_' /
20. novembar 1978-Naše Novine - 9
PIŠETA IN UREJUJETA:
Lojze Košorok in Pavla Gruden
Kar po domače
Kamorkoli po svetu me je gnala "usoda" (usode ni, usoda tvoja to si ti-piše po kakovosti ... small in quan-taty but great in quality. Menda je ravno obratno). Odkar se bolj. resno bavim z etničnimi zadevami, vedno bolj opažam, da smo nekje obtičali, kajti v številnih uradnih poročilih, bodosi iz sydneyjskih državih uradov ali iz Canberre, je o nas toliko govora oziroma pisanja, kakor da bi v morje pljunil. Vsi spomeniki našim pesnikom, vsi naši sprevodi v narodnih nošah in vse procesije, etnične šole in radio, je kakor bob ob steno.
Te dni sem bila naproše-na, da napišem za etničen časopis v angleškem jeziku članek o jugoslovenskih emigrantih v Avstraliji. Seveda sem se takoj razletela na vse strani, da si naberem podatkov. Naloga se mi je zdela zelo težka, ker mi je bilo rečeno, da naj se ne dotikam tako drobnih etničnih zadev kot so šole in društva. Zdaj piši, če moreš sem si rekla. Zbogom Cankar, zbogom Prešeren, zbogom naše cerkve, društva in oštarije, zbogom slovenski etnični tisk - "nobenih deta-ljev, samo splošno sliko o Jugoslovenih v Avstraliji nam daj. Izogni se tudi vere in politike", je padlo povelje.
In kaj je izpadlo? Obredla sem vse kar sem mogla. Našla sem nekoliko lističev iz uradnih virov in napisala članek o Srbih, Hrvatih in Makedoncih. In celo toliko slavnih slovenskih imen sem našla med temi spisi, da jih človek lahko na eno roko prešteje.
Kar me je v resnici podk-urilo, je takozvani Ethnic Background Paper, številka posvečena Jugoslaviji, za kar nosi odgovornost The Settlement Branch of the Department of Immigration and Ethnic Affairs, ki izjavlja da je snov o Jugoslaviji zbrana iz "published and unpublished sources" - torej tudi iz osebnih kontaktov? Koliko je v temu zvezku napisano o Slovencih? Niti toliko ne kolikor prostora zavzema naslov zgoraj imenovanega urada. Srbi, Makedonci in "Monte Negro" (?) so vsak pod svojim naslovom, Hercegovina in Bosna skupaj, če so v Jugoslaviji skupaj naj bodo tudi tukaj. AMPAK tisti del pod naslovom "Croatia and Slovenia" mi nikakor ne gre v glavo. Vsega skupaj je pod tem naslovom 27 vrst.
Kar se Slovenije tiče, je napisano samo sledeče: ...
"Istočasno je Dunaj postal žarišče hrvaške in slovenske kulturne usmerjenosti". Pred tem je še en stavek, ki glasi: "Do takrat je Dunaj postal hrvaški administrativni center; med tem ko je nudil zaščito Hrvatom in Slovencem, je iz te pokrajine črpal tudi svoje najbolj zveste vojake".
Vedno sem bila jugoslov-ensko usmerjena, ker nam Slovencem brez Jugoslavije svobode ni. Slovenija ima mejo z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Torej je naša zemljepisna lega dovolj zgovorna.
Ni lepšega od resnice. Kdor resnico skriva-skriva zlato, pravi star slovenski pregovor, ki sem ga našla v "Mislih".
Bilo bi zelo zanimivo vedeti kje in kako je urad, ki je izdal ta zvezek o Jugoslaviji, dobil tako "izčrpne" zgodovinske podatke o Sloveniji. Pričakovati.Jji bilo, da je pisec informacije slo¥MMi ike v Avstraliji, n.pr. g. senatorja Lajoviča, g. Urb-ančiča in g. Menarta. Vsi trije so navdušeni Slovenci, vsaj kar se politike tiče. Če ne na politike, bi se pisec lahko obrnil na slovensko duhovščino, za katero pravi, da so frančiškanski redovniki, katerih baza je Ljubljana. Za slovenščino pa pravi, da je podobna srbohrvaškemu jeziku.
