški obleki in da se v Parizu nisem obrnila tja, kamor bi se lahko... Nastanila sem se v ulici Saint-Denis, v gostilni pri ,Vedeževalki'.«
Mladi vojvoda je drhte prisluhnil.
»Noč je bila mirna in tudi zjutraj se ni zgodilo nič posebnega. 2e som se odpravljala v mesto, ko se je ulica mahoma napolnila z divjim kričanjem. .Držite lopova!' je vpilo vse vprek, .ubijte prekletega hugenotal' — ,Joj,' sem vzdihnila sama pri sebi, ,že spet preganjajo nesrečneža, ki je moje vere!' Tedajci pa je planil v gostilno človek v raztrgani obleki in tik nato je zdrevila mimo hiše truma konjenikov kakor divji lov...«
»To je bil Pardaillan!« je zasopel Karel ves vznemirjen. »Kako veste?« je prostodušno vprašala Favsta. »V svojem velikodušju je zvabil Guiseve konjenike za seboj, da bi rešil mene in mojo drago!... Jelite da je bil on? Ali se je rešil?... O, povejte mi najprej to!...«
»Otet je, bodite brez skrbi Ker sem ga imela za hugenota, sem odprla vrata sobice, v kateri sem bila, in sem mu mignila, naj se skrije k meni. Res je vstopil, ne kakor da se skriva, ampak kakor miren človek, ki išče kotička, da bi se spočil...«
»Da, tak je zmerom!...«
»Vprašala sem ga, ali je naše vere. Tedaj mi je povedal svoje ime, ne da bi omenil razlog, zakaj ga preganjajo. Izmila in zavezala sem mu rane, kakor sem vedela in . znala. Grozečega vpitja na ulici pa ni bilo konca ne kraja. Na srečo ni prišlo nikomur na um, da bi stopil v gostilno, a jezdeci so bili že Bog zna kje... Tako sta minili dve uri in vitez je kmalu premagal slabost, ki je bila posledica njegovih ran. Zdajci pa je skozi steklena vrata zagledal dva moža, ki sta stopila v pivsko sobo. Mignil jima je, naj prideta k njemu. Prišla sta. In čudno: povedal je svoje ime in vaše ime, kakor da ga ne poznata. Jaz nisem poznala teh dveh; bila sta, kakor se je kmalu izkazalo, knez Farneški in neki meščan z imenom mojster Claude.«
»Res ga ne poznata; le eden ga je videl mimogrede... Nadaljujte, gospa...«
»In tedaj se je začel dolg razgovor o vas in o devojki. Meščan je povedal, da prihaja iz vašega dvorca in da je bil poslan po kneza Farneškega.. .<
»Res je tako!« je vzkliknil Karel, ki je ves visel na Favstinih ustnicah.
»Povedal je, da sta bila že na poti v Progarsko ulico, ko so ju spoznali opričniki vojvode Guiškega. Morala sta bežati; na begu sta prišla v ulico Saint-Denis in sta stopila v gostilno, dokler se razburjenje ljudstva ne poleže .. .<
»Takoj pojdem k njima!« Vojvoda je planil pokoncu.
»Čuvajte se tega!« je dejala Favsta. »Našli jih itak ne bi več. Potrpite, da končam... Tisti, ki se je imenoval mojstra Clauda, je nato začel dolgo pripovest. Knez Farneški in vitez de Pardaillan sta jo poslušala z enakim zanimanjem. Čeprav nisem vlekla na uho, vendar pomnim, da sem nekajkrat čula besedo ,poroka'... Naposled je stopil mojster Claude pogledat na ulico in se je vrnil z vestjo, da je polna besnežev, ki se baš pripravljajo, da bi preiskali hišo za hišo. Vitez de Pardaillan je predlagal, da bi odšli skozi zadnja vrata. A kam potlej? Tedaj, Svetlost, sem svetovala tem ljudem, ki mi je šla njih usoda tolikanj do živega, naj se zatečejo v dvorec nekega mojega prijatelja, do katerega je od ,Vedeževalke' kratka pot. ,Da,' je rekel knez Farneški, ,a kako obvestimo ženina moje hčere?'«
Te besede so bile višek zvijače. Karlu so se zdele tako naravne.
da se iim niti začudil ni. Favsta je začutila, da vojvoda ni več zmožen dvomiti o resničnosti njenih besed.
»V tej zadregi,« je nadaljevala, »sem se jim ponudila za sla.. .<
»Oh, gospa,« je vzkliknil Karel in burno poljubil njeno roko, »povejte mi svoje ime, da bom vedel, komu dolgujem toliko hvale!...«
Favsta je otožno zmajala z glavo.
»Kar sem storila, je pač premalo, da bi bilo vredno hvaležnosti; zato ne vprašujte po mojem imenu... Zgovorili smo se, da pojdejo vsi trije v dvorec, ki sem jim ga bila naznačila, in tam počakajo noči. Spremila sem jih in sem jih spravila na varno. Pri slovesu mi je dejal vitez de Pardaillan: ,Za Boga, gospa, recite vojvodi An-goulêmskemu, naj se do noči nikamor ne gane...'«
»In kaj naj storim, ko se znoči?« je napeto vprašal mladi moz.
»Evo,« je dejala Favsta. »Ko sem hotela oditi, me je prijel knez Farneški za roko in mi je naročil tole: ,Drevi o polnoči čakamo vojvode in moje hčere v cerkvi Sv. Pavla. Nič naj ne skrbi. Vse je pripravljeno.'«
»V cerkvi Sv. Pavla!« je zamrmral Karel ves omamljen od sreče • .
»To so njegove lastne besede. Takrat so se mi zdele čudne, a zdaj jih razumem...«
»Da!« je rekel Karel. »Vse je jasno... Drevi o polnoči bom z Violetto v cerkvi Sv. Pavla!...«
Favsta je vstala.
»Opravila sem,« je rekla s toplim glasom. »Želim vam vso srečo, ki jo zaslužite.«
»Kako naj vam poplačam svoj dolg!« je zamrmral Karel.
»S tem, da me priporočite vojvodinji Angoulêmski v molitev...«
To rekši je naglo krenila proti vratom.
Vojvoda Angoulêmski jo je spremil do vnanjih vrat. Minuto nato je Favsta mirno jahaje izginila za ovinkom.
»Zdaj je samo še treba, da omožim Violetto.« je ponavljala sama pri sebi...
Ko se je Karel uveril, da je ulica mirna, se je vrnil v dvorec. S srcem razbijajočim od radosti je stekel k Violetti in jo je prijel za roko:
»Drevi, dušica, se združiva na veke... Drevi o polnoči postaneš vojvodinja Angoulêmska!...«
CALDERAR A CHYPRE
milo za bodečo brado.
Vir lepote vsake dame tvori povsod znana
CIWPRE KREMA CALDERARA.
CALDERARA & BANKMANN, WIEN.
Dobi se v vseh boilših trgovinah.
L3U5L3ANA
334.-
A. Amann - Pohištvo
Dvorni trg št. 1, vhod v veži desno. Fine meščanske ledilnlce. cene n^
Cene niz^e.
Milan Perhavec
konc. zobni tehnik jo otvoril
afelie
ч Konjicah it 83
Priletno domačnost na morju
nudi vsem letoviščarjem in gostom
Hotel Vinodol - Novi. Hrvatsko prmorje.
Lepe mer>lovane sobe, izborna dunaiska kuhinja Popolna dnevna oskrba v predse iji Din 50 — v seziji Din 70'—. Iz postaje Plaze lastna auto zveza.
Na morie?	=	Na morje ?
veščega za stavbena in pohištvena dela išfe strojno mizarstvo na deželi. — Plača in stanovanje po dogovoru. -"onudbe pod šifro .Samostojnost* na upravo Jutra	3387
Da je JUNIPER" zelena vinov.ca
z bo ovim ekstraktom od vsake druge vinovice močnejša in boliša se lahno prepričate ako v apoteki, drogerji in trgovini zahtevate brezp'ačni vzoiec .Juni.iera" z opisom. Glavno skladišče za Slovenijo : Vitomlr Doliniek, Celje«
Gosposka ulica i 6. 3287 Zahtevajte povsod. ?p-f. m»m » vieil fe**» ih ur»era>redne iss oon ч«
вааввааавваввавввавававвввваааа
A PRODOCT OF GENERAL MOTORS 11 M. Steie & I. Pielick
y CHEVROLET^
Zunanjost in udobnost
Tvrdka
Liubliana, Šolski drevored (Semenišče)
priporoča
bog'to zalogo vedno svežegi južnega ln domačega sadja ter deže nih pridelkov. Tvrdka dobavlja špedjelno limone in pomaranče vedno direkno cd producenta, ter zamore vsled tega postreči cenj. odjemalcem vedno z garaniirano najlepšim blagom po brezkonkurenčnh cenah. V dolgoletnem oosiovanju posr čilo se je tvrdki stopiti v tigo ske stike s samo prvovr-stn m izbranimi inozemskim* dobavitelji ter eksportnimi tvrd-kami, katero dejstvo jamči, da dobavlja tvrdka vedno Ie prvovrstno b ago, ter mo e ista zagotoviti cenj. odiemalcem najso-lidnejšo in najtočnejšo oostr 2bo. — Izvršujejo se naročila tudi za vagonske množine ter se za ista računajo Izjemno nizke cene
Blagovolite se prepričati I	Zahtevajte cenike !
Deteljn o seme
Ia rdeče, kakor tudi lucerno, opremljeno z zagrebško plombo nudi povoljno tvrdka
Vlado Radan, Zagreb, Mihanovičeva ul. 14.
Telefon 21—83	33.7	Brzojavi: VLADAN.
CENE:
Tooring Din ШШ Roate „ 56.000 M ,. 71.250 17, ton. is ,, 50.900
Ekonomičnost v delu in zdrževanju auto-mobila 'čeravno ie vitalne važnosti, vendar ni edino, kar ie zadovoliava lastnika. Prikupna zunanjost ie potrebna ne samo radi lastnega zadovoljstva, temveč je vedke važnosti pri eventualni pozne/ii prodaji.
A udobnost ie druga važna stvar. Prožne, dot^e vzmeti, globoki sedeži in balon gume so važni činitelji udobne votn/e ChbVROi.bT-a. liho deio motorja z visečimi ventili in prestava na tri brzine predstavljajo duvršeno harmoničnost v obratovanju brez kakega iuma Samo pojava CHbVRULbl-a zbudi v Vas zadovoljstvo, a udobnost je pri vožnji največja.
3399
Ani Miti ШШШ
na Čukarlci
rabijo
90.000 garnitur prikroienin desk
za sladkorne zaboie.
j Točna pojasnila in pogoji v tvorniški pisarni ustmeno
ali pismeno. Oferte sprejemamo do 5. aprila popoldne.
Zahtevajte poiskušnjo.
m* «
Zastopniki za kraljevino SHS:
V. & M. BARESlČ & Co., Centrala in skladisče rezervnih delov Zagreb, Kukovičeva ulica štev. 30. Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 12. Dnšan Žečevlč, „Velauto": Novi Sad Aleksandrova Stev. 6. Auto-Omnia Lazar L. Miličevič, Centrala: Beograd, Kr. Aleksadra 11-13.
3ENIRAL MOTORS NEAR EajtlA. ALEX AN DRI A
KXESXKBXXSXXBXXSXXSXXSXX
X
0 X X
I
X
I
X X
I
54
Trgovsko hišo
obsegaiočo opremljtn trgovski lokal z več skladišči, gospodarskim poslopjt m, z lepim vrtom, primerno za vsakovrstno trgovino ali obit na prometnem kraju v Ormožu radi preselitve
takoj oddam v najem
ali eventuelno tudi prodam.
Ponudbe na naslov: Dr. A. Brodar, Ormož-
X
I
X X
I
X
I
X X
Ш
X
v Mariborski zastavljalnici, Gosposka ulica štev. 46, bo dno 9 marca 1927. Efekma dražba od 9 — 12 dopoldne.
Dragocenosti od 2 — 5 popoldne.	3381
Revmatizem
Izjava zahvalnosti.
