5: štev., 1 p°«nin» plačana v flotovini. v Ljubljani, nedelja 1. februarja 1925. -—Di" Leto V. GLASILO NARODNO - SOC1JALISTIČNE STRANKE. [ Itacdniltv« la OniKt It f, lav«. Izhaja vsako soboto. naročnin«: za huemstvo 6 Din, za inozemstvo 8 Din. lascrati se računajo po velik »a ti. msmx=3sas=: »tTJi v «glunera Mn. 10 3 Dr. Pivkova kandidatura. Kot politične Jiijetie so se zagrizli v kost, ki jim ni bila vržena z notico v >Novi Pravdi« glede dr. Pivkove kandidature. Zgražajo se nad tem, da smo citirali »Stražo«, zgražajo se nad tem, da je bil notici, ki piše tudi o dr. Markoviču pridejan stavek, iz katerega še ne sledi, da mi smatramo rušenje avstrijsko fronte za nečastno nacijonalno zadevo. Če je pa hotel ta ali oni iz umazanih namenov vendarle izbrati v nojas-no Stilizirani notici, da smo se pregrešili proti akciji dobrovoljcev, potem bi se pa moral položiti roko na srce in se trezno izpraševati, ali je sploh mogoče, da bi naš list lahko hote zagrešil najmanjši nacionalni greh! Ali ni bil naš list vedno v prvih vrstah med onimi, ki so neustrašeno in z idealizmom nosili prapor čiste jugoslovanske ideje? Ali niso v naših vrstah oni, ki so bili ob ustvaritvi naše države bili krva-‘ ve boje s prevratnimi elementi v delavnicah, v tovarnah, po shodih, na cestah, po železnicah itd.!? Ali niso v naši stranki na odločujočih mestih politični preganjanci, ki so presedeli dolga leta po avstrijskih ječali in internacijah!? Ali ni naša stranka nastala in ob3toja še danes izključno le zato, da se bon za blagor domovine in proti vSlovenskem Narodu«, da je »politično naiven«. Pa bo res tako. Drugače bi ne bilo mogoče, da je postal naenkrat sotrud-nik »Slovenskega Naroda-;, tistega lista, ki je svojčas denunciral jugoslovansko omla-dino lista, ki se je prav 7. Vidmarjevimi besedami za časa Avstrije »solnčil v milosti cesarski, serviral udanostne brzojavke« in podobno. Gospod Vidmar bi kot dobrovoljec pač lahko našel dostojnejše mesto, da bi se vadil o tem, kako se vrže stranki, kateri se je prišteval — poleno v hrbet. Pri presedlanju, g. Vidmar, ni treba polen, posebno taka so neprimerna, ki ne — zadenejo! Upamo, da bodete to kapirali, če preje ne, pa takrat, ko ne bodete voč • politično naivni«! F. B.: „Naciionalni“ blok. F. B. •• V imenu NJ. V. kralja. •• Tako s« razglašajo pri nas sodne razsodbe. V imenu N. V. kralja je odločil banski stol, da se oprostijo dr. Maček in tovariši preiskovalnega zapora in se “branijo iz svobode proti, vladni obtožbi, režim pa jih zapira po pbliciji. V imenu N. V. kralja razveljavljajo sodnije policijske zaplembe ln ustavitve likov; toda režimski organi preprečujejo nemoteno naprej izdajanje vladi •nevšečnega časopisja. V čl. 142 ustave fi-tamo: »Za izvrševanje te ustave naj skrbe predsednik’ ministrskega sveta in vsi ministri.« Pod tem ukaždm stoji lastnoročni podpis N. V. kralja. Čl. 13. ustave pa se glasf: Tisk je svoboden« in, ko je nas*wl zabiv • njene tiskovine, nadaljuje: »Toda v teh primerih mora oblastvo v 24. urah po izvršitvi prepovedi izročiti stvar sodišču, lo pa mora istotako v 24. urah potrditi ali razveljaviti prepoved.