Zdaj se obračam na Društvo Slovenskih Akademikov, ki se baje zelo zavzemajo za slovenske zadeve; ker so prvenstveno slovensko usmerjeni, da stopijo v zvezo z oddelkom, kk je v tem članku naveden in, da jih spznajo s slovensko zgodovino. Na ovitku je napisano, da v kolikor snov v zevzku o Jugoslaviji ni točna, da bi oddelek zelo cenil, da se ga o nedostatk:i ali napakah obvesti z ozirom na to, da bi naredil potrebne popravke za bodočo izdajo. Istočasno bi bilo svetovati, da se jim pridruži slovenska duhovščina in Slovensko Narodno društvo, (če se ne motim v Merrylandsu) ki deluje kot Centar za raziskovanje slovenskih zadev. Pa tudi na srce g. J. Košoroka, ki je napisal molitev Najvišjemu Sodniku za pomoč "Četrtemu svetu usužnjenih malih narodov", ("Misli", Februar 1978). Ni mogoče, da ti vsi skupno z goraj imenovanimi politiki, ne bi bili sposobni razčistiti pojme o Slovencih pri avstralski vladi. Zdi se mi, da je zrel čas za slovensko kmečko ohcet v Sydneyu.
Pavla Gruden
MEDNARODNI FESTIVAL ŠPORTNEGA IN TURISTIČNEGA FILMA V KRANJU
Zlatni Triglav - grand prix festivala je pripadel češkoslovaškemu filmu Souperky (Tekmice) v režiji Jana Šp-ate. Žirija je nagrado podelila enoglasno, saj meni, da je film z izredno uspešno realizacijo kritično pristopil k nekaterim problemom vrhunskega športa. Srebrni Triglav je odšel v Veliko Britanijo. Za tehnično dovršen prikaz razburljive eksp-edicije in za kvalitetne dramske lastnosti ga je dobil film Dudh Kosi v režiji Aleca Vauhana in Lea Dic-kinsona. Bronasti Triglav je pripadel Jugoslovanom za film Vojvodina, ki je izredno dobro izrazil značilnosti regije, ki jo prikazuje. Film je režiral Branko Miloševič.
ŠTIPENDIJE ZA KOROŠKE DIJAKE
Dijaki zadnjega razreda slovenske gimnazije v Celovcu so obiskali proizvodno in trgovsko podjetje Lesnino iz Slovenije. Lesnina poskuša namreč vzpostaviti dolgoročnejše gospodarsko sodelovanje z zamejskimi Slovenci. Zato bodo štipendirali tri dijake slovenske gimnazije in jih na ta način usmerili v to gospodarsko dejavnost. P končanem študiju bi se ti mladi Slovenci lahko zaposlili v obratih, ki jih bo Lesnina odprla na Koroškem.
NOVA GORICA - Člani kluba starih goriških študentov so v Novi Gorici odkrili doprsni kip pesniku dr. Alojzu Gradniku. Slavnostni govornik ob tej priložnosti je bil pesnik Ciril Zlobec, slovesnoti pa so.se udeležili številni predstavniki kulturnega in političnega življenja, med njimi dr. Joža Vilfan, Božidar Jakac, dr. Danilo Lokar in drugi. V kulturnem programu so nastopili briški oktet, mešani pevski zbor Marija Kogoja iz Solkana in recitatorji.
BEOGRAD - Približno 1300 Slovencev iz 28 občin je obiskalo 30 občin v Srbiji. Ta manifestacija obnavlja spomine in bratske vezi med tisoči Slovencev, ki so bili med vojno izgnani v srbijo in tam našli svoj drugi dom. Manifestacijo ponavljajo vsako drugo leto v drugi smeri. Zaradi vlaka "Bratstva in enotnost" je vzpostavljeno zelo široko in neposredno sodelovanje delovnih ljudi dveh republik in njihovih organizacij.
LJUBLJANA - Na letošnjem 17. mednarodnem ocenjevanju živilskih izdelkov "Monde selection 78", ki je bilo v Ženevi, je ljubljanska pivovarna Union dobila tri zlate medalje. Ta pomembna priznanja so dobila piva Triglav, Exportni ležak in specialno temno pivo.
UUBUANA-Predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Mitja Ribičič se je odzval povabilu Teološke fakultete in Cirilskega društva slovenskih bogoslo-vcev na razgovor o aktualnih dogodkih jugoslovensk-ega in predvsem slovenskega političnega prostora. Kot gost se je pogovora udeležil tudi ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik.