Gosp. Dr-ju I. Rahlejevu, Beograd, Kosovska ul. 43.
Vaš le< mi je absolutno Јотзца!, ter sem vstal h postelji, od reumatičnih bolečin, ki so se nenadno noiavne, a 'bog katerh sem skozi dolgih 15dni n oral ležat' Zahvaliujoč se Vašemu ..Rad.o Balsamika" si.ni sedaj popolnoma zdrav.
Petrovao (požarevačk) 28. decembra lV»2o.
Sava M. Petrovič
likv da.or Miavske Stedionxe. Lek „RADIO BALSAMJXA" izdeluje, prodaja in razpošilja z doplačilom po povzetju laboratorij RADIO BAL-SAMIKA Dr. I. fn M. Rahlejetf, Beograd. Kosovska ul. 43,
parter 6	-st
Prostovoljna prodaja
posestva na Ptu ski gori, sodni okraj Ptuj.
Radi rodbinskih razmer se proda prostovoljno lepo posestvo na Ptujski gori, znameniti božji poti v Sloveniji. Posestvo obstoji iz hiše št 7, neposredni bližini romarske cerkve, dobro idoča gostilna z gospodarskimi poslopji, dalje hiša št. 3 s sadnim vrtom in vrtom za zelenjavo, pristave in pripadajočim posestvom. Cena primerna, plačilni pogoji ugodni. Ponudbe na oglasni oddelek lista pod „Ptujska gora".
Kdor oglašufe,
ta napreduje!

Mali oglaal, Id služijo ▼ posredovalna in socialna ■amena občinstva, vsaka beseda SO par. Najmanjll znesek Din S'—»
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—» Najmanjll sntaah Din !»•—
pogaSmk Bohoričeva it 5 (Tabor). - Telefon 406.
«6S8
Slike za legitimacije
Izdeluje najhitreje fotograf
Hugon HlbSer Ljubljan», Valvazorjev trg
Snežne čevlje
hi gaioie popravlja Avgust Skof, Boritaikov trg št. L 6349
Za legitimacije
Izvršuje slike najhitreje ta najceneje fotograf Primožič, Zidani most.	71
Galoše popravlja
parna vulkanizacija Skalar. Ljubljana, Rimski ceeta U
Popravila čevljev
»prejema po zelo nizki ceni Čevljarski* mojster Anton Brader v Prulah — baraka pri mostu.	6575
Za preoblikovanje slamnikov
to dospeli najmodernejši vzorci. Popravila svilenih k'obukov točno in poceni. Novi od 100 Din dalje. Ee vljudno priporoča Stember-rer - Res, Dunajska c. št. 9 8	6536

лЖ
Voznika
treznega in požtenega, dobro vpeljanega, za nadrobno razvažaje premoga sprejme proti dobri proviziji D. Cebin, Wolfova 1.
6620
Še danes pišite
po navodilo, kako ri ustvarite stalen in dober zaslužek — na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Za vs». kogar».	«618
Dva delavca
sprejmem na hrano in stanovanje. Cena po dogovoru Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	6566
Kuhinjsko moč
Izvežhano in pošteno, t dobrimi spričevali, sprejmem kot drugo. Dopise pod šifro «Vestna 68» na oglasni oddelek «Jutra».	6568
Potniku
ki je dobro vpeljan, dam predmete v razpečavanje
po celi državi, proti proviziji. Pismene ponudbe na oelasni oddelek «Jutra» pod «Sigurni zasluïek». 6596
Knjigovodjo
In korespondenta sprejmem
Prošnje z navedbo zahtevkov. dosedanjega službovanja in predizobrazbe je nasloviti direktno na «Centralo občinskih opekaraiSkih podjetij, Gornja Radgona». Samski in oni, ki so bili v gorjem svojstvu že z*po sleni pri opekarniških podjetjih imajo prednost. 6580
Učenke
za mehanično umetno vezenje sprejme Matek & Mi-keš. Dalmatinova ulica 13.
6529
Služkinjo I 1000—2000 Din
za ïez dan BSe boljša dra- dobi tisti, ki preskrbi za. lina. Naslov y oglasnem nesljivemu gospodu, vojv oddelku «Jutra».	6666 SEine prostemu, kakršnokoli
stalno službo. Cenjene dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Din 2000».
6476
Krojaškega
pomočnika
kl je irvežb&n vsakovrstnega dela, v starosti do 30 j let, sprejmem takoj. Pis-1 mene ponudbe na naslov:
Gospodična
izurjena v modni trgovini
za gospode, želi premeniti Pregled, Ruše pri Mariboru gîaïbo. Cenj. ponudbe pod 6680 I .prodajalka 77» na oglasni oddelek «Jutra».	6477
Šoferja • mehanika
sprejmem za nekaj tednov. I Nastop 15. aprila. Prednost vozači «Renault» avtomobi- |
Gospodična
vešča strojepisja, knjigo-.	. vodstva, slov. in nemške
lor. A. Lampret. Ljubljana stenografije, Ше službo. — — Dunajska cesta štev. ^22 (jre tn,)i na deželo. Cenj.
665! ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod «Poštena».
6441
Dveprodajalkl
manufakturne stroke — za j perilo — takoj sprejmem. | Ponudbe na oelas. oddelek i «Jutra» pod «Zanesljiva — Kranj».	56751
Učenko
za strojno pletenje sprejmem. Naelov v oglasnem oddelku «Jutra»	66SS
Zdravo dekle
resno in polteno, ki mora znati samostojno kuhati in opravljati vsa drnpa hišna dela in ki je veš?» srbohrvaškega in nemSkega jezika. sprejmem k majhni obitelji 2 oseb proti mesečni plači 400 Din. Ponudbe s spričevali Je poslati s sliko na naslov: ZoTka dr. Grgina. narodnega poslanca. Beograd — Sremska 6.	6652
Trgovski učenec
špecerijske stroke, išče kje drugje namešfienje — radi opustitve trgovine. Ponudbe pod «Učenec» na podružnico «Jutra» v Celju. 6152
Gospodična
i?ï» službo pri boljši družini. Zmožna je šivanja in kuhanja. Ponudbe na oel. oddelek «Jutra» pod šifro «Pridna 11».	6611
Kontoristinja
štiriletno prakso, samostojna knjigovodkinja. vešča korespondence, stenografije n strojepisja, išče službo za takoj. Cenjene ponudbe na oglas. oddelek «Jutra» pod «Marljiva 22».
6615
dobe
Lep zaslužek
dobe agilni in pošteni vpo-kojenci in tudi drugi pri domači ljubljanski, špecijal-ni banki za srečke s prodajo dobrih domačih sreik. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod iifro «Posebna sreča».	6255
Vodjo želez, stroke
samostojnega in starejšega, sprejme J. Krašovic, Žalec. Plača po dogovoru. 5390
Zastopnike
aanesljiv« in agilne, predvsem trgovske potnike, ki »o dobrô vpeljani, iščemo v svrho prodaje državnih srečk. Resne ponudbe pod iifro «Siguren dohodek» na oglasni oddelek «Jutra».
5497
Izurjeno
stenotlpistinjo
popolnoma vešfo slovenske in nemške stenografije in strojepisja i i i e m o za takojšnji nastop za svojo tehnično centralo v Vevčah pri D. M. v Polju. — Natnralno stanovanje s prosto kurjavo in razsvetljavo zasigurano. Naše državljanstvo in daljša praksa pogoj. — Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo zahtevkov eo vložiti na tajništvo Združenih papdrnic Ljubljani, Dunajska c. 1 6497
Saldokontista
mlajšega, popolnoma izvež-banega, dobro verziranega v opominjevàlnem postopku sprejmem. Pismene ponudbe z navedbami referenc in plače takoj na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Le prvovrsten!»
Potnika
«gilnega. kateri obiskuje delikatesne, špecerijske in •kolonijalne trgovine v vsej Sloveniji, sprejmem takoj za že vpeljan predmet. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Dobro vpeljan». 6330
Potnika
za prodajo Tomasove žlindre nà veliko sprejmem za Slovenijo. Ponudbe na naslov: Fr. Markov, Sušak. Pedin« 33.	5423
Učenca
■ primerno šolsko izobrazbo sprejme v trgovino z že-leznino A. Sušnik. Ljubljana, Zaloška cesta. Hrana in stanovanje v hiši.
6285
Periektno modistko
takoj sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Perfektna 400».	6446
Plačilno natakarico
ki je že služila v kavarni, eprejmem v kavarno. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	6489
Služkinjo
»taro 20—30 let. zdravo in snažno, sprejmem takoj v boljšo hišo. Znati mora kuhati. prati in likati — biti lepega obnašanja. Naslov v «glasnem oddelku «Jutra».
6527
Več krojaških po močnikov
d ob-o izvežbanih. sprejmem za velik» del». Na«lov pove oglasni oddelek «Jutra».
6521
Steklar, pomočnika
mlajšega, sprejme Jos Donos» v Murski Soboti.
6514
Delavca
z» doma?» del», starejšega, »amskega in zanesljivega 1er dobrega
pleskarja
»prejme F. B»tjel. Ljubljani. Karlovska cest» ït. 4-6278-a
Boljšo modistinjo
sprfime takoj z vso oskrbo v hiši in pla^o po doso-▼oru Justi Jaidhauser, Sevnica ob Savi.	64Л0
Varuhinjo otrok
Sft—40 let staro, tudi vdovo sprejmem k 2 deklicam» In 2 let. Ponudbe na oclas oddelek «Jutra» pod šifro «Vajena otrok 1000». 6478
Damski krojači
dobri delavci dobe «talno delo na dom pri firmi «Elite», Preiernova ulic» 9 6621
Gospodinjo
samostojno, dobro kuharico, čedno. išče višji uradnik s šoloobveznimi otroci Mariboru. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Neodvisna».
6538
Ekonom — vrtnar
praktično in strokovno iz-vežban v vseh panotrab kmetijstva, oženjen. išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutr»». pod šifro «Ekonom 6»	6606
popolnoma samostojen delavec v pisarni in na stavbi SoboSlikar želi službo za takoj ali	,	.
poznel*. Cenjene ponudbe I	1П pleSltar
pod «Delovodja» na podrnž- trezen in zanesljiv, išče nico «Jutra» v Celju 4899 | službo. Ponudbe na oglasni "oddelek «Ju'ra» pod šifro «Soboslikar 62».	6608
Mladenič
trgovsko naobražen. priden in pošten, išče službo skladiščnika. «lucre ali inkas^n-ta. — Razpolaga z lastnim kolesom. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod Šifro «Zanesljiv 24»	5408
Knjigovodkinja
bilanr-ininja. -amostojna. večletno prakso, vešča ko- ] respondenee. etrojepipja in stenoirrafije. i£če =lužbo v me?tu ali na deželi — Po. nudbe na oglasni oddelek j «Jutra» ood «Samostoina 929»	5474 |
Prodajalka
mešale stroke, želi s 1. aprilom premeniti službo. Pismene ponudbe prosi na oglasni oddelek «Jutra» pod «Vestna prodajalka 41».
6287
Mlada gospa
samostojna, želi službe pisarni, drogeriji ali lekarni. Ponudbe pod «Vestna» na osrla*ni oddelek «Jutra» 6594
Fina šivilja
se priporoča za na dom. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra pod «Takoj 84».