« Ponovno pa se oblastva niso ozirala na jasno določilo zakona ter se bore malo nemila za pr&vdorek sodnije. V čl. 252. zakona o civilnih uradnikih ln ostalih državnih uslužbencih stoji pravtako: >Vsem Našim ministrom naročamo, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem ... CL 249. pa se glasi: »Prejemki po tem zakonu se urede z državnim proračunom, pravica do njih pa .teče državnim uslužbencem, ki se prevedejo, od dne 1. oktobra 1923.« Leto dn! so že državni, uslužbenci kategorizirani, a niti enemu se še ni nakazala razlika v plači od 1. oktobra 1928. Z ukazom N. V. kralja se povišujejo predčasno izraziti režimovci v položaje, ki jim ne pripadajo ne po kvalifikaciji, ne po službeni dobi itd., itd. To so samo nekateri primeri, ki pa prikazujejo režim v jasni luči. Prišel je na neparlamentaren način na vlado z geslom: »Za monarhijo in dinastijo!« da ruši monarhijo in taji kralja... Monarhija in republika sta državni obliki, ki se v bistvu razlikujeta, da stoji na čelu monarhije suveren, ki podeduje oblast po očetu, v republiki pa predsednik izvoljen od naroda na po zakonu določeno dobo. V obeh slučajih sta krmilarja vidna zastopnika državne enote na zunaj ter posredovalca v notranjih sporih. To je njuna najvažnejša, a tudi najodgovornejša uloga. V parlamentarni monarhiji in demokratični republiki jima je težavno stališče olajšano s tem, da podrejata pri posredovanju svojo voljo volji večine. Ako je postala ta iz kateregakoli vzroka dvomljiva, se razpišejo volitve. Tako se nahajamo tudi mi danes sredi volilnega boja, ker je dobila v roke vlado manjšina pod pretvezo, da so se zlasti pristaši g. Davidoviea izneverili prvotnemu svojemu programu ter ne uživajo več zaupanje naroda Režim ve, da je ta trditev jalova m brez podlage in se boji poraza pri volitvah. Zato krši javna določila zakona, da omaje vm> naroda v vrhovno državno avtoriteto — krono. S tem širi med narodom propa-gjndo /.a republiko. Namen je prozoren. Da podpre lastne partizanske interese, je treba zaplesti krono v konflikt z narodom. Oni. ki najbolj glasno prisegajo svojo zvestorio kralju, agitirajo s protizakonitim postopanjem najbolj vneto za republiko ter izzivajo antimonarhično gibanje, da pritegnejo krono iz nevtralne posredovalne vloge na svojo stran. Čudno je, da nasedajo zlasti Hrvati tej predrzni igri. Vprašanje monarhije ali republike se trenutno ne da rešiti brez krvave revolucije in brezbrojnih človeških žrtev. Je pa tudi za enkrat postranskega pomena. Predvsem je treba odstraniti iz mesta one, ki so se vrinili med narod in kralja, ki ga odtujujejo narodu s slabimi informacijami in protizakonitimi ukrepi zasledujoč s tem lastne, sebične namene. Volitve dne 8. februarja bodo ovrgle zadnjo lažno pretvezo režimovcem. Ne dajajmo jim v roke novega orožja za nova nasilja! Iz tega vidika naj odloča volilec na volišču! Grožnja z diktaturo in ponovnimi volitvami je bluf, s katerem hoče režim izsiliti večino, da odobri post festuui zlorabe- in korupcijo. Tega vsega se nam ni bati, ako se odstavi iz dnevnega reda za sedaj 'brezpomembno vprašanje Sanje republike in monarhije. »Naj se umakne iz ospredja režim, ua vidimo kralja, da vidimo državo!