O SLOVENCIH IN SLOVENŠČINI
Pod tem naslovom bomo v več nadaljevanjih čitali zanimivo razspravo, ki jo je za "Naše Novine" napisal naš poznani akademik ing. Ivan Žigon. V tej razspravi bo marsikaj novega, marsikatera "zgodovinska resnica" o poreklu našega naroda bo postavljena v kot. Nova odkritja in nove študije bodo v bodoče morda le pokazale kaj več kot to, kar smo se nekoč učili v šoli, da smo Slovenci prišli izza Karpatov.
Pred kratkim je poteklo šesdeset let odkar smo se otresli nemške nadvlade. Zato bi bilo kar primerno-posvetiti nekaj časa naši zgodovini. Ker so nam jo v preteklosti večimoma pisali tujci, je v njej še veliko nejasnega in neraziskenega.
V	novejši dobi opažamo v Evropi porast zanimanja za zgodovino njenih narodov in tudi gibanje za zaščito manjšin je postalo močnejše. Porast življenjskega standarda in s tem v zvezi turizem je veliko pripomogel k boljšemu poznavanju sosedov in splošni strpnosti.
V	ledeni dobi je bil večji del Evrope pod ledom in iz dobe pred njo človeških sledov skoraj ni. V obdobju poledenitve pa je imela Sahara dovolj padavin, tako da je bilo to področje pril-ično gosto naseljeno. V dobi otoplitve, okoli leta 10000 pre d Kr. so začela plamena slediti umikanju ledu. V tisočletjih so razna plemena ob iskanju hrane neštetokrat prekrižarila ves veliki prostor med Atlantskim oceanom in Altajem, kjer so se sprečavala z mon-goloidnimi vrstami. Plemena so se mešala, bojevala, sklepala zveze in se pomikala zdaj sem, zdaj tja, kakor so jim pač narekovale naravne okoliščine. V neolitski dobi se je zgodila velika sprememba: začetki poljedelstva (cca 8000-10000 pred Kr.) na področju Male Azije in v Kurdistanu. Nekako v isti čas spada udomačitev konja, kar je največ prip-omaglo k veliki gibljivosti nomadskih in polnomadskih plemen. Predniki Indoevro-pejcev, tkzv. Arijci (od Arija, Harija) so se polagoma razpršili po vsej Evropi iz prostora današnjega Afganistana in turkestanskih step. Del tega ljudstva, h katerim prištevamo tudi Hetite, se je razširil na sever in na zap-ad, del pa je vdrl na ozemlje današnje Perzije in vo dolino Inda. Tam so do temeljev porušili velika in cvetoča mesto Mohendjo Da-ro in Harappa, centra drav-idske kulture. To se je zgodilo okoli 1.3800 pr. Kr.
V	tem času še ne moremo govoriti o Slovanih, Germanih in Romanih. Kot taka je ta delitev precej umetna in skonstruirana, saj ni jezik edino kar ustvarja narod; bolj kot jezik je pomemben njegov biološki sestav. Grupa romanskih narodov je na , primer zelo raznolika in sestavljena iz zelo različnih po-romanjenih etničnih elementov; od Iberov, ki jih razen v Španiji najdemo tudi na Kavkazu in so predindoev-ropsko ljudstvo do poroma-njenih Dakijcev, indoevrop-ske etnične grupe. Osnovo Romunov sestavljajo poleg Dakijcev in drugih plemen tudi Tračani, Sarmati in Ja-zigi.
Predniki današnjih treh glavnih plemen tudi Tračani ^ Sarmati in Jazigi.
Predniki današnjih treh glavnih evropskih grup: Germanov, Slovanov in Romanov so po mnenju strokov-
njakov dolgo časa živeli skupaj in sicer v srednji Evropi med Alpami in Karpati. (Cambridge Ancient History). Tako sklepajo po mnogih skupnih izrazih za živalstvo, ki ga najdemo samo na tem področju. Sčasoma pa so se razširili po vsej Evropi.
Predno preidem na različna jezikovna razglabljanja in primerjave želim naglasiti da sem se pri navajanju zgodovinskih dejstev držal priznanih virov, medtem ko so jezikovne primerjave ki pomagajo osvetliti gibanja in mešanja ljudstev, rezultat mojih raziskav. Ker pa nisem poklicni jezikoslovec, jih je treba vzeti z rezervo na : znanje. Navajam jih le kot zbran material za poklicnega jezikoslovca, ki bo o njem tudi izrekel svoje mnenje. V opravičilo da se spuščam na to področje naj rečem le to da sem star klasik, da sem se zaradi okoliščin precej odbro naučil več jezikov in da me stvar zelo zanima.