6629
Natakarica
vežča nemškega in italijanskega jezika, gre najraje v kako letovišče. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Letovišče 55».	6635
Fina šivilja
se priporoča za pomladno eezijo boljšim družinam tudi izven Ljubljane. Ev^nt. pprejma tudi stalno službo. Sem praktična za moderno obitelj. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro «Dobra moč 5S4». 6G30
Šofer
absolvent auto šole. želi službe. Cenjene ponudbe na podružnico «Jutra» v Celju pod šifro «Zanesljiv» 6657
Dobra šivilja
ki šiv» novo in staro, gre delat na dom. Dopice na oglasni oddelek «Jutra» pod «Dobra šivilj»».	6665
Šofer - mehanik
samski, trezen in zanesljiv, išče stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
6668
Absolvent
drž. realke, prost vojaščine, z znanjem francoščine, nemščine, srbohrvaščine in dober ri=ar, išče primerne službe. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Absolvent». 6678
Šofer
oženjen. išče službe. Naslov pri podružnici «Jutra» Maribora.	6537
Natakarica
zanesljiva in poštena, išče službo za kavarno aii restavracijo. Tera dobro VI»-vir. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Zanesljiva».	6660
Gospodična
zmožna kavcije, išče službo v trafiki »li pekami Ponudbe na oclas. oddelek «Jutra» pod «K. ' 1000 D» 6671
Blagajničarka
zmožna slov., nemškesra in deloma hrvatskega jezika, s triletno prakso, išče službo za takoj. Ponudbe na Offlasni oddelek «Jutra» pod «Blagajnifarka 67» 6567
Sedlarski in tapetniški pomočnik
mlad in pošten, išče primerne službe v mestu ali na deželi. Cenj. po nu d lie na naslov: Rudolf Golob. Loke št 377. Trbovlje 1 6578
Lesni manipulant
strokovnjak i dolgoletnimi I spričevali in najboljšimi | referencami — perfekten slovenskem srbohrv.-iškem in nemškem jeziku, želi postranskega po-la kot preje-malec ali naknpovalec lesa. [ Pojasnila daje fa Franc ] Skasa. lesna industrij« — Velenje.	Г
Črkoslikarskega pomočnika
iščem v stalno službo. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod značko «Samostojen in vesten delavec».	6536
Slamnikarskega pomočnika
sprejmem takoj. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Slamnitar».
6531
Korespondenta
»rfektnega v italijanskem, T&ncoekem. nemškem, slovenskem in srbohrv. jeziku sprejmem. Prosilci, že vpeljani v lesni stroki imajo prednost. Nastop takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutr»» pod iifro «Kore-spondent 55».	6555
Vajenca
za knjigoveško obrt liče Konrad Medved, Retje 99. Trbovlje L	6545
Vajenca
z» pekovsko obrt z vso oskrbo v hiši sprejmem. — Naslov v oglas-nem oddelku «Jutr»».	6543
2 sodar. pomočnika
vešča popravil oljnatih sodov. sprejme Dravogradska rafinerija mineralnega olja. Dravograd.	6542
Šoferja
izučenega strojneg» ključavničarja, veščega tudi električnih napravah, sprej-z» tovorni avto v trajno službo Dravoeradek» r»fi nerij» mineralnega olj» Dravograd.	6541
Samostojno frizerko
za damski salon v Ljubljani sprejmem. Ponudbe n» oglasni oddelek «Jutr»» pod «Dobr» moč 82». 6628
Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe n»J. lažje s 1 u i b o v Beogradu »ko se ztrlase v birou Ekonomij», Beograd, Višina 11
Kuharica
prvovrstna, zmožna voditi vsakršno gospodinjstvo, s 151etno graščinsko prakso, želi premeniti službo. Gre tudi k boljšemu samskemu
gospodu. Cenjene ponudbe .	.
na oglasni oddelek «Jutra» išče službo - tud: izven pod «Prvovrstna kuharica» 1 1 «-"«— Reflektira na boljše mesto.
6361
Uradnik
star 24 let. zmožen vseh jrtsarniških del. ž»li primerne službe. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod .Vesten 82»	6582
Stavbni tehnik
samostojen kalkulant in projektant, z večletno prakso v visokostavbar>tvu in dober risar išče s!užik>. Cenjene ponudbe pod šifro «Konstruktor» na oglasni oddelek «Jutra».	6494
Modistinja

tia

Kurivo

Dvosedežni avto .
moène konstrukcije, prvovrstni Specijalni stroj, električna razsvetljava, vse v zeîo dobrem stanju, zelo pripraven za trgovska potovanja, ker ima zaprt prostor za vzorčne kovčk6 — prodam ati zamenjam za razno manufakturno blago Dopi*e na podrnž «Jutra» - Mariboru pod znamko Avto 30.000».	56G6
Črno jedilnico
elegantno, prodam Naslov v oplasnem oddelku Jutra.
6308
Pil slabi prebavi
Želodca
«Puch» avto
štirisedežen. pred 1 letom novo prepleskan in z usnjem tapeciran ter temeljito popravljen, po nizki ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
6245
Orehova spalnica
ženske kolo, omara za perilo. lestenec in razno pohištvo. vse skoraj novo. radi odpotovanja po nizki ceni naprodaj. N»»lov pove oglasni oddelek «Jutr»».
6395
Steyr avto
elezanten in moderen, 12/40 HP. iestsedežni voz, malo rabljen, v izvrstnem stanju in z luksuzno opremo poceni proda Gagner, Tržič 6377
Auto Oakland
še«tcilin>irski, SO HP. v stanju kakor nov. po zelo utrodni ceni naprodaj. Informacije in na ogled v garaži «Jugoavto». Liublja-na. Dunaiska cesta št 36. Telefon 236	6357
Pflanzenzucht
im Zlmmer
18 vezanih letnikov prod» Ivan Brodnik, Kranj 191.
6445
Moško kolo
dobro ohranjeno, proda hišnica na Emonski cesti 10 6430
Ženski čevlji
rujavi. z dvojnimi podplati iz švedske juhtne z usnjeno podloco. nepremoč-ljivi. st. 3? 'koraj novi, naprodaj za 300 Din — Naslov v otrlasnem oddelku «Jutra» pod šifro «Čevlji».
6428
Pouk v angleščini
želim Ponudbe s ceno in metodo na oglasni oddelek «JutTa» pod šifro cGecon» 6402
Pouk
v nemščini, francoščini, angleščini. latinščini in v -vseh gimnazijskih predmetih nudi nemško eovor^Pim Mihael in Elfriede Ortha-ber, cand. d. pilil.. Spodnja Šiška, Malgajeva ulica 13/11 6455
Šoferska šola
«prejema in izobrazuje kandidate za samostojne šoferje. — Dame in gospode sprejemamo vsaki dan. Pouk je soliden in uspeh siguren. Zahtevajte pro5=pekte. Pojasnila daje Auto Škola v Zagreba. Kaptol 15. Telefon 11-95	76
Pouk ali inštrukcije
iz italijanščine, nemščine in francoščine dajem. Ponudb*-pod «Uspeh 5» na ogla-ni oddelek «Jutra» '6405
Bukova drva
suha in sveža ponudite navwibo cene tvrdki Ilirija v Ljubi iani. Kralja P^tra trg št. 8	6-116
Solidnega odjemalca
iščem za sur^e-givno doNa> vo hrastovih železniških praror. Ponndbe pod Šifro «Prairi 57» na osrla.-ni od delek «Jutra»	6457
Ljubljane. Cenjene dopise pod «Modistinja» na oglas, oddelek «Jutra». 6511
Žagar
Žagovodja ali skladiščnik, vešč v lesni stroki, išče ilužbe. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	6347
Boljši krojač
delovodja - prekrojevalec itd. išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Delovodja».
6331
Starejši možakar
ki lahko položi tudi kavcijo. išče službo Čuvaja ali kai sličnega. Ponudbe oglasni oddelek «Jutra» po i «Zanesljiv 53»	6453
Pošten mladenič
vajen konj in vrtnarstva, išče službo. Naslov v ogl. oddelku «Jutra»	6435
Restavracijska
kuharica
prvovrstna, 7. dolgoletnimi spričevali, išče službe. — Gre tudi na sezijo. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod «Kuharica»	6512
Kot gospodinj«
k starejšemu, dobro situ-iranemu eospo-iu — najraje izven Slovenije — želi službe kruto varana gospa, ki bi zapustila moža. Cenj. ponndbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Novo Življenje»	6517
Zobotehnik
perfekten v operativnem deiu. v zlatu in kavčuku, išče službo. — Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru «Zobotehnik 1908».
Pouk
v nemščini francoščini, angleščini ruščini. Latinščino in vse gimnazijske predmeta nudi nemško govorečim: Mihael in Elfriede Orthaber, rand. d. phil., Sp Šiška. Malgajeva ulira Št. 13/II.
6455
Nemška državljanka
poceni poučuje nemščino otroke in odrastle z najboljšim uspehom. Na«lov v oglasnem oddelku «Jutra» pod «Inozemka»	6614
Prepise na stroju
v slovenskem, nemškem, hrvatskem in ruskem jeziku ■ izvršujem hitro in točno. — Ponudbe na oglas oddelek j «Jutra» tod «Strojepisje» 6434
Kuharice
samostojne, iščejo «lužbe.
Naslov: Maribor, čeva ulica 6/1.
M kleši-6533
Službo sluge
bii Lnkasanta i>če«n proti paraneiji. Nastop takoj. —
Krojaškega vajenca | Ponudbe na ojrla*. oddelek
s primerno naobrazbo — * brano in stanovanjem v hi-li »prejme po dogovoru Anton Sorn, Klane 8t. 7—
«Jutra» pod šifro «Sluga».
6554
Inštruiram
matematiko in fiziko d ja-kinjo ali dijaVn crimnaziie in rea'ke za zm^r^n honorar. Cenjene ponudbe pod «Pouk :«z vA«Hja* na oil oddelek «Jutra»	0646
«Express» stroj
popolnoma nov i« n»- ralv lj»»n za kuhanje kave in čaja. takoj proda delikate. тл Mrak na Dunajski eesti 5246
Tovorni avto
5-ton?ki, znamke «Benz; motor 45 HP. generalno repa riran. t jamstvom pod ugodnimi plačilnimi pogoji prodam, ali zamenjam кагкоЧ Cenj. ponudbe na ojrlasni oddelek «Jutra» pod Slfro «Benz»	6519
Avto Peugeot
dvosedežen. v [lopoinom», skoraj novem stanju, dalje
železno stružnico
fEgalizirdrehbank) in
pisalni stroj
znamke L. C Smith & Bros z dolgim vozom (65 cm proda po nizki ceni Kuhar, Slomškova ulica štev 27.
6484
Pohištvo
češnjevo spaln:co in črno jedilnico, vse fino izdelano in polirano proda Ivan Novak, splošno mizarstvo. Vižmarje 65. poleg postaje 6483
Jaica za valjenje
od čistokrvnih rumenih Or-p'n?ton. oddaja po 1" !>in komad Franzl. Privoz 10.
5446
Italijanščino
grem poučevat r.a dom — Ponudbe na o-rlas. oddelek «Jntra» pod «Dspeh 82».
6682
■«j
VrhniSko opeko
trboveljski ргетог -n fcov» drv. nudi najcen-je Lovro K rie Trnovski pri stan 12 Postrežbo točna 61
Kranj.
6433
Trg. pomočnik
špecerijske stroko išče službo v trgovini ali kot Skladiščnik- Gre tudi na deželo Ponudbe n« oglas, odde'ek «Jutra» pod «Veeten 268».
6550
Prodajalka
mešaje stroke, z dobrim spričevalom, pridn» ln polten». Seli premeniti službo Ponudbe n» oel»s. oddelek «Jutra» pod «Pridna in po- ,
iten» 92»T	«4921 Krojaški pomočnik
zmožen holjš«ra del», išče , , službo v boljši delavnici —
Službo vrtnarja najraje v Ljubljani »li Ce-
stalno, išče oženjenec brez lju: gre pa tndi na deželo otrok, vešč v vseh panogah v KliJHni postaje. Nastop tain t dobrimi spričev»li. — koj. Cenjene ponudbe pod Na»lor v oglasnem oddelku «Stalna služba 21» na o?l. «Jetra»	64441 oddelek «Jutra».	6560
Em. Fischer,
ZAGRcB Sudnlčka u.ka 3/11.
dobavlia dvokolesa dele га dvokolrsa, pnevmatike, šivalne st oje. gramofone, gramofonske plošče ter nogometne žoge po najnižjih cenah.
Mchan ki popust. Zahtevajte velivj brez-р1а> п' katalog ter posilite znamko za 3 — dinarje za poštarino.