« — 'Besede dr. Markoviča na sestanku dne 17. januarja 1925. Niso si mogli izmisliti bolj lažnjivu-ga naslova za koalicijo K. S. s Pribiče-vičevo frakcijo pod katero firmo se skriva zloglasni PP2 režim. Pa si oglejmo nekoliko od blizu obe stranki tudi v na-cijonatnem oziru- Dokler je krmilil državo homogeni radikalni režim pod Pašičevim vodstvom se je opira! na Nemce, Madžare, džemi-jetovce, Arnavte, sploh na vse narodne manjšine v kraljevini iit jim delil koncesije, da so se Nemci javno bahali po časopisju, da tvorijo jeziček na jugoslovanski tehtnici. Kenan Zia je lomil kopja za radikalno partijo v južni Srbiji in strahoval prav po turško nasprotnike. Takrat sta polnila i - Jutro« i »Reč« kolone z raznimi izdajstvi naci-jcnalnih pridobitev. Morda pa je baš Pribičevičeva sku-piim v bloku predstavnica nacijonalne misli? Koliko je našim Žerjavovcem vrena narodnost, smo imeli cel čas priliko opazovati. Videli smo, kako so razumeli nacijo n alizirati različna podjetja in kako so se družili ob priliki volitev z Madžari in Nemci, ako jim je le obetalo dobiček. Videli smo demokratske advokate v številnih slučajih zastopati naše najzagrizenejše naeijonalue nasprotnike proti nacijonalno neoporečnim ljudem. Še nam ni izginila iz spomina afera z Mežiškim svincem ob času, ko je obračala vsa Slovenija v upu in strahu svoje oči v bedni Korotan. Mar niso baš naši samostalci priklicali iz Švice nazaj najljutejšega avstrijakun-ta in Srbofoba dr. Šušteršiča? Mar ni ta najvnetejši hlapec Habsburgov sedaj v največji milosti pri g. Pašiču in najintimnejši prijatelj Žerjavov? No in koliko je manjkalo, da ni postal bivši >Herzog von Krain« celo — minister v današnjem kabinetu »nacijonalnega bloka«? RLsuni teneatisi, amlcik Pribičeviču so Hrvati in Slovenci trn v peti. Ta fanatičen mož mržnje in sovraštva se ne ustraši ne laži, ne intrig, ne nasilja, ne brutalnosti, niti ne krvi, da se vzdrži na krmilu. Kaj njemu mar prosveta? Najboljše moči se odstra-njajo, ker ne trpi ugovora, ne kritike. Vseučilišča se škropijo s krvjo nedolžnih žrtev, družinska sreča se uničuje. Pribičcvič je vzgojil Radiča, on ga jača z izzivanjem in brutalnostjo in mu pridobiva z nasilnimi metodami od dne do dne več pristašev, da je postal Radič že pravcata nevarnost za obstoj države. Vse to se dogaja pod pokroviteljstvom g. Pa-šiča, ki si umiva kakor Pilat roke, češ: »Nedolžen sem nad krvjo onih žrtev.« Nacionalni blok. Lažnjiva fraza, kakor je lažnjiv, neodkrit in zahrbten režim PP2. Nacijonalizem se ne da ločiti od so-cijalizma. Le tam, kjer se narodu po večini godi dobro, kjer vlada prava državljanska svoboda in pravica, le tam se more razvijati tudi trajni nacijonali-stični pokret, spoštovanje iu ponos do lastnega rodu, do nacije, le tam pro-cvitajo kultura in trgovina, umetnost in znanost. Vsak drug nacijonalističen pokret, ki ne temelji na socijalizmu, je brez trajne vrednosti. Res se dajo na trenutek razpaliti nacijonalne strasti ter energija posameznikov tudi z drugimi sredstvi; toda take vrste nacijonalizem je podoben plamenu iz slame, ki hitro zgori in hitro pogasne, ne da bi grel in ogrel kogarkoli. Morda pa odgovarja naziv nacijonalni blok saj v tem oziru zahtevam ? H. S. je bila skoro neprestano na krmilu. Vladala je vpirajoč se na različne skupine, tričetrt leta tudi sama državo. Rezultati šestletnega krmarenja so naravnost — piškavi. Pred parlamentom so se v tem času obravnavali, reci in piši: dva zakona in eden proračun! V ostalem pa smo se »fretali« naprej z uredbami in zakonskimi skrpucali na brzo roko. Ustavo si je kupil Pašič za težke milijone, pravi unikum v svetovni zgodovini! Zakon o državnih uradnikih je skrajno nesocijalen. Iz njega odseva