Kot sem že omenil je del Arijcev vdrl v današnjo severno Indijo. Da jezik takrat še ni bil razdeljen na slovansko, germansko in romansko vejo moremo sklepati po tem da v današnjem Hindi jeziku najdemo jezikovne oblike oziroma korene vseh treh grup. Zemlji pravijo "zemin", kjer se e izgovarja kot polglasnik enako kot v besedah vrt, prt itd. Naglas je na polglasni-ku. Dan je "din (angl. "day", nemško "tag"). Noč je v Hindi jeziku "raat". Morda je zveza z nemško besedo "Rast", angl. "rest", t.j. počitek ker ponoči spimo. Mesec oziroma luna je "chand" (čand). Verjetna je zveza s francosko besedo "chande-lle" (sveča) in pa "chandelier" (svečnik) vsekakor nekaj kar sveti. Sonce je "su-redj", brat je "bhai", sestra, angl. "sister", nemško "Schwester" pa je "bellen". Tu so si evropski jeziki bližji. Mati je "mata", oče pa "pita". Beseda je zelo blizu latinščini "pater" Slovenci imamo več besed za očeta: Tati, tata, ata, otec, Nemci pa pravijo "va-ter". (Glasovi p,f in t se precej lahko zamenjujejo).
Roka je "hath". Beseda je blizu nemškemu izrazu "hand" in angleškemu "hand". Noga (foot, leg v angleščini in "fuss" v nemščini) je v Hindi "pajer". Izgleda kof da ima latinsko sorodstvo "("pes", genitiv "pedis"), slovenščini najdemo "ta koren v besedah "peš, pešec".
Zanimiva je beseda za mleko: "dud". Slovenski dojenčki ljubijo dudo, je v zvezi z mlekom, štejejo pa v Hindi jeziku takole: "Ek, do, tin, čar, panč, če, sat, at, nan, das". Sto je "sau"
Mlad fant je "ladka", deklica pa "ladki". Morda je tu zveza z besedo "lad" keltskega izvora. Gospa "lady" v angl. je "stri". Kaže da je v sorodstvu za našo "strino".
Durgi v pokrajini Mysore imajo modre oči in svetlo kožo. Znani so kot precej bojeviti ljudje. Govorijo Punjabi jezik, ki je zelo sli-čen Hipdi jeziku.
Posebno zanimiv je razširjen indijski priimek "Kumar". V Ljubljani sem imel profesorja s tem priimkom. Tudi pri nas je precej Kum-arjev. Območje kjer najdemo v Indiji ta priimek je omejeno na severne predele. Kumar pomeni mladega gospoda (young ma^ter, gentleman) včasih je tudi naš "princ". Ženska oblika je "kjimari" kar pomeni gospodično, (miss, mademoiselle). Radže kumar je Sun of the king.
Hindi in Punjabi sta se razvila iz starodavnega san-krta, jezika ki edini poleg slovenščine ima dvojino. Kumar pomeni naslednika in v severni Indiji star človek nikoli ne more biti kumar. V nemščini najdemo isti koren v besedah "ko-mmen", "nachkommer" (naslednik) in komm. Iz iste osnove se je razvilo več priimkov: Humar, Homar, Kumer, Komar in češki Ha-mrla.
Lahko bi navajal podobnosti še in še. Sicer pa nihče nikoli ni trdil da Indijci, vsaj severni, niso indoevro-pskega izvora. Gornje primerjave sem navedel zato da pokažem kako najdemo indijske besedne korene res približno enakomerno porazdeljene v vseh današnjih evropskih jezikih, vključno keltščino ki je prej nismo omenili.
Kot že omenjeno s predniki današnjih Evropejcev dalj časa živeli precej strnjeno v srednji Evropi. To sosedstvo je verjetno trajalo okoli tisoč let, manjše grupe pa so se skoraj gotovo stalno razseljevale. Razen tistih Indoevropejcev ki so vdrli v Indijo in se naselili tudi v Perziji, je bilo tudi več ljudstev z različnimi imeni ki so naseljevala Malo Azijo, Palestino in pritiskala celo na Egipt. V Mali Aziji je obstojalo kraljestvo Het-itov in Mitanni, v Palestini so bili znani Filistejci iz časa Ramsesa v Egiptu pa "ljudje z morja". Tudi Et-ruščani, ki jih bomo še posebej omenili, se prvič pojavijo pod tem imenom v zgodovini okoli leta 800 pr. Kr.