9©©©©6в
Vata za odeje
ln 41' IMn K2
15? !>'o a*[>r"i št 19
iMeje R.ižn»
45
Drva
b { , 1 I U ' f o O P » O K
'odjiadk» t»z*) do-tavlja o.j i«arkt*t«»v u*r m*»hka drv* to mzki ceni n« dom i*rn» 1чг» V S«4«irn»-!ti Ljubi ja na ia eor»«nj?kim kolodvo rom — Pri odv^zmu večje mnoi:o»» r.nat^D poi'U-i 86
Konjskega gnoja
prodam večjo množino. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra»	6526
Večji štedilnik
gostilniški. naprodaj Borštnikovem trgn štev.
6)24
Fiat auto
šestsedežni. z dohri-n torjem. nove pinre. po zelo nizki ceni proda Barešič, Dunajska cest» 12. 6472
pri zaprtju telesa in napihovanju črev, pri slabotnem delovanju čreves, hemeroidlh, arteriosklerozi, izpuščajih (furunkulih), obolenjih na mokrafnl kislini (Harn-sâure), obolenjih jeter, žolča in žolčnega kamna ild. izborno r"eluje kri osvežujoči in kri čistilni
„PUninka" zdravilni čaj
ker 1. raztop' tuje snovi v človeškem telesu. 2. jih odpravlja iz telesa, in 3 ves organizem ojača in obnovi.
.Planinka" čaj se dobi v vseh lekarnah in stane Din 20-—, kjer ga pa ne bi dobili, vpošljite Din 20— (tudi v znamkah) direktno na lekarno: Mr. BAHOVEC Ljubljana 102, nakar se Vam vpošlje 1 paket orig. .Planinka* čaja brez nadaljn'h stroškov. Odklanjajte vse drugo in zahteva;te originalni od lekarnarja Bahovec „Planinka" zdravilni čaj.
Edini proizvajalec:
Lekarna Mr. pb. L ШШ, LjÉliaia.
Gener. depot za Maribor: lekarna Mr. Vidmar, Glavni trg štev. 20.
Pouk w krojnem risanju in prikroie»an)u damskih oblek daje edino strok, izprašana učiteljici
ROZA MEDVED, Uubliana, Mestni trg 24.
fnsspro'i n.agistrata). — Učenke, ki so nevišče v šivaniu dobijo pouk tudi v tem. —
Цф" Uspeh zajamčen.
Izdeluje o se vsakovist..i k o]i po meri in najnovejših modnih knjigah, k' so vsakemu
na vpogled.
3 ^
Dve omari
dobro ohranjeni — moški
plašč in obleko
prodam. Naslov pove oglas, oddelek «Jutra». 6473
Indian Scout
6/7 HP. s priklopnim vozom, le malo rabijen, zelo ugodno prodam. Na ogled >ri Dolencu v Mariboru. Meljska 18.	6465
Auto
pol tovorni, v dobrem in purabnem stanju, pripraven za sejmarje, 25 HP, raiii rodbinskih razmer takoj prodani. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Ugodna cena 600». 6600
Oglejte si
najnovejše svilene klobuke in sl&mnike od 100 Din u-prej v modnem s & 1 o n n Stuchlv - Maške, Ljubljan», Židovska ulic» 3. Popravil» se sprejemajo.	6667
Otroški voziček
dobro ohranjen, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	6641
Steklen nastavek
za delikatese, prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	6640
100 kg vreče
od moke »li druge en»ie velikosti kupim. Pismene ponudbe n» ogla«, oddelek «Jntra» pod «100 kg vreče» 6397
Lep voziček
otroški, otroško pleteno posteljico prodam radi selitve. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	6604
Znamk
prodam večjo množino. —
Cenjene ponudbe pod šifro «Znamke» n» oglasni oddelek «Jutra».	6598
Otroški voziček
proda Urbas. Jenkova u4ca št. 18.	6584
Pisalna miza
amerikanska. naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	6585
Tovarna kamenine
v G o t o v I j a b pri Žalcu
razprodaja v nedeljo, dne 13. marca od 9. ure dop. do 4. ure popoldan il tovarniškega skladišč»
razno posodo
kakor krožnike, vsakovrst-sklede, šalice, vrče, senlnike, vaze itd., kakor tudi majhne l»mpice, vse po izvanredno znižani ceni 5424
Plinsko peč
za kopalnico, umival, mizo.
razno pohištvo
poceni prodam. Naslov i oglasnem oddelku «Jutra» 6557
Trgovino s premogom in drvmi
dobro vpeljano, s takoj prostim stanovanjem. hI vom, konji in inventarjem radi odpotovanja prodam Ponudbe ua poštni predal g — Ce'je.	654S
Spalnico
kompletno, masivno, iz trdega lesa. popolnoma novo prodam — Is-totako tudi
šivalni stroj
«Singer». Naslov v o?!a« oddelku «Jutra».	661'
Elektromotor
s pojronom 6 P. S., 220 do Volt. proda Dragar v Rožni dolini, gostilna Končan	6639
Več pisalnih miz
lepih, novih in črno hra stovo jedilnico prodam. — Sv. Petra nasip Stev. 45 6649
Komisijsko prodajno podjetje «E Z O» v Ljubljani Veiesejem. pav I. T 140. priredi v prihodnjih dneh
javno dražbo
ter sprejema rabljene pred mete v-eh vrst v komisij sko prodajo Naprodaj so Avtomobili in motorna kolega raznih znamk. р:мг-ni*ke oprem»». pohištvo, obdala, pahljače itd — j Pr*dm°ti *o ves dan . I ogled v paviljonu T. Ј4Л.
Hlode
hrastove in smrekov« kupuje parn» lag» V. Seag-
netti v Ljubljani.
Motorno kolo
znamke «Indian Skaut» v zeio dobrem stanju ugodno prodam. Zglasiti se je med 12 in 2. uro popoldne v hotelu «Soča». §ob» it. 2.
6643
upuj* Ia plač« Čuden. Ljubljana nov, altu l
Auto
generalno popravljen, nova zadnja pnevmatika, prodam zaradi pomanjkanja prostora po ngodni ceni 15.000 Din. Celje, Z»kresij» it. 6.
6656
Moško kolo
dobro ohranjeno, po zelo nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
6664
Pletilni stroj
nov. najmodernejši, 8/50, prodam radi selitve. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Popp 8/50».
6673
Otomano
novo, proda za 650 Din in
otroško posteljico
z mrežo za 600 Din Slejko, Zg. Šiška.	6683
Opravo 3 sob
kuhinje itd., novo, v lepem stanovanju, prodam ali oddam v najem. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	'
Kompletno spalnico
iz trdega lesa, s psiho. malo rabljeno, radi selitve ugodno prodam. — Zelena jam» št. 274.	6672
Pohištvo
vi«oko omaro, zaklojmi umivaln k, posteljo z vzmeti in žlmnice prodam. Na-*!ov pove oglasni odd»»l«»k «Jutra».	6t><6

Hlode
bukove, hrastove, jelScve, orehove ponudite franko rapon parni žagi I Šiška, Ljubljana.	6278
Avto
4—6sedežni. dobro ohranjen. z KVon pneumatiko kupim takoj. — Dopk-e navedbo cene na naslov: P. Bruder, Fa'a. Elektrarna 6256
6642
Pozor!	Pozor!
Preprodajalci!
Kupimo vsakovrstne hlooe. trame, deeke, žeiezn prage, drva za kurjavo, bukovo ог1је. koruzo, žito. otrobe, fižal itd. in prodamo umetna cnojila. semena, modro ealieo. žveplo, seno itd. — Kmetijsko-trirovsko društvo. Trieste. Raffineria 4 4190
Salonsko garnituro
lepo ln dobro ohranjeno kupim Ponudb* oa oglasni odde'ek «Jutra» sod lifro «G. S.»	6610
Vsakovrstno zlato
kupuje po ujviijib «enah
Cerne — juv«lir
Ljubljana. Wolfov. alla» t
252
Srebrne krone
dobro r Pr«ier. 28S
Poplavljenske znamke kupujem
Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Znamko XI».
6375
Hmelovke
sedemmetrske in p r e k IJ c SHmetrske kupim. Celje, Gaberje 21.	6448
Žaga s stan. hišo
poleg 4000 d' prostora u razkladanje ta tkladiče, hlevi, Lastna transformator, ska hišica, pri kolodvora, mlin t» čreiio, stružnici itd. PosMtro se nahaja t» slovenski meji Koroške ra Je n»prod»j za 45.000 lili«.
fov Pojasnila daje Pin-raz Kuhn, Villaeh. Pmo-straase, K&rnten
Lep vinograd s hišo
in manjšim gospodarsk 31 poslopjem, vse z opeko krito, ob glavni cesti v Ljutomerskih goricah prodan po zelo nizki ceni. Naslov v -oglasnem oddeikn Jntra
Trgovsko hišo
do 100.0Л0 Din. » prometnem kraju ob železnici, mesečnim prometom n,;. majn 75.000 Din, kupim Najraje trgovino mešanec» blaga s pekarijo ali gost:' no. Event. vzamem tudi v najem. Ponudbe pod značko «Prvovrstni prostor» oglasni oddelek «Jutri»
6.VS
Železno strugalnico
rabljeno, z vodilno osjo, zavojno višino preko 150 mm in parni kotel za pa-renje les» 1.5—3 kub. m. vsebine, kupim. Dopis« na ozlasni oddelek «Jutra» pod «Kokus».	6570
Konjske opreme
kupim dobro ohranjen p«r (komata s podloeo in prsr.o opremo) za težko vožnjo. Ponudbe z navedbo cene na Oï'asni oddelek «Jutra» pod «Vožnja».	6637
Sode od vina
rabljene, od 50—70 litrov, kupujemo. Ponudbe na tovarno kisa Jos. Vodnika dediči. Ljubljana 7. 6658
Rebraste cevi
(Kippenheizrfihren) kupim Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Cevi».	6661
rdlOg«. origl
Trte
v*e amerikan!«kw ključi in korenjaki nalne Telekijere »»-krije, cepiči na Berlandi^ri — «Prvi .Juzoslaven-ti I.oznja-ci». Daruvar. Hrvatsko — Zahtevajte cenik! 4754
Pristni med
namizni in za pecivo po Din 22 50 kg A fcaček.
čebelar. Vrhnika
▼elf
52
Brinje
v«eh vrst nudi najceneje tvrdka I. Knez, Ljubljana, Gosposvetska cesta H. 3.
Enonadstropno hišo
na prometnem kraju biiru Ljubljane, telo pripravna t» kakega obrtnika, pro'la-n Stanovanje Iz 2 sob in kuhinje kuncu takoj na гм-polajro. Na*lov v ogia^r»ui oddelku «Jutra». 6&>3
Sladka krma
In pšenična »lama naprodaj
v Celja — Gaber je H. 21.
6447
Sladke krme
več voz pro^a A Rem«^. Zgornja Šiška.	6551
Seno in repo
prodg Konrivc, gostilničar v Grosupljem.	6546
Vino
prvovrstno, iz lastnih vinskih eorlc. nudi v sodčkih od 60 litr. nadalje. Cena je za rdeče vino od Din 6.50 in belo od 7 Din n»-prej tx> kvaliteti. A. Sušnik — LJubljana, Zaloika c 6670
Hiša v Lučah
g gostilno io trgovin« —
poprej podružnica tTrdk» Zanier. naprodaj s h>vo-skladiščem. ledenico, vrto-c. njivo, travnikom in gordon — Pojasnila daje Г r a o R o b i e k, Žalec. WJ9
Hiša z vrtom
na Ježici pri «Kralju» prodaj. Pojasnila daje nik.
Hišo
z *em!jiSč*-rn z« 14 m+r-i-
kov posetve. lep vrt. gori. vfse poleg doma, 10 miret od kolodvora Kriie. ngo
Soda lastn'k Ivan KI"' «draga. po*ta Krite
Trgovsko hišo
vliko. tik faroe e»rkv» Mokronogu, i eo>podar«k ~ poslopjem, rrroin. vf'-".:.-o dvori*č*m in pod zelo uiro^nd p«v p*oda lantnik Alojzij B»-tič, 5marjeta pri N<"< mestu.
