Mo2 Ą slĄi sahnp. JRoman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus. (Dalje.) Druge pomoči ni bilo, prisiljeni smo bili, guvernanti odpovedati službo ln jo brž ko mogoče spraviti od hiže. In reči mcram, da je moja fcena, ki ima dekle sicer zelo rada, vso zadevo rešila res z veliko obzirnostjo ter obenem čisto pravilno. Poklicala je odgojiteljico pred sebe, ji povedala, kaj se o njej govori In da tako govorJjenje Skoduje ugledu hiše In družine, da Jl Je fclcer jako žal, pa da ji mora odpovedati. Tekom W ur da mora hišo zapustiti. Gospodična Vaillant Je bila vsa potrta. JoIfcala se je in prosila ženo odpuščanja, zaklinjala ^e je pri vsem, kar Ji je bilo sveto, da ji Se na toaisel ni prišlo, storiti kaj hudega ali napačnega, ga nl hatela nikogar zapeljevati, da je glede Lafremayevega obnaSanja popolnoma nedolžna itd. |[oei da so tako lepe in zrak tako mehek in pril!te&* Ste lfl ven n_i oiddih ln n& SDrehod. kariar ni mogla spati, in je za kako uro posedavala in sanjarila med drevjem. Priznala je, da je Lavernay parkrat prišel za njo, zelo jezna da je bila nanj ln da ga je okregala in nagnala. In nikdar, nikdar več da se ne bo zgodilo, tako je prisegala ženi, samo topot naj ji še odpustl in naj je ne požene od hiše, ki ji je postala druga domačija, in od Ernesta in Adele, ki ju ljubi, kot da sta ji brat in sestra. Pa soproga se ni dala preprositi. Morebiti je Cutila, da je tolika nevednost v takih zadevah in o tem, kar se spodobi za dobro vzgojeno dekle, vendarle nekoliko težko verjetna, morebiti se je gospodična Vaillant le malo preveč in preburno zagovarjala in preveS nasilno prosila, skratka, bila je slejkoprej neizprosna in četudi ni vstraJala na svoji prvotnl zahtevl, da mora dekle tekom 24 ur iz hlše, jl vendar ni dovolila, da bi smela za trajno ostati. Pogodili sta se, da bo Sla z zadnjim dnem meseca. Toda če bl se le samo še enkrat pregreSila, bi morala tekom ene ure zapustiti hišo. Vse to se je zgodilo točno pred štirinajstimi dnevi,? je pravil gospod Leblanc h koncu svoje povesti, »in lahko vam rečem, da je od istega dne eospodična Vaillant pravi vzor vnete in pridne vzgojiteljice. Mirno, spodobno in tiho se od tistega časa obnaša in svoje dolžnosti izvršuje z vestnostjo, ki je ne morem dovolj prehvaliti. Jesensko deževje je prišlo In otroka nista mogla več na sprehod po gozdih. Ostala sta doma ter se z vso vnemo poprijela knjig in gospodična se je res zgledno posvetila pouku. Ves svoj čas žrtvuje otrokom. Vzela je nase celd opravila, ki pravzaprav niso njena dolžnost in ki so za odgojiteljico skoraj bi dejal poniževalna. Tako na primer sama pospravlja njune sobe, jima postilja, celd njuno perilo sama pere. Prosila je soprogo, da sme te posle opravljati. Hoče si, je dejala, pregnati žalostne misli radi očitkov in ker Ji je težko, da bo morala iz hiše. Seveda sem tudi Lavernaya strogo prijel. Priznal je, da je sicer res hodil za gospodično, pa prisegal je, da brez njene vednosti in čisto zoper njeno voljo. Njegova ljubosumnost da ga Je prijela, hudo da ga je sKregala in mu prepove'dala hoditi za njo. In tudi on se je vidno spremenil. Zdi se, da je njegova strast za dekleta že lzgorela. In hvalabogu, sem dejal, spet bodo pri-.11 mirnl dnevl nazaj v našo hišo.« 2. Cele četrt ure je govoril gospod podprefekt, glasno in razburjeno, da je bil h koncu ves utrujen. Mož v sivi suknji je naravnost vzorno poslušal. Nepremicno je sedel, z očmi vprtimi v gospoda Leblanc, niti besedica mu ni ušla, in ko je podprefekt konCal, — najbrž mu je zmanjkalo sape — ni bilo videti, da bi bila njegova pozornost le količkaj opešala. »Sedaj pa povejte, moj dobri gospod Fernand,« je povzel gospod Leblanc s svojo običajno malomarno in nalabno prezirno dobrohotnostjo, »ali najdete v vsem, kar sem vam sedajle povedal, — bojim se, da sem nekoliko preveC na dolgo pravil — ali najdete na tem, pravim, kaj posebnega, nenavadnega? Mlado, lepo dekle pride v podeželsko družino, ki živi sama zase svoje vsakdanje, mirno življenje brez posebnib dogodljajev, brez pogostih tujih obiskov, pa si poišče iz dolgega časa ne ravno posebno priporočljivo zabavo in zmeša pamet vsakemu moškemu, ki ga sreča. Obrekljivl jeziki se zganejo in ljudje se začnejo meniti. Moja žena posvari dekle in tej malodane poči srce od žalosti in od obupa. Ponižno jo prosi odpuščanja, obljubi poboljšanje in se na vso moČ trudl, da bi si spet pridobila zaupanje svoje gospodarice. Bojim