Del Evropejcev je prodrl v Skandinavijo. Morda so tudi tam naleteli na staroselce, kot n. pr. Kelti v Španiji na Iberce in Baske, v Angliji na Pikte, ter se z njimi spojili ali pa jih odrinili oziroma pokončali. Seveda moramo staroselce: Iberce, Baske, Pelasge ki so živeli v Sredozemlju pred Grki in druge tudi priStevati k Evropejcem oziroma belcem, le da so imeli drugačen jezik, ki ne sodi v indo-evropsko grupo iz katere so se razvili današnji slovanski, germanski in romanski jeziki (V to grupo spada tudi Keltščina p in q skupine, dalje grščina, ilirščina, balt-ščina in tohrščina).
Skandinavski Indoevropej-ci jezikovno pripadajo germanski skupini narodov, prav tako kot Nemci, Flam-ci, Nizozemci in Anglosasi. Tudi te bomo v zvezi s Slovenci še posebej omenili.
Ing. Ivan Žigon (Nadaljevanje prihodnjič)
10 - Naše Novine-20. novembar 1978

DA JE DRUGA-PRVA...?
Poštovani Gospodi ne Uredniče! ' 'r
Čitajuči Naše Novine, verovali ili ne, osječam se kao da se nalazim u Jugoslaviji. Zaista, Citati Naš Novine, može se uočiti da je list na svojoj višini. Ne pišem ovo da bi Vam laskao, jer to ostavljam drugima. Mene jedino interesuje da mi Vi dragi Uredniče odgonetnete, jer vidim da i gospoda Vera Horvat istu muku muči.
Vi ste več posle izlaska par brojeva Naših Novina objavili - da je stvoreno črnogorsko KUD Njegoš, da bi posl najavili da istv.-društvo objavljuje natječaj, tj. konkurs za Njegoševu nagradu. Znajuči ko je bio Njegoš, a ceneči Črnogorce očekivao sam zaista pravdu i poštenje, no to je bez ikakvog ustezanja zaobide-no. A evo kako?
Njegoš je za moj pojam bastion Slovenskoga Juga. Ja sam isuviše mali da bih mogao reči o tom velikanu Crnogorskom, Srpskom i Južnoslovenskom gorostasu. Boraveči duži niz godina u tudini obradovala me vest o Njegoševoj nagradi. Došlo mi je te sam plakao kao malo dete. Od radosti sam uzviknuo: "Bože složi jedn-okrunu braču, opameti i uputi na zajednički posao" No čitajuči redovno Naše Novine, odnosno članke za nagradu iz dana u dan sam postaja nervozniji. Pišu se! pesmice o rodnom kraju, o ljubavi prema svojima, o ocu i majci, o vremenu u tudini, i šta sve ne. Pa I Njegoš nije bio plačljiva j baba, več pojam onog, sa-dašnjeg i budučeg vremena i
generacija. Njega nisu uzeli kartaši i kockari, gatalice i siledžije za svog patrona, več istoričari, filozofi i knj-iževnici koji se dive njego-vom umu. Biti duhovni i svetovni vladar najborbe-nijeg i najhrabrijeg naroda Jugoslavije, Cmogoraca, to treba da bude ponos nama svima koji se Jugoslovenima osječamo. Čitao sam članak gospodina Ivana Markoviča koji mi se dopao, jer je zaista posvečen Njegošu. No, kad& je 25.9.1978 go-dine na čitavoj strani uz ulepšanje Njegoševog mauz-oleja izašao istorijat i ra-zrada Njegoševih dela, koji je napisao Ljubo Vasov, ja sam ostao zaprepaščen. Pa to je remek delo koje sam sa posebnim poštovanjem tri puta čitao. Po potpisu sam mogao rasuditi da je potpisnik članka Vojvodan-in, Makedonac ili Bugarin. Opkladio sam se sa ženom i prijateljima da če on dobiti prvu nagradu. Sa nestrplj-enjem sam čekao podelu nagrada da bih dobio op-kladu a zatim i video tog gospodina koji je za mene sa tim člankom bio pojam. No kao što uvek bivaju iz-nenadenja, tako je bilo i te večeri. Očekujem sa nestr-pljenjem govor najavljivača i kada Cuh reč Temat, samo što nišam skočio jer sam mislio da sam pogodio. Kada su počeli objavljivati nagrade pažljivo sam slušao da ništa ne bih propustio. Kada se objavi druga nagrada mome iznenadenju dode kraj. Umesto Ljuba Va-sova ugledah vrlo uvaženog sveštenika Ljubomira Vuču-roviča. Znajuči ga vrlo