Trinadstropno hi^
ot**:rajočo okrog B**"« zazidan»» p?o«kve, v c<»nt*1' Ljubljane rod z*'o u«ro4 nimi pogoji prodam Po*r« dovalci izključeni. L* pe-m kupci naj pošljejo svo> : •love na rp!a*ni o-'df>'s «Jutra» pod čilro «Г{ТО ' prodaja 200».
Hišo z vrtom
knoira v LjuWjani a'i V* rîboru. Nataa?ne potnH'tv * »krajno eeno 'e od r«"1* ^arjer na na*lov: Alo^x;J Borovskv. L:ubljana-sposveuka 13 60. 6:4l
Lepo posestvo
kmečko, obrtoie^^ iz hi»», Covejih in pvini«k»h fc e-vov, r»e zidano, ter v prostore napeljan vodovod — Posestvo meri okoli or»* lov. obstoječ* iz roHovltnrt njiv in travnikov t*r tra »»čneira eot-^a: njiv* «o ро*рј*ге OtMalleno fel«rjSke p*«ta;«» 1 uro od farne сегкт» Ц ure h da Cena urodna. Pojtrnil» daje Is prijaznosti Iv»« Haas v Taftiw	489
Posestvo
9 oralov njiv, travnikov, foida in fadontranika, radi >taro3ti lastnika ugOdnO laprodaj. Hoče it. 33 pri Hiribora.	«SS
Hišo v Radovljici
jripravno za vsako industrijo ali obrt, blizu kolodvora iu pošte prodam za ÎO.OOO Din. Plačljivo т polletnih malih obrokih. Na-»ov pove oglasni oddelek «Jutra».	6450
Vilo zamenjam
majhno hišo, pripravno u obrt, ra .prometni cesti Silki, ob Dunajski ali
Triažki ceetii. Ponudbe na «lasni oddelek «Jutra» pod Obrt».	«502
Hišo z vrtom
jnipim v Ljubljani ali Mariboru. Natančne ponudbe « »trajno ceno le od gospodarjev na: Alojzij Borov-jli' Ljubljana. Gosposvet-cesta IS/SO.	6342
Vila naprodaj
lepi legi, moderno urejena in e prostim stanova-jera naprodaj. Ponudbe, na »glasni oddelek «Jutra» pod Podrožnik».	6<»3
Posestvo kupim
Wïini mesta, obsežno 80. eralov, z Sivim in mrtvim inventarjem. - Cenj.ene ponudbe na naslov: Vladimir Czurda, Vevče pri I-juMj»-6009
Hišo v Mariboru
11 najbližji okolici, dobre »hranjeno. eno ali dvodru-insko kupim. — Natančne ponudbe t oznalibo kraja ln hišne številke na oglas, eddelek «Jutra» pod šifro «Dom 999».	6000
. Hišo
gospodarskim poslopjem Ia ebeefim vrtom, njivami, jozdom .in. vinogradom — Leskovcu pri KrSkem «»odno proda Ivan 2abkar, Krško.	5423
Penzijonat
Mariboru, z S) opremljenim sobami, katerih ■ letni donos znaša 70.000 Din — radi seltve prodam za Din ВЛ5.000. Predplačilo 100.000 pin, ostanek po dogovoru. Ivan Prebevšek, Maribor, K.Lmiika ulica 2. «533
Lep vrt .
v «edl ineeta, Јчг^агеЧ и vrtnarstvo ■ ali. zgradbo- ka-1» industrije, naprodaj.. — Poleg spadata 2 stanovanj-iki hiši. KasJov pri podrul-■io.i «Jutra» v Mariboru.
№30
2 aH 3 stavb, parcele
eb promena-ini eesti. v naj-l.nài solnčni legi, 6 minut t. vladne palače ugodn« naprodaj:. Ponudbe na ■ ogl. oddelek «Jutra» .pod „Hfre «Sezija.»'.	..C.6547
Hišo v Ljubljani
*» prtmelnl ceiti, priprav. Bt za obrt, trgovino ali kavarno, pod ugodnimi, po-jo.ri prodam. Pismene- po-noilbe na oglasni oddelek • Jutra» poti «Posestvo , za 820.000 Din»,	6618
Marstan — Maribor
Koroška cesta 10, ponudi: hiše, posestva, gostilne, trgovine, stavbiSca, ceneno zidanje. — Išče: restavracijo, hotel, gostilne, mline, re, cenena posestva — tuai v najem. — Ponudbe brezplačno, priložiti znamko 6077
Kompletno predilnico za volno
▼Mini stroji, vodno turbino SO HP, s posestvom koncesijo radi družinskih razmer " ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6153
„talevif
Realitetna pisarna Sv. Petra c. štev. 18
—■ proda: HISO,- Trnovo, dvorišče, vrt 1500 kvadratnih metrov, drvarnice, svinjak. Ima 6 stanovanjskih prostorov, elektrika, vodovod, 100.000 Din. HISO, Trnovo, bolj pripro-sta. štiristanovanjsko, 65.000 Din. HISO i gostilno, center Ljubljane, enonadstropna, brez strank, 220.000 Din. HISO z gostilno, center Ljubljane, večnadstropna. Izredna prilika za mesarja, ker т bližini nobene mesarije. Obširni ' prostori in večje stanovanje na razpolago. 400.000 Din, potrebno samo polovico. Visoko obrestovaaj« kapitala. VILO blizu tramvaja, 10 stanovanjskih prostorov, dvorišče, velik vrt. Gospodarsko poslopje, vse v najboljšem stanju, 225.000 Din.
Brezplačno
prijavite oddajo stanovanja, sobe. lokala, gostilne, trgovine, delavnice itd. Posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno- «Posredovalec», Sv. Petra e. št. 18.	5691
Komfortno
stanovanje
obstoječe iz 4 sob, kabineta. kuhinje, kopalnice in pritiklin takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	6296
Gdč. dijakinjo ki v Grazu študira
sprejmem ns hrano in stanovanje. Dopise na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Graz».	6262
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo oddam, event. s hrano v bližini gorenjskega kolodvora samskemu gospodu. Naelov v oglasnem oddelku «Jutra».	6339
Stanovanje
2 ali 3 sob išče za april ali maj mirna stranka brez otrok. Plača tudi nekaj naprej. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «NagTada 14»	6338
Stanovanje
sobo, predsobo in kuhinjo, blizu glavnega kolodvora, zamenjam .za enako v me-etu. Ponudbe na oglasni oddelk «Jutra» pod tnačko «Takoj 10».	6622
Sostanovalca
»prejmem. Naalov v oglas, oddelka «Jutra». 6665
Sobo
oddam takoj 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra».	6574
Opremljeno sobo
takoj oddam gospoda v Ilirski ulici 20/1. 657«
Lepo sobo
v Mostah štev. 18 oddam solidnemu gospodu. 6581
Iščem sobo
s 1. marcem, s strogo sepa-riranim vhodom, po možnosti z vso oskrbo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Oskrba».
6583
Sostanovalca
sprejmem v čisto in svetlo
sobo. Naslov v oddelku «Jutra».
oglasnem 6588
Sobo
oddam v Vegovi ulici 12, pritličje, levo.	6589
Sobo s hrano
in vso oskrbo oddam s 15. marcem gospodu ali gospodični. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	6559
Mesečno sobo
oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	64%
Sostanovalko
na željo s souporabo kuhinje sprejmem v Zalokar-jevi ulici 14/1.	6558
Sostanovalko
sprejmem takoj ▼ centru meeta. Naalov pove oglasni oddelek «Jutra». 6627
Stanovanje
obstoječe iz ene ali tudi dveh eob in kuhinje oddam prazno ali opremljeno, v bližini LJubljane. Pojasnila na Aleksandrovi cesti 16, pritličje, desno, od 10-11 dopoldne.	6650-a
2 opremljeni sobi
lepi, oddam z event. delno •ouporabo kuhinje s 15. marcem. Naslov v oglasnem oddelku «Jatra». C0G3
Sostanovalca
sprejmem takoj v çriprosto sobo sredi mesta. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
Ženljalno tehnično dovršeni se samo
GRAMOFONI
2524«
z znamko M НДШ l VOICE"
Orjaški aparati nadomeščajo docela orkester. Kolosalna novost Kovček-aparat Model lOl/B.
Stalna razstava in glavna zaloga
A. RAZBERGER, Ljubljana, Tavčarjeva 5.
Velika izbira najboljših plošč.	Zahtevajte naš cenik.
Sostanovalca
sprejmem k vlsokošolcu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	6684
Gospodična
išče sobo do 20. marca — najraje kje v Ljubljani. Pomagala bi lahko čez dan v kuhinji ali gostilni, kar je vajena. Ponudbe pod «Pridna in snažna, na ogl. oddelek «Jutra».	6655

шммшшш.
- Nogavic
Lep lokal
Ob Aleksandrovi cesti odda takoj po znižani i Pokojninski zavod v Ijani.
znižani najemnini
Ljub-SU83
Krasno stanovanje
v novi vili pod Rožnikom, 8 sobe, kabinet, kopalnica, souporaba vrta itd., 10 minut od glavne pošte takoj oddam is vselitev v teku meseca. Najemnina po dogovoru. Cenjene ponudbe na oglasni oddeleik «Jutra» pod šifro «Krasno». 6520
Pekarno
z inventarjem vzamem takoj v n a j em — tudi na deželi. Pismene ponndbe na oglaeni oddelek «Jutra» pod Iifro «Takoj 13». 6213
Lokal
ta trgovino mešanega bla-
§a na deželi, najraje v ka-em Industrijskem kraju, s prostim stanovanjem ter brez zaloge vzamem v najem, event. tudi kupim -takoj ali pozneje. Ponudbo pa oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Dobro ldoča23».
caoo
Hišico
s nekaj -zenilisča. v mahj-lem • ineitu 'aï Štajerskem.
lepi legi, ; 10 minut od postaje, pripravno ta vea-«.g» obrtnika ali vpoko-Wif a, ugodno prodam. ^ — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	6-ioÔ
Realitetna pisarna
družba t o. z.
Ljubljana
Miklošičeva cesta 4
proda:
TILO,. dvonadstropno, tri-«tuiwviùjja po 8 sob« in
eno mijše, S00m' vrta, 12' minut od centra, Di
no.ouoj
Ж150, enonadstropno, prenovljeno, še^t-sobno komfortno stanovanje razpoložljivo, velik vrt, tik tramvaja — 270.000 Din; HISO, trinadštropno, 4 stanovanja po S parketirane •obe, pritikline, v centra Ljubljane. 270.000 Din; TILO, novozidino, enonadstropno, 11 stanovanjskih prostorov, 800 m« vrta. IS minut od centra. Din Î90.000. Letni donos Din W.000;
H7S0, enoandslropno. J sob, več kuhinj. 700 m' vrta, Nizu Tržaške ceste, Din S5.000;
W90, enonadstropno, 8 stv novanj, 1400 m? vrti,. Trnovo — Din lGO.OOO; KÇO, . novozMaoo, vi=oko-prltiičivO, 5 sob. pritikline, vrt, Vodmat — Din 110.000, TILO, enonadstropno, tri-«tanovanj«ko. Ssobno stanovanje razpoložljivo — 1100 m« vrta. Rožna dolina — 160.000 Din; HISO, visokoorillično. še.«t stanovanjskih prostorov, ▼rt. Rožna dolina. Din 116.000: HT^O, enonadstropno, lokal io stanovanje, tik kolodvora Jesenice. 45.000 D; ÏJ30. vt*>k«prit!lčrio, no-v.zldano, 3 pobe, velik ▼rt, tik kolodvora IJuV 1 isnske okolic*. 70.000 T> BOTF.L, dvonadstr.. 16 »ob, v.e opremljeno, tik kolodvor» Industrijskega kra-ia — 270.000 Din; Hi 50 z gostilno in trafiko. ' »ob«,' 1 oral-niive. med Vsriborom in Ptujem — -'S.noo Din: Н1Ч0. enonadstr.. izvrstno vpeljano pokarijo, posebni trgovski lokal, veliko «^oranje. 2 orala zem-
IWa. prometen trg oh M»n>M — 130.000 Din Fo>» ter-» večie število »tanovpnlsMh, trgovskih foetMnišklfi objektov LJub'ianl ln nV deželi — kmečka, »rašUnska posestva, Industrije, stavbi Sča v mesta tp predmeat-I».