namen vladajočih pritiskati s peščico dobro plačanih najvišjih uradnikov in na ostalo v bedi živeče čijiovni-štvo. Razven tega se ti obeta povišanje v najvišje stopnje le, ako si brusiš jezik in pete v prilog slučajne vladne stranke. Tako se goji politično -štreberstvo«, denuncijantstvo, zagrizeno strankarstvo. Partizan vladajoče stranke sme vse, saj ga ščiti stranka. Tako se vzgaja korupcija; šikane pa in zapostavljanje ostalih rodi delomržnost in malomarnost v službi. To so plodovi nesocijalnega sistema. Hrvati in Slovenci, ki tvorijo nadpo-iovično večino prebivalstva v kraljevini, so skoro izločeni iz vodilnih mest v diplomaciji, vojski, carini, pri državnih bankah i. dr. Vsa la mesta zasedajo z malenkostnimi izjemami Pašičevi prija-jatelji. K. S. je tako temeljito prečistila n. pr. vojsko, da ne nahajamo v njej med skoro 100 generali niti enega Hrvata ali Slovenca. Tako izgleda v praksi radikalna »enakopravnost«. Upokojenci, invalidi, vdove, sirote gladu jejo in se —ubijajo sami po celi državi. Brezobrestna posojila iz Narodne banke in državne blagajne eksistirajo le /.a gotove ladikalsko-demokrat-ske srbske kroge. Davki še do dane« niso izenačeni v državi. Stanovanjsko vprašanje se ne rešuje. Brezposelnost vladi ne dela težav. Bolnišnice, sirotišnice in druge socijalue naprave životarijo večjiel od prispevkov posameznikov. Za univerze, srednje šole,-gledališča, muzeje, javne knjižnice iu druga kulturna zbirališča ni denarnih sredstev. Nikdar jih pa ne manjka v — partijske svrhe. Nacijonalni blok je prav tako malo nacionalen, kakor je socijalen. Nacijonalni blok je skupina ljudi, ki pod pretvezo nacijonaliznui izkorišča in izžema na uprav ciničen načni narod v večji meri to-, v manjši tudi onstran Drine. Nacionalni blok, kakor ga predstavlja PPŽ režim, je kapitalistična oligarhija z istimi manirami in istimi metodami, kakor 'nam jih kaže zgodovina Francoske in Rusije pred revolucijo. Podpirati nacijonalni blok pri volitvah se pravi udinjati se najbolj brutalni reakciji v nacijonalnem in socijalnem, kulturnem in pravnem oziru. Poglejtmo si še šance, ki jih ima t. zv. nacijonalni blok pri volitvah! Težko je biti prerok in zlasti ni lahko presojati opoteče ljudske volje. V tem slučaju pa se ne bo lahko motil oni, ki je pazljivo zasledoval dogodite zadnjih let. Leta 1923. je homogena Pašičeva vlada izvedla volitve. Imela je vso vladno moč in vsa sredstva države v rokah. Bili smo priča, ko so radikalni listi z velikim pompom oznanjevali pred volitvami urbi et orbi, da računa radikalna stranka na 180 do 200 mandatov. Po radikalnih shodih so njih prvaki javno razglašali, da je R. S. nadpolovična večina v zbornici zasiguraua. Dejansko so imeli takrat radikali največ izgledov, da dosežejo majoriteto. Izredna dobra letina in srečna Stojadinovičeva deflacijska politika je v kratiti dobi 'povzdignila mednarodni kurs dinarja in saj na trenutek ustavila notranjo draginjo. Ljudstvo nezadovoljno s ponesrečeno demokratske* financijsko špekulacijo in nasilno Pribičevičevo politiko je videlo baš .v demokratih glavne krivce razdora v državi in se je zlasti v Srbiji preori-jentiralo proti radikalom. O korupciji v radikalnih vrstah se še takrat ni nič pozitivnega vedelo. V srbskih pokrajinah so videli baš v g. Pašiču moža, ki bi s svojimi dolgoletnimi izkušnjami izvedel 