dobro kao dobrog crkvenog besednika i govornika izne-nadilo me što se krije sa svojim potpisom. No kao bezbroj puta prilikom krš-tenja i službe u crkvi nije izneverio moje poverenje. Ispao je onaj isti gospodin kao bezbroj puta kada je novac u pitanju i sažaljenje. Svaki se nagradeni sa nag-radom pokupi i nestade dok taj, kako se slobodno može nazvati, sirotinjski otac vrati ček i lepo se zahvali društvu na pažnji i ispade čovek i gospodin u očima svih prisutnih. Nije važno koliko je ko pjesama napisao da bi po tome žiri nagradio nekoga. Po svoj prilici da je bila pogodba Melburnu dati prvu a ostali gde stignu. Da li je prva nagradena išta napisala što bi bilo u vezi Velikoga Njegoša i crnogorskog društva. Da li je žiri dovoljno intelektualno bio jak da može merodavno i bez pritiska ma sa koje strane doneti pravednu ocjenu.Ovo nije bila nagrada Branka Radi-čeviča i Jove Jovanoviča Zmaja...
Ako je žiri bio slab po-znavalac Njegoša i črnogorske istorije i ako je. u pitanju bio Radičevič i Jov-anovič onda čast žiriju. A ako je u pitanju bio veliki i nenadmašni Njegoš a sa njime i Črna Gora, onda prvonagradena bila je i os-taje velika greška dragog narti žirija. Čestitam pope Vučuroviču, svi mi čitaoci tvoga temata o Petru II Petroviču Njegošu, odajemo ti priznanje i ti si u našim srcima prvi i ako te žiri neznanjem zaobišao. Vama uredniče hvala na prostoru.
Miladio Stankovič, Mcrikvile

^¿SKSí«»^
M
KORDINACIONI ODBOR JUGOSLOVENSKE ZAJEDNICE U VICTORIJI NAJSRDAČNIJE VAS POZIVA NA PROSLAVU DANA SOCIJALISTIČKE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE
PROSLAVA ČE SE ODRŽATI U SUBOTU 25. NOVEM-BRA 1978 GOD. U PREKRASNIM PROSTORUAMA ROYALE BALLROOM EXHIBITION BUILDINGS, CA-RLTON OD 8 ČASOVA NA VEČER DO 1.30 PO PONOČI.	•
PROGRAM
U 8 časova ulaz gostiju.
Od 9 do 9.30 svečana akademija.
Od 9.30 do 9.35 recitacija posvečena Danu Republike.
Od 9.35 do 9.50 splet narodnih kola iz .Jugoslavije.
U 9.50 večera uz plesnu muziku.
U 12 časova izvlačenje bogate tombole, izmedu mnogih vrednih zgoditaka nalazi se i jedna povratna karta do Jugoslavije sa JAT-om. Tokom cele večeri zabavlja če vas izvrstan orkestar.
Ulaznice su puštene u prodaju koje treba kupiti do 23. novembra 1978 god. jer se iste neče prodavati na ulazu.
Cena ulaznice 15 dolara po osobi u koju je uključena: bogata večera i neograničena količina piča.
ZA SVA OBAVEŠTENJA I RESERVACIJU STOLOVA OBRATITE SE NA NAVEDENE TELEFONE OD 6 DO 10 NAVEČER
S. Dukič 387 5612 T. Susovič 877 1024 S. Stojkovlč 309 3020 J. Kulik 337 6149 L. Dubočanin 579 2372
D. Sapundljev 877 2092 I. Miloševski ,391 6383 B. Trakov 850 8779 M:_Glavonjič 547 8668 A. Jo vič ' 311 7729
R. Mugosa D. Žižič I. Sršen I. Horvat M. Petrusanec K. Klasev
89 6123 56 2212 465 5997 97 6840
78 2004 Geelong 99 178 Geelong
Objavljujiiči i Vaše pismo, dragi čitaoče, gosp. Stanko-viču, ne možemo a da ga ne propratimo sa nekoliko naših opaski.