Mesarijo
iu sušilnico, event. tudi gostilno oddam v večjem obmejnem indnstr.. kraju. Potrebno je strokovno znanje in-kapital, kar bi nudilo izredne dohodke. Tonudbe na oglas, oddelek «.lutra» pod šifro «Strokov-njak — kapital». 6250
Stara gostilna
na prometnem kraju v bli-' iini Novega mesta, ■ 15 orali temljišča, od tega H4 orala vinograda, ostalo nji-travniki in gozdovi, radi družinskh razmer na-jrodaj. Poslopje je v naj-ioljšem stanju, z električno razsvetljavo ter pripravno tudi za otvoritev trgovine mešanim blagom, kar zahteva dotična prometna točka. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	6255
Trgovino
mešane stroke prevzamem v najem. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Navedbe letnega prometa».	6371
Večjo restavracijo
stanovanjem v centru Zagreba. Ima do 100 abo-nentov in do 30 hI meeeč-neca prometa. Skupna najemnina 1500 Din mesečno, od ku o inventarja in instalacije 150.000 Din. Posredovalec — LJubljana, Sv. Petra cesta 18.	6426
«I
Realitetna pisarna Sv. Petra c. štev. 18
o d d a :
TRG. LOKAL, center, dva manjka prostora, 1500 Din — ozir. po dogovoru;
MESARIJO v centru Ljubljane, lokal t majhno delavnico — kompletno stroji — 30.000 Din;
6487
Lokal
oddam v Selenburgsvi ulici z inventarjem, proti primerni odstopuini. Naslov v oglasnem dddelku «Jutra 6	CCI 6
Obsežne prostore
sa delavnice aH skladišča,
v bliiini glavnega kolodvora oddam posamezno ali skupno v najem. Naslov
v oglas, oddelku «Jutra».
6597
Veliko klet
pripravno za vsakega trgovca, oddam. Polzve se na
Gincah SI/12.	6549
Sobo
strogo separirano, lepo in čisto, prazno «11 opremljeno išče gospod. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» no-i «Strogo seivarirana».
6509
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo In posebnim vhodom takoj oddam. Naelov pove oglasni oddelek «Jutra». 6191
Dva dijaka
sprejmem z zajtrkom v eno sobo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6485
1 ali 2 sobi
prazni alj opremljeni rabim Najvišje plačilo. Večkrat odsoten. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Lesni trgovec».	6525
Suho stanovanje
2 ali 1 sobe, kuhinje in pritiklin iščem. Ponudbe i označbo cene na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Suho stanovanje». 6481
Prazno sobo
z elektr. razsvetljavo, parketom in posebnim vhodom takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
6553
Elegantno sobo
s posebnim vhodom, v sredini mesta išče gospod za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglaeni oddelek «Jutra» pod «Soba 62».	6562
Opremljeno sobo
oddam s 1. aprilom na Miklošičevi cesti 6/Ш, levo 6563
Stanovanje
na deželi
elektrika, tekoča voda, gozdovi, tik postaje, poljubna polja, sobe. zračne in suhe po 100 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
6544
Od gripe, prehlajenia, reume
nas obvaruje najzanesljiveje
BRAZAY
francosko Здапје
N
Dobiva se povsod 1
Sobo
oddam mirnemu gôsîpodu. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	6480
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje t zajtrkom, v neposredni bližini srednje tehnične šole. Naslov v oglasnem oddelku Jutra».	6623
Kateri hišni lastnik
bi oddal mirni stranki brez otrok udobno solnčno stanovanje z 2 sobami, kabinetom in kuhinjo, za vselitev najkasneje meseca maja. Ponudbe poslati na oglasni oddelek «Jutra» pod «Solnčno 2».	6613
Zakonski par
brez otrok, išče lepo, sončno, opremljeno «obo z električno razsvetljavo. Plača dobro. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro Soba b».	6587
Sobo
« souporabo kuhinje oddam samostojni samici brez otrok. Pojasnila daje Joa. Pollak, Sv. Petra cesta 7.
6601
Stanovanje
Fina šivilja, poročena, brez otrok, največ odsotna, išče snažno sobo ln kuhinjo • i. aprilom. Poleg najemnine gr« mosočno nekaj dni brezplačno v hišo šivat ali napravi nekaj oblek doma. Ponudbe pod značko «Tudi podnajem» na oglas, oddelek «Jutra». 6605
5000 Din posodim
onemu, ki preskrbi mirni stiranki brez otrok stanovanje sobe in kuhinje. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Ne predrago».
6624
Železničarji!
Zamenjam upravno stanova-nje 2 sob ln kuhinje z ena-kim, privatnim. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra».
6410
Gospodično
sprejmem v zračno in snažno stanovanje ter dobro hrano blizu učiteljišča. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	6654
Sobico
s souporabo kahinje oddam
mirni in čisti gospodični, ki je ves dan odsotna. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	6631
Prazno sobo
parketirano in s posebnim vbodom, v sredini mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
6645
Stanovanje
iiče vdova s starejšim sinom. Sprejme tudi službo hišnice. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Mirna 6tranka 47». 6647
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje in zajtrk, event. tudi na hrano. — Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 6632
Lepo sobo
zračno, z električno razsvetljavo in posebuim vhodom, blizu sodnije in kolodvora oddam s 15. marcem ali 1. aprilom. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
6633
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo takoj oddani 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	6636
Opremljeno sobico
z elktrično razsvetljavo, i bližini pošte oddam takoj solidni osebi. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
6470
Lokal .
oddam takoj v Tavčarjevi ulici poleg tvrdke Pučnik, kjer ie dob« tadl pojasnila.
Stanovanje
»ob«, kuhinje i vodovodom in kleti odda Pavelka
v Zeleni jami. Ljubljanska ulica št. 223.	6564
Dva gospoda
sprejmem sa stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	6270
Opremljeno sobo
lepo, z električno razsvet-ijavo takoj oddam. Kaslov ▼ oglasnem oddelka Jutra.
•S77
„Posest"
Realitetna pisarna
družba z o. t.
Ljubljana Realitetna pisarna
sprejema prijave in posreduje
pri oddaji stanovanj, sob, trgovskih in obrtnih lokalov, ca oddajalce popolnoma
brezplačno
Nudi prevzemnikom veliko izbiro v stanovanjih, fant skih sobah, trgovskih ii obrtnih lokalih po nizkih pristojbinah. — Za oddajale« najboljša prilika oddaj« »tanovanj — ter bret fSroSkov,	6625
Stara trgovina
prometnem prostoru v Ljubljani, dobro vpeljana, naprodaj za 200.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	5686
OTVORITEV TRGOVINE! ^ГГГГЛГГ
dne 10. marca 1.1, trgovino 7. mešanim blagom v МАШВОВ1Ј, Vrtna ulica št. 9
Pripravljena tem cenj. od cmalcem v vsakem oziru posueči s svežim prvovrstnim blagom, točno pottrežbo ter s solidnimi cenami.
Se priporočam га cenj. naklonjenost
Ivanka Запс. Maribor.
Katera dama
pomaga 321etncmu uradniku tai:n: a v stalni službi s posojilom 2000 iz nepri-like? — Cenj. dopise pod «Hvaležen» na oglasni oddelek «Jutra».	6659
rS L
3 inteligentne gdč.
želijo znanja z inteligentnimi gospodi. Dopise s sliko, katera se vrne, na ogl. oddelek «Jutra» pod značko «Vijolina, Trobentica, Marjetica 1927».	6462
Vpokojenec
samostojen, srednjih let, s pohištvom, želi znanja • trezno mislečo damo lep« zunanjosti in čedne postave, i dohodki, v svrho skupnega gospodinjstva. — Ponudb« na upravo «Jatra» v Mariboru pod značko «Nesebična».	6533
Ador
Zakaj m» mučiš? piši itlrinajstega. •amo Tvoje.
Prosim, Poljub« 653»
2 drž. uslužbenca
v starosti od 25—80 let želita poznanstva s gospodičnama ▼ starosti od 23—27 let, v svrho iesiitve sa jesen. Prednost imajo Primorke. Pogoj dobro tre« in nekaj premoženja Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod Kfro «Dobro src« 77», 6540
Kateri
dobrosrčni gospod M pomagal mladi, nesrečni dami, prevarani v takonu — do lastne eksistenc«. Dopise sa oglasni oddelek «Jutra» pod «Hvaležna 25..	6561
Gospodično
iščem v svrho nemške kon-verzacije. Naslov v oglas, oddelku. «Jutra». 6686
Premožen mladenič
trgovsko izobražen, želi poročiti damo ï lastno trgovino ali gostilno. — Resne ponndbe na oglas, oddelek «Jutia» pod «Sreča 21».
6583
Vdova
t eno deklico, zdrava in razumna poeetmo v gospodinjstvu, srednjih let, z nekaj premoženja, želi poročiti gospoda od 52 let naprej. Poudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Hišnica».	6534
Klavir
(Stutzflflgel), znamke Hamburger, iz mahagonija, skoro nov, ugodno prodam. Naslov pri podružnici Jutra v Mariboru.	6439
Glasovlrje
in harmonije
uglaiujem, popravljam strokovno ta cenol Tudi potu-jeml Naročajte po dopisnlal
G. Jurasek, LJubljana
Wollova ulica 12. «
Instrumenti
za kompletno godbo na pihala, 32 po številu, dobro ohranjeni, poceni naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek «Jatra» pod šifro «Godba».
6205
Violino
tričatrtinsko, kupim. Ponudbe na oglaeni oddelek «Jutra» pod šifro «Violina» 6374
Večjo trgovino
vpeljano, dobro idočo, primerno tudi za engroslrati, oddam v najem. Za prevzeti je špecerijo in železnino. — Potreben kapital 100.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Velika trgovina 7». 6381
Za družabnika
grem s kapitalom. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Kapital 54». 6454
Pekovski mojster
samostojen, specialist v izdelovanju keksov in biskvita, v večjem kraju Jugoslavije, želi otvoriti večjo tvornico za eksport in rabim zato družabnika (co) (lahko z enim otrokom), kateri bi po moii onemoglosti lahko prevzel. Družabnik, katerega iščem stopi takoj v moje družinsko razmerje. Potreben kapital ca 250.000 do SOO.OOO Din. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» v Ljubljani.	5674
Kot družabnlca
želi vstopiti gdč. s kapitalom 25—30.000 Din v dobro vpeljano in dobičkanosno podjetje, če mogoče v bližini Maribora — da lahko sodeluje. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Družabnica».
6442
Družabnika
s osebnim sodelovanjem sprejmem v že vpeljano trgovino poleg tovarne. — Sigurna bodočnost. Pismene ponudbe na ogL oddelek «Jutra» pod «Sigurna pri-hodnjost».	6612
5000 Din posojila
nujno išče obrtnik za mesece proti sigurni garanciji in visokim obrestlm Ponudb« na oglas, oddelek «Jutra» pod «Nujno 50».
6590
3000 Din posojila
iščem za tri mesece proti sigurni garanciji in vrnitvi 4000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Garancija 30». 6591
3000 Din posojila
išče za 8 mesece posestnik poti sigurni garanciji. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Dobre obresti 52».	6552
Družabnika
i razpoložljivim kapitalom sprejmem r svrho povečanja dobro idoč« trgovin« v LJubljani. Ponudbe na oglasni oddelek «Jatra» pod Kfro «Povečanje trgovine».
6644
Družabnika
s 15.000 Din iščem za novo brezkonkurenčno podjetje z vodno močjo na Gorenjskem. Zaščitna carina, ve lik zaslužek. Ponudbe na oglasni odelek «Jutra» pod «Rentabilno».	6687
Annemarie!
Videl — Iskrena hvala., da ti prišla. Vedno pri Tebi.