ste, da ste nevoljni, češ, čemu da vas mučim in vam na dolgo in široko pripovedujem take vsakdanjosti, ki se končno pripetijo v vsaki hiši. Toda kar bi se na tej zadevi morebiti zdelo drugemu človeku vsakdanje, prav to je za mene 8krajno sumljivo. Jaz dekletu ne zaupam. Ne verjamem v njeno kesanje, še manj pa da se bo poboljšala. In kar me posebno vznemirja, in tudi mojo ženo, to je tisti nerazumljivi vpliv, ki ga dobiva gospodična .Vaillant vsak dan bolj nad našim Ernestom. Zdi Be, da izigrava vse svoje čare — in priznati moram, ti čari niso majhni — da bi si fanta naverala nase. Zadnje tedne je postal ves nervozen, razdražljiv, celd ljlibosumen. Kamorkoli gre dekle, povsod gre za njo, na ustih ji visi, kadar govori, in s strahom že pričakujeva z ženo dneva, ko bo morala oditi. Bojim se, da bo po njenem odhodu Ernest resno zbolel, zelo občutljiv in uahločuten fantek je.« Spet je prenehal gospod Leblanc s svojim pripovedovanjem. Resničen, neprikrit strah mu je bil brati z njegovega sicer plehkega, zalitega lica. Gotovo je ljubil svoje otroke, bal se je zanje in za nobeno ceno ni hotel tvegati njune sreče na ljubo svoji samodopadljivosti. Pot mu je rosil debelo lice, obrisal si ga je z robcem in proseče pogledal tajnega detektiva. Mož v sivi suknji se je rahlo nasmehnil njegovemu milemu pogledu in ravnodušno dejal: »Kaj posebnega se torej ni zgodilo, gospod podprefekt, kar bi opravičilo vaše nezaupanje do gospodične Vaillant?« »Prav nič!« je odgovoril gospod Leblanc nemirno in obotaljaje se, »prav nič, razen — razen da čutimo vsi neko negotovost, nek nemir, kakor v tišini pred nevihto. Sprememba je bila tako nagla, dekle se tako nenaravno trudi, da bi si priborila nazaj ženino zaupanje, obenem pa počenja vse mogoče, da bi dobila fantka v svo]e mreže, — najbrž zato, ker ga hoče izrabiti za posrednika pri ženi in si po njegovi priprošnji podaljšati službo —, vse to je tako sumljivo, nenaravno, da — da —. Najbolj čudno se nam zdi, zakaj da hoče dekle za vsako ceno ostati, zakaj se tako tijudi, da bi ostala ravno pri nas, ko sl vendar laAko dobi tudi drugod službo —. Govorila sva sinoči s soprogo, poklicala je gospodično k sebi in ji odloCno covedala. da je odpoved nepreklicna, da ji ne moremo več zaupati in da mora oditi.« »In kaj je rekla nato gospodična Vaillant?« »Čudovito mirno je sprejela ženine besede. Razen ponižnega ,Dobro, gospa' ni zinila besedice. Tisti večer pa — otroci bi morali biti že zdavnaj v postelji — je bila Ana, sobarica moje žene, slučajno na hodniku blizu guvernantine sobe. Vrata so bila polodprta. In čisto razločno je čula gospodično, kako je naravnost s strastnim glasom pravila: ,Ernest, moj mali, ljubi Ernest, ali me boš vedno rad imel?1 In fantek je vneto odgovarjal: ,Vedno vas bom rad imel, vse bom storil za vas —.' In tako dalje, kakor paC govoriči nerazsoden fantek dvanajstih let. Ana ni čula več, pa ostala je na hodniku skrita v temnem kotu. In črez pol ure je prišel Ernest ven in se oprezno zmuznil v svojo sobo. Ana je kot prišla poročat ženi in meni. Soproga se je seve silno razburila in sklenil sem se posvetovati še s kom drugim, da čujem, ali se tudi drugim zdi zadeva sumljiva. In izbral sem si vas, moj dragi gospod Fernand, za zaupnika,« je povedal gospod Lcblanc spet s svojo malomarno, nalahno prezirno dobrohotnostjo. »Ne maram se posvetovati s svoiimi sosedi, obrek- ljivi so. O vas pa in o vaših zmožnostih sem že mnogo čul in čutim, da vam smem zaupati.« Mož v sivi suknji je to malomarno izrečeno priznanje sprejel z enako malomarno ravnodušnostjo. Vajen je bil teh visokih, domišljavih gospodov uradnikov in njihovega prezirljivega obnašanja. Za nekaj časa ni rekel ničesar, tiho je obsedel, zatopljen v svoje misli. Nato pa je vljudno vstal in dejal: »Hvala lepa, gospod podprefekt, za vaše zaupanje, pa tudi za vaše točno poročilo o položaju v vaši hišil Trenutno bi vam svetoval, da pustite svoje posle v mestu, kolikor niso neobhodno potrebni za dobrobit države, in da se nemudoma vrnete domov. Gospa Leblanc ne sme biti sama s svojimi skrbmi in s težkočami, ki bodo morebiti še nastale. Obenem vas prosim, da koj poSljete po mene, ali pa da sami pridete, če bi se kaj posebnega zgodilo. Razume se, da sem vam popolnoma na razpolago!« Ni mu ponudil roke, mirno je stal prl pisalni mizi. Le čisto nalahno mu je pokimal. Dete]|tivova kretnja je bila nedvoumna. Gofpod Leblanc je moral razumeti, da naj odlde.