1.	Drago nam je da je Vaše mišljenje veoma visoko kada je u pitanju kvalitet i informativnost ovoga lista. Takode, delimo Vaše oduševljenje koje ste osetili pojavom jedne nagradno-kultnrne akcije kao što je bila akcija KUD Njegoš i Naših Novina. Ideja vodica i predlagača i nas bila je da se naši ljudi iskažu i dokažu ne samo snagom svojih miši ča i poslušnošču, več i -PAMEČU, što je protekla akcija i dokazala i pokazala.
2.	Iako se u mnogo čemu slažemo sa Vama neki delo-vi Vašeg pisma (koji odraž-avaju Vaš lični stav) malo kolidiraju sa osnovnom ide-jom akcije, a i sa onim kako se akcija odvijala: Pre svega ona nije bila namenjena SAMO CRNOGORCI-MA, več svim čitaocima Naših Novina bez obara na veru i poreklo; zatim, kaže-te: "plačljiva baba" da Njegoš nije bio. Naravno da nije, ali je on bio dubo-ko osečajna osoba i onda kada su njegove reči oštre i opore, izmedu redova suze teku. Njegoš je bio duboko humana, osečajna i lirska duša. Mnogi radovi objavljeni u okviru protekle akcije samo na prvi pogled su "plačljivi", oni- u sušlini imaju svoju poruku koja je visoka i vredna.
Lako je biti oštar, ofanzi-van, pa ako hočete i grub -čovek koji zna da plače, čovek koji može da plače je - ČOVEK. Pa, ako naši čitaoci, autori radova nekada i , plaču, dozvolimo im taj di-vni trenutak prepoznavanja čoveka ... dajmo im malo prostora da mogu da plaču, jer plakati je ljudski (da U životinje plaču, Gosp. Stan-koviču).
3.	Iako su Naše Novine privatno vlasništvo, namenjene su svima - one su neza-visni demokratski list što pokazuju i tekstovi različitih pogleda koje objavljujemo u našim stranama.
A, ako bi polazili samo od Vaših shvatanja značilo bi da bi se nagrade trebale dodeliti samo Crnogorcima, ili samo onim autorima koji su pisali o Njegošu. Medut-im, akcija je bila daleko šira i nagradeni su svi oni radovi koji su po oceni žirija zaslužili priznanje bez obzira da li je tematika bila
0	Njegošu, Crnoj Gpri ili bilo čemu drugotne.
4.	Vi se oduševijavate ra-dom Gosp. Ljuba V asova -Vučuroviča. I mi. Zbog toga je i dobio dragu nagradu. Ali, treba reči, prvona-gradeni radovi su ORIGINALNO STVARALAŠTVO (proza i poezija), a drugo-. nagradeni rad je jedna vrsta
"diplomskog rada" o Njegošu napisanom na osnovu hiljade materijala. Dobro je napisan i zato je i nagraden.
5.	Verovatno je najbolje da polemiku oko nagrada završimo o vi m kratkim osv rtom, nadajuči se da če naredne godine žiri ploditi
1	želje i mišljenje čitalaca mnogo više nego što je to bio slučaj ove godine.
Tri puta Ura!
Poštovano uredništvo, Tri puta ura, za novog urednika "Naših Novina". Bez kurtoazije govorim to, jer pozivaj uči dijapazom pogeda na život, uvaženog i priznatog g. Gavriloviča možemo očekivati, radikalne promene u listu.
Još na početku, se oseča pedantnost i sredenost kao novootvorene rubrike. Zato poštovani prijatelji, prihvatimo bez rezervno 'Naše novine", neka one budu svakodnevni posetioci Naših domova, jer čemo samo u njima nači sve, od privrede, nauke tehnike, zdravstva do športa. Toliko o oceni lista u rukama novog urednika, a sada pre nego što preden na pitanje uredništvu, dozvolite mi da isp-ričam jedan dogadaj.