6658
Štefan Zgank
Iz Megojnice
sin pok; Jakoba Zgank, naj s« v svrho nekih informacij zglasi pri Zadružni banki v Ljubljani, Aleksandrova aesta.	6599
Višji oficir
se želi poročiti z do SOIetno gospodično z večjim premoženjem. Dopise s sliko na oglasni oddelek «Jutra» pod «Častnik».	6306
2 mlada zvaničnika
v državni službi, s srednješolsko naobrazbo, želita v svrho ženltve znanja z gospodičnama v starosti od 18—24 let. Zahtevata lepo ostavo in zunanjost. Sivi-je ln modistinje imajo prednost. Reene ponudb« t sliko je poslati na oglasni oddelek «Jutra> pod šifro «April in maj». — Tajnost zajamčena.	6372
Gospod
srednjih let, agitan in podjeten, z razpoložljivim kapitalom od SO—40.000 Din želi spoznati trgovko ali ttilsičarko i lastno trgovino ali obrtom, v svrho pristopa kot dmžahnik, ali s« pa priženi. Ponndbe, č« mogoče s sliko, ki ■« pod častno besedo vrne, aa oglasni oddelek «Jutra» pod «Agi! en 4080». — Tajuost častna zadeva.	6578
Obrtnik
srednje starosti, ki rava tedaj začeti obrt telo prometnem kraju, leU resnega znanja v tvrho že-nitve spomladi, z gospodč-no v starosti od 18 do 87 let, ki bi Imela vsaj nad 100.000 Din gotovine. Cenj. ponudbe je poslati t sliko na oglasni oddelek «Jutra» pod «R. S.»	6607
Planino ali klavir
takoj kupi proti gotovini Dobrevc, Maribor, Loška št. 5.	6467
Pianino
r dobrem stanju, Dolem«, Maribor, št. 18.
kupi
Meljčka 6464
Klavir
dobro ohranjen, ceno prodam. Naslov v oglasnem oddeïku «Jutra». 6572
io
v veliki izberi od 13 Din dalje, igle «Condor Herold» in vse posamezne dele gramofone priporoča
A. Rasberger
T Ljubljani.	6595
Klavirfl
Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk. kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek ta popravila. Uglaševanja in popravila ta Glasbeno Matico. Konser-vatorij in druge inštitute lzgotavlja moja tvrdka. — Točna postrežba in zmerne cene — tudi na obroke,
Izdelovalec klavirjev K. Warblnek, Ljubljana — Hilierjeva ulica 6. 6573
J. Stjepušin — SIsak
priporoča boljše tamburiee, strun«, partltur«, iol« Is ostal« potreb-(čine ta vsa glasbila. Odli. covan na paniki izložbi I
<ЈТПМР11]ГЕ
/ANT.ČERNE\
Ljubljana ^
3 psičke
majhne, čistokrvne ratlerje, mesecev Btare, temne barve, z odcepljenimi repi in ušesi, ter jako dobro vzgojene proda Zelenko Ig., trgovec v Ptuju. 6252
Resasti foxterierji
mladiči, naprodaj. Izvan-redni eksemplar! z rodovnikom. Potomci angleškega importa pearne «Of Kote». Refleiktanti, predvsem ljubitelji dobrih jamarjev, dobe naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	6412
Dva konja
visoka, črna, jk> 6 let stara, naprodaj. Naelov pove oglasni oddelek «Jntra».
6571
Postranski zaslužek
lahek, za na dom, za eo-tpode in dame že od 14 let naprej, brez posebnega znanja. Dnevni zaslužek 20 do 25 Din. Za pouk, pojasnilo, vzorec od dela treba poslati 10 Din, kateri znesek te pa vrne, ako delo prevzame Nobena prevara, za mladino velikega pomena. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod «Dobra eksistenca».	6679
Radioamaterji!
Izšla sta prvi in drugi zvezek knjige «Osnovi brezžične telegrafije i telefonije» v 3 zvezkih od dr. Puch sa, v srbohrvatskem prevodu inž. Milosavijevlča. Tiskano v latinici Cena vseh treh zvezkov 50 Din. Naročila sprejema Lavoslav Bros, sekretar direkcij« poite in telegrafa v Ljubljani 6650
Dobro kokljo
kupim ail zamenjam. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Koklja».
6592
Zastonj
dobijo tisti odjemalci, ki so kupili pri meni ds« 25. febr. na Sv. «tra c«tU is dne 23. febr. v Sp. 8i&d. Zglasiti te je da« 14. in lo. marca s blagajniškim listom. Ivaa Kos. 6569
21etnega dečka
zdravega, oddam dobrim ljudem za tvojega Naslov prosim na oglaoil oddelek «Jutra» pod iifro «Lasten».
Brezplačna knjiga
Preporodu!
zdravi
o
z zdravniškimi ocenami in pismi bolnikov o delovanja slovitega leka «Kaleflulda»
Kaleničenka. Pisati: Beograd. Pop-Luklna 1. Miloš Markovič.	5336
Najnovejša metoda pomlajevanja
Znanost, ki se neumorno bavi s pomlajevainim problemom, ima za teboj lepih uspehov, katere vidimo slikane in opisane v 11 Itev. našega domačega lista ta modo In gotpodinj-s t v o «Ženski list». Ista številka zelo zanimivo piše tndi kako lahko odstranim! debelost. Nadalje list piše o drugih važnih vpraianjih in je izredno lepo ilustriran. Naročnina te četrtletje ■naša 40 Din. Uprava, kjer se list naroča je v Zagrebu v Samostanski ulici It. 2.
postane vitka — če hoče
Uspeh viden le v par dneh. — To doseiete i uporabo angleškega radioaktivnega preparata «SANOS» čudo, ki daje moderno ravno linijo! Uspeh zajamčen, sicer povrnemo denar. Oena zavojčku franko 85 Din Uporaba zunanja, navodilo priloženo. Naročila na naelov: «Sanltaria», Crikvenlca — Primorje.
Popravila ur
Vam oskrbi točno, vestno in poceni urar A. Velkavrb v Ljubljani, Sv. Petra c. štev. S5 (poleg cvetličarne Šimenc).	6638
Dvokolesa
popravlja najbolje, najhitreje ln najceneje Florjaučič, Nunska ulica 8.
NOVE
Vreče
rabljene
V«e vrste Ima vedno na zalogi dobro znana nrrdk«
MIRKO MLAKAR» Liubliana
Pisarna: ^ nasip 14/1. Skladih Slomšk«. u.,
2У
П
Izjava
Podpisani preklicujem iu obžalujem žaljive trditve, ki вет jih izrekel dne 9. februarja t. L na glavnem kolodvoru proti verniku in posestniku Jožetu Krimancu o gospodu Karlu Kačiču. Priznam, da j" slednji v vsakem ozira poštenjak in s» mu zahvaljujem, da mi je žalitev odpustil.
Ljubljana, S. marca 1927.
Jate Prano
femu možu
vidi se
da nosf
Palm,
potpetnlke;
„ECLAIR-VERMOREL* PERONOSPORA - BRIZGALNICE
Generalno zastopstvo in skladišče za vso kraljevino S. H. S. Bogato opremlteno skladišče vseh sestavnih delov
„BARZEL"
trgovina gvoždjero i prometno d. d.
Na malo! SUBOTICA 6 Na veliko!
■Ulinsilllllin
tf
Zundapp
«
to
Pozor ! ženini in neveste I
Žtmnice
(matrace), postelja« mreže, železne postelj« (zložljive), otomane, divane Is tapetniške izdelke radi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnlk
Krekov trg štev. 7
— poleg Mestnega doma.
edino najbolj trpežno, ekonomično in poceni vozilo za vsakega. Zahtevajte obširen opis. Na ogled pri Fr. Vorsiču. Vrbanova 19. 3J-.2
Umetne oči '
izgotavljajo po naravi in vstavljajo F. Ad. Mflller Sfihne Wiesbaden. n Zagrebu. Sveučiiišna klinika, či Oftalmološka klinika kr sve-učilišta, od 12 do 15. n arta
Usodno naprodaj I
Dva velika strešna stola (Grušta) v velikosti 34 m dolžine in 10 m širine, ter circa 50.000 kamadov že na strehi se nahajajočega bobrovca, se proda po ugodni ceni!
I. Pavlin & Šraj, opekarna Radomlje. au •
ZAHVALA.
Za mnoge izraze iskrenega sočutja I k smrti naše ljubljene mame, gospe |
Franje Robavs
! se prisrčno zahvaljujemo. Posebno I zahv*lo izrekamo častiti duhovščini, Obrtnemu društvu v Zagorju, daro« I valcem cvetja ter vsem, ki eo ji stali I ob strani njene dolge bolezni in jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem I stotera hvala.
Zagorje, 4. marca 1927.
Žalujoča rodbina Robavs.
ne rabi nobene reklame, ker je sigurnost obratovanja, trpežnost in varčnost tega avtomobila pač vsakomur znana. — Najnovejši modeli 1927 dospeli ter prompmo dobavljivi po neverjetno nizki ceni, na pr. 12 HP Din 42.600, od skladišča glavnega zastopstva. Tovorni in potniki automobili takse prosti.	2381 a
O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 11.
Vsi rezervni deli prometno dobavljivi od skladišča ljubljena.
IR4 1P € \ ¥ T Ih4^ gorčica (senf) je najbol|šay dobite jo JlV 1 ^ ^ ^	in sneceriiskih trnova
v vseh del»katesn h in špecerijskih trgovinah.
Originalne potrebščine za Opalograpli
préserva«. fixai ir ostale potrebščine vedno v zaiogi pri
ШОћ BARAGA. Ljubljana.
Selenburgova ulica štev. 6/1. 49 2	Teleton št 980.
Znižane cene in največje skladišče dvokole-, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsa--ovrstnlh i aaomestnih delov, neumat ke. Postbn1 oddelek za onolno popravo, emajlirsnje in poni-lanje dvokoles, oroškrh vozičkov sivalmn strojev :td — Prodna na obroke. — Ceniki franko,
„TRIBUNA" B. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, •'H'ana, Karlovska 4
(Jerravailo.
Zeleznato CHINA-VINO
Vzbuja voljo do jedi okrepča živce, i boljša kri in je tekovaiescentom in malokrvnim
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet Izborni okus.
Nad 10.000 zdravniških priporočil.
Dobi se v vseh lekarnah.	62
l\la(popolneiši
Stoewer
šivalni stroji
Zd šivilje, Krojače in čevljarje lei za vsak dom Preden si nabavite stroj ogleite s' to iziednost pr tvrdk'
Lue. вагзеа, uuDiii-пс. Selenburgova ulica Б I.
Irezoistei: auu» is-.etnc garanti;« Teleton št. 980 ,>
Gasilna društva, pozor!
Motorna brizga Ina
i 0 ms -na uro do 60 m visoč.ne 19stori 4 cilindre z 22 36 HP Vse auto-brizgalne 30 de 40% ceneje kot druge.
Konkurenčni izdelek. Dobavlja: zastopstvo RENAULT
A. LAMPRET, Dunajska cesta št. 22.
Parobrodarsko društvo Lloyd labudo s sedežem u Genovi
Geceraini zastopniki : Banaz & Rus ;o, Zagreb, Tr? I, br. 16.
Redne ter ud-bne in expresne odpreme potiuov v Zedinjene države, J-una Amerika (Biazhja, br zpiačrn orevoz cmzm, Argentinsko in Uruguay) Austrai'jo ln Novo Zelandijo ter vse vse ostale piekooceans4e zemne z velikimi in n^jDrzejšimi paro-broai kakor: Conte Ros«», Conte Verde, Conte Biai camano, Principessa Mar.a, P.ir.dpessa G i.v i na Tomaso oi Sa-o^a.
Pr.r.cpe di Udine itd.
Vsa pojasnila 'n zaznamovanje za mesta, izvršimo пзјрпзипе:е in tehtno:
Kanaz & Rusko, Zagreb. T.g I br. 16, Beograd Kaiadjc-rojeva
ul. 85. Split. DuorovniK i G už te Podzastopnik : Kodjasič G:o;gje, B toi', Ziratlijska 35 Lîojyd Sabf.udo, Sombor Kralia Pe ra ul 30 Lloyo Sat'audo, Ljubi ia a, Duna ska cesta 38 Lloyd Sabaudo Vel ki Bečkerek. Svetosavska 7 ter Mrkarska, Metko-ic i Korčula.
fS >
Brez noplačila
za gg. časnike in državne uradnike :
na manjše obroke
gramofoni in gramofonske plošče vodečih svetovnib tvornic
Zahtevajte naše
i rezpiačns ceniks
Pua jflpol tvomica gramrtana i graiLfaa. m Edison Bell Penkala LTD.
PENKALA WORKS	ZAGREB
шшшшМ
Kdor oglašuje, ta napreduje*
!
IVAN ZAK0TNIK ,иЖА.
MESTNI TESARSKI MOJSTER
Teleton tt 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, rile, tovarne, cerkve ia tfonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, pa?i> ф-	Ijoni, verande, lesen« ograje Ltd.
Oiadbi iesenik mosta». Jezo» ia sli nor.
2 uri telovadbe
__10 minut
ni
.4	vtmj u »o .a^e -cicaur v«î;c VSAK ûau
potrebne če hočemo ostati zdravi sveži in v tiki. Zdra vo telo. krepko telo ie prvi pogoi za veselo delavno i vljenje. Človek s slabimi mehkimi in z maščobo prevedenim milicami ie nepopoln in ne moie uživati živ-i enske popolnosti. Toda kdo ima danes čas gojiti po dve tri Športa dnevno ? Nikdo ' Deset minut ziutraj in toliko tud zvečer si lahko že vsakdo vzame časa za telesno gojitev ln baš teh deset nrnut 'ahke mesaže s pikčastim valiačem 'Punktroler^ nadomesti 2 urni šport Specialist dï*. med. Wielter, ki je spoznal vpliv pikčasteg- valiača pri mnogih svojih pacijentih piše: Pikčasti valiak z nebrojnimi kavčugasttmi sesalni-nimi točkami poživi poleneii krvni tok Uleženo maščobo dvigne in spravi v tek. Pacijenti v kratkem zgu-neprijetno debelost in z njo premine nevarnost neprijetnih nevarnih komplikacij kakor- srčno otolščenje. splošno srčno oslabeiosi itd. Posebno priporočljiv ie laš aparat za Komodne ali celo sramežljive bolnike •ci se nočeir dol v vežbati in nemoreio izva ati šport V desetih minutah masaže se o-ravi tse Pikčasti	vživi krvni tok in po-
»peši pr3bavJÎ3»tie. Vsaki telesni kotiček do ►.ene кп ki izpiakne nepotrebno maščobo in tudi bo-ezni. ier iih spravi skozi ledvice in črevesje iz telesa. Го vse opravi tekom 10 minut, katere bo peč labko ••sakdo žrtvova za nego telesa dobrobit živi enia nergije in de'a Mali enkratni zdatk niso za primer-ati z izrednimi dolgoletnimi vrlinami
Naročite t4 aparat takoj in sicer samo pravi z našo '.asčitno znamko s piko na čelu kaiti le z njim dose-žete vse. (3 D. R. patenti 24 inozemski patenti)
Cena za Ju oslaviio Din 2*0-— in Din 330-— tlel
Zastopstvo za Jugoslavijo ima
GFOKA, Maribor. Meljska c. 56
Dobite ga tndi: Beograd 9 Autonljevič Milan lekarnar. Terazije IS- Delini. lekarnar Kneza Mihajla, Кпег Mihajlova ulica 1 Eskalup drogerlja. Kolarčeva 8; Merkur, drogerija. Kralja Milana 29. Sanitas, aroge-riia, Terazlje 13: Milanovic & Lttič Knez Mihajlova 39 T. Soubachltsch & Cie.. Knez Mihajlova 25. Celje: K5nlg F.. Sanltas, drogerlja LJubljana 1 .Adrija" drogerfia. Selenburgova 1: G. Besednjak & drug. Pie-šernova ulica. Kane Anton sinovi, drogerija, židovska ulca Kotar O C-. drogerija. Wollova ulica; Strmoll parfumerija, Rotoviki trg Maribor: Franc Kor-mann, Gosposka uiica : Martine Josip. Gosposka ulica Thiii Ivan. drogeriia Gosposka ulica Mostars Novak J., drogerija: Novi Sad ; Higiea, Kosta Zivano-vid drogerija Luka;, parlumerija. Trg Osiobodienja 4 Osijek; Flucer Iso: Gobetzkv Aladar drogerija: Gul-ne:ič Franih Ptuj; Pobera; J. C. drogeriia Sara» jevo : Dobeczky & Co. Ferhadija ulicà: .Venus' parfumerija A. Poizovič! s-.iboti-a i .Nada", drogerja. Sttossraaverova 2: Leitner Szilber. lekarna kot zagovornic Ve!. Bečker k : Balla Richard, drogerija Zagreb: .Nobilor' parfumerija Ilica34: Stakic. dro ger/ia Шс -i Starčevid & Vladkovič, Duja ulica .Thea" parfumerija, Jurišičeva 26: Dr. F. BiSssler, d. d. Starčeviiev trg 6
Fabrik ortbopldiscbe Apparate L. M. Baglnskl. Berlin - Pankow. Hlddensestra.
Zshrevaite zdravniško literaturo
Dr. Alojz Goričan, \itai
vljudno naznanja,
da je preselil s 1. marcem 1.1. svojo odvetniško pisarno
v prostore Narodnega doma v Celju
I. nadstropje, vhod iz L;ub!jan-ke ceste.
HifÉlnn naprava
.Astra', 40'00 kalorii, skoraj nova, 4 ionski tovorni voz „Sa ner" in i stoje" oa>n ko ei /namke Hido za 4 atmosler-, proda rr<di sprt-membe obrata r a^cenejše Prva Ma iborska mk-karna Adol Btrnhard, Maribor. A.eksandicva cesta 51.	-i 6
ZNIŽANE CENE1
ZNI2ANE CENE!
cgavece
razne vrste, vezenino, naramnice, vezalke, žepne robce ter drugo galanterijsko in krat»
ko blago — nudi tvrdka OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Pred Sko.
fijo 15 in Sv. Jakoba trg 9 Ne debelo! Znižane cene! Na debelo!
				
	i	m		ШШ m
Zahvala.
Ob smrti našega nepozabnega soproga in ljubljenega očeta, gospoda
Matije Pirea
direktorja moškega učiteljišča v p.
smo prejeli toliko izrazov sočutja in simpatij, da se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti.
V	naši neizmerni boli so nam bili vsi ti prisrčni izrazi sožalja v veliko tolažbo, zato prosimo vse, ki so nam tako ljubeznivo skušali olajšati naše težke ure, da sprejmejo tem potom našo najlepšo zahvalo.
Posebej se še zahvaljujemo za udeležbo pogreba zastopniku velikega župana g. prosv. inšpektorju dr. Poljancu, mariborskemu županu g. dr. Leskovarju in stolnemu župniku g. Moravcu, ki je osebno vodil pogreb; dalje vsem govornikom gg. dr. Pipušu. kanoniku Moravcu, dr. Poljancu, dr. Tominšku in dr. Reismanu, pevcem pod vodstvom prof. Druzoviča za ganljivo petje, vsem številnim darovalcem krasnih vencev in šopkov ter vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi poslednji poti.
V	Mariboru, 4. marca 1927.
i"
VELETRGOVINA Z VINOM J. & R. PFR1MER V MARIBORU naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni zaslužni zastopnik v Celju, gospod
Otto Kuster
dne 3. marca t L po dolgi mukapolni bolezni preminul
Dragega pokojnika, kateri je do zadnjega hipa neumorno delal in tvrdk i pridobil mnogo s svojo pridnostjo, obdržimo v dragem spominu.
Maribor, dne 5. marea 1927.
Ht V': џШШШЦШ
V PRAGO
na
H. MEHI VEHI
ki se vrši
od 20. do 27. Iti. 1927
ODPOTUJEJO posetniki lahko že 10. marca.
50 %ni popust
pri osebnih in brzovlakih na jugoslovanskih in češkoslovaških železnicah.
Brezplačna pojasnila in legitimacije se dobe pri:
MATELtC & CO., Češkoslovaški uubuana konzulat v Ljubljani
Kongresni trg 3.	Breg 8.
INDIAN
fCLE CO
Sprhvjf ield-Мв и.
INDIAN
310TOCYCLE COMPANY
Gtn. zosiopstvo za Kralj. S. H. S. Kom. Hellkan, Maribor
Zastopstva: Ferum d. d. Zagreb, American Motors, Ljubiiana, Bagy Wolf & Comp , Sarajevo. VeLomot — Split. SVETOVNA ZNAMKA i
BIG - CH1EF 1206 ccm, 9124 HP, dolarjev 49»— CHIEF 998 ccm. 7118 HP aolarjev 480-— SCOUT 598 ccm, 5;9 HP, aolarjev 415— PRINCE 350 ccm, ЗЧ2 HP. dolarjev 333 — Sidcar PRINCES dolar i ev 185 — Sid-car Scout dolarjev 175r—
Električna razsvetljava in s tachometerom.
Solventne krajevne zastopnike sprejmemo.
I U ГПГтПГ II t H II il U II 11 li H Ч I II ll .i JUlJl « л Il II .1 . : .1 il
V	globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobri soprog, oce, brat in suic, gospod
Mihael Torelli
sluga »Glasbene Matice«
v soboto, dne marca 11. po dolçi, mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere za večno zaspaL
Pogreb dragega nam po-ojnika se vrši v ponedeljek, dne 7. marca t. L ob 4. uri popoldne iz hiše žalost1, Vegova ul. št. 7, na pokopališče k S^. Križu.
V	LJUBLJANI, dne 5. marca 1927.
Žaluiotl ostati.
Mettnl poerebni ta vod
Vsem, ki so ga ljubili, spoštovali in čislali nsznanjamo, da nam je prem'nul naš sopreg, skrben < če, svak gospod
Edvard Šip
vpokojeni delovodia osrednje delavnice, načel nik rudniškega gasilnega društva, odbornik Trnovel ske nasilne župe, predsednik društva delovodij itd.
Zemeljske ostanke pokojnika smo položili dne 3. 111 1927 na farnem pokopališču v Trbovljah k večnemu počitku.
Zahva'a.
V globoki žalosti duševno strti se preostali prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so pokojniku izkazan toliko sične naklon enosti m dobrot, za katere se nam n mogoče oddul-žiti. Zlasti se zahvaljujemo častiti duhovšč ni, gosp. rav: a-teiju mg. Pajer te rodoinama g. Hauck in Režun z' tjU-žbo ш pomoč v težkih urah trpljenja. Naiiop ejša zahvala o r tvova nima zdravnikoma gg. dr. Bau ngarten in dr. Gzelj. -1 sta lagala trpljenje prem nulemu m nam ga sku-a a obrani.i Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so bi- gopokoinika spremljali na njegovi zaanil poti, ter daroval! toliko cvetja in vencev kot: rodbina ravnatelja ing. Pauer, .udniš-o uradništvo in poduradn štvo, vodstvo strogega obrsta, društv delov d j društvu rudniških nameščencev, rokodelcem t srednje. Guido in Savske delavni e. Jugoslov. Gasilski Zvezi Trboveljski Gasilski župi, gasilni™ društvom Gaberje Litija LaSko. Rimske tODlice, Zagorje, Hrastnik, T bjvlje, trg in rudnik in tako dal e.
iskreno se zahvaljujemo gg. Vengustj iasiopnik i JGZ, Gučeku, načelniku Trboveliske Gas. Zupe, Aš ercu. gasilcu, rudniškega ga?, društ.a Korinšeku, zastopnic DR.4. za ginljive govore ob odprtem grebu.
Enako zahvalo smo doižni pevskemu društvu .Zvon* ter delavski gedbi za lepe žaiostmke. Se enkrat tisočera hvala vsem I TRBOVLJE, 4. Ш. 1927.
Žaliroči ostali.