Pre dve nedelje sam poset-io Kanberu, pa se po povr-atku, sretnem sa jednim po-znanikom, našim čovekom. Razgovor smo započeli baš o mojoj poseti, prestolnici Australije. Sagovornik me je pažljivo slušao dok sam ja nabrajao, šta sam sve posetio i video. Dabome kao jedan Srbin, obišao sam i našu pravoslavnu crk-vu Sv. Dorde, razgovarao sa umetnikom koji radi ikone u istoj. Starina od 83 god, me je oduševio, ne samo svojim delima na zidu več i kao čovek, kao prijatelj Srpskog naroda. Tada me je moj sagovornik preki-nuo primedbom. "Sve je lepo što si video ali za ovo poslednje si badava izgubio vreme". Poznavajuči ga kao komunistu i ateistu, pr-; imedba me nije iznenadila, j ali ga ipak upitah kratkim' a zašto?" "Pa veli on" to slikarstvo bi jedan naš likovni kritičar nazvao kič, šu-nd, i jedva da je vredno za dečije crteže". E ovo je bilo previše: "Uh, uzem ti tog kritičara, skočih ja, pa za zašto oh ne uzme kičicu u ruke, i da u ležečem položaju na plafonu crkve, sa 80 i kusur godinama radi "Kosovski boj". Ja bih Vas zamolio, lično radi informacije na čitalaca da se potrudite i pronadete šta kaže stručna kritika po pitanju rada ovog umetnika u crkvi Sv. Dorde. Ukoliko isti sud ne postoji, biču zadovoljam vašim osvrtom, nadam se
korektnim.
Hvala na prostoru, hvala na odgovoru i do čitanja Vaš Nick.
Poštovani gospodine Nikl
Najlepše se zahvaljujemo na Vašoj pohvali koje su veoma retke ljudima koji rade na poslovima javnog informisanja, radiju, televiziji ili novinama.
U odgovoru na Vaše pitanje o kritici umetničkog rada u pravoslavnoj crkvi Sv. Dorde u Kamberi, nismo bili lenji i šaljemo Vam sledeče podatke;
Zadnjih osam godina gospodin Karlo Matzek, star 82 godine po zanimanju profesionalni umetnik-slikar, radio je sve uljane radove u ovoj maloj i lepoj crkvici. Gospodin Matzek koji je roden u Austriji, poreklom Čeh, studirao je Umetničku akademiju u Berlinu još u vreme Kajzera Viljema.
Tokom svoje duge i plodne karijere nagraden je sa osam zlatnih medalja za svoje uljane slike na internacionalnim izložbama u Moskvi, Čikagu, Njujorku, Parizu, Meksiko Sitiju, Bu-enos Airesu, Rimu i Berlinu. Gospodin Matzek je proslavljeni slikar bojeva i religioznih scena. Zadnjih dana je završio ogromnu panoramu Kosovske bitke kao i boj na Konstantino-polju, koji je radio još veliki italijanski slikar Rafael 1500 godine.
Ostale slike predstavljaju originalne freske kojih ima veoma malo ovde u Aust-raliji.
Prošle godine je australi-jska vlada zatražila da ot-kupi ovu crkvu i konzervira je kao istorijsku vrednost umetnosti koja se ranije nije radila u ovoj zemlji.
Skoro svaki turistički aut-obus koji prode kroz Ka-mberu stane, kako bi posetioci mogli da vide nešto iz bogatstva srednjevekovn-og vizantijskog slikarstva.
Pošto je srpska zajednica u Kamberi prilično mala sav prihod od turista i posetioca troši se za kupovinu boja koje se uvoze čak iz Ho-landije i verovatno če trajati stolečima.
18 fi
>
£
m
O
> © §
I
C«
Tvojim sam očima gledala, Ko slijepac putniku ruku ti dala, Da češ nestat sa mog horizonta, U to nikad nišam vjerovala.
Bijo si moj idol živjeh u stilu tebe Plakala sam oči su mi ostale bez vida, Sad te tražim rukama svugdje oko sebe, Kako češ živjeti kraj toliko stida?
Ja ne tražim kristal u gomili stakla, Niti zrak sunca na oblačnom danu, Ja samo želim istinu da kažeš, Zašto si me u bespuču ostavio samu?
Na čijem krilu od sada da plačem Kome da pjevam, kome da se jadam? Kad tebe nema kome da podem Kome širiti ruke, kome da se nadam?
Zvijezdom sam te svojom zvala, A danas je više na nebu nema, Moj život je zauvijek izgubio značaj, Želim živote da prodeš što prije, Prolazi i krupnim korakom koračaj.