'državo iž kaosa, ako dobi potrebno oporo. Zlasti pa so’ bili komunisti ogorčeni na demokrate, ki so povzročili zakon o zaščiti države in nasilni razpust njihovih organizacij. Ker ti pod lastno firmo niso smeli več kandidirati, so iz maščevalnosti skoro kompaktno volili radikale. Navzlic vsemu temu je dobila R. S. le 107 1. j. komaj dobro tnetjino vseh mandatov. Danes se je zasukal« kolo močno proti R. S. 13. Pašič si je pritegnil v pomoč baš onega Pribičeviča, ki ga sovražijo radikali morda prav lako silno, kakor ga sovražijo Hrvati in Slovenci. To je javna tajnost nacijonalne koalicije, ki jo radikali sami ne prikrivajo. Razpor v radikalni stranki med korup-cijonisti in takozvanimi radikali čistih rok se je po Pribičecičevem vstopu le še poglobil. Dogodki na beograjski univerzi kažejo, da obsoja srbska inteligenca v pretežni večini nasilne Pribi-čevičeve manire. Srbska mladina, bati-nana in preganjana od policije in žan-darmerije, užaljena v svojem ponosu, bo odpirala in odprla oči tudi srbskemu seljaku, nič manj ponosnemu, svobodo iu pravicoljubnemu. Srbi izpregleduje-jo. Oni spoznavajo prave krivce razsula v državi, razumevajo razpoloženje hrvaških mas, ko so ua lastnem telesu občutili Pribičevičeve in Maksimovičeve batine. Stari g. Pašič je nevarno bolan. Zdravniki mu pripisujejo le še tri do štiri mesece življenja. Njegov namestnik za vladne posle je g. Trifkovič; duša radikalne stranke pa je — korupcijonist dr. Laza . Markovič. R. S. ga ni samo ščitila pred sodiščem, temveč mu dodelila še glavno vlogo za dobo volitev. S tem pa si je izpodkopala zaupanje srbskega plemena. Kdor pa nima zaupanja ljudstva, -ta ne sme. upati na uspeh. Vsepovsod so se ljudje naveličali, povsod se oglaša od dne do dne bolj glasno klic po bratskem sporuumu. — . Ljudstvo čuti, da so glavni nasprotniki sporazuma gg. Pašič, Pribičovič in Radič. Morda ho H. R. S. S. vsled dogodkov iz zadnje vladne krize, ako jo ne bodo razpustili pred volitvami po zakonu o zaščiti države, še nekoliko napredovala. Gotovo pa je, da tudi Radičeva drevesa ne bodo zrastla do neba. Nikakor pa ne more doseči R. S. istega števila glasov, kakor ga je imela 1. 1923. Tudi srbski seljak ceni poštenje bolj kakor intrige, odkritost boli kakor zahrbtnost, svobodo bolj kakor Pribičevičevo brutalnost. Samostojni (demokrati morejo podpirani od radikalov v najugodnejšem slučaju obdržati svojo posest, nikakor pa ne napredovati. Samostalci so mojstri v intrigah. Nobeno sredstvo jim ni zadosti podlo, ako le obeta uspeh. — A preveč dobro jih poznajo množice, da ba jim še nasedale. Povsod pa se s« nahajajo koristolovci, »štreberji«, podkupljive kreature in* — slepi fanatiki, ki jim bodo dali glasove. Vsekakor pa celotni >nacijonalni blok« pri volitvah ne bo dosegel današnjega števila mandatov. Poznamo- slučaje, ko se izraziti vodilni pristaši »nacionalnega bloka« niso upali sprejeti stave na sto mandatov, dasiravno so zatrjevali, da jih bo najmanj — 150. Iz tega izprevidimo, koliko je verjeti pretiranim poročilom >na-cionalnega« generalštab«. Že danes je več kot gotovo, da bo v bodoči narodni skupščini PP režim v — manjšini. Sako vlečejo za im male otntolke. Sedaj za volitve je PP vlada odredila, da je določila Narodna banka 500.000 dinarjev za ljubljansko in 300.000 dinarjev za mariborsko volilno okrožje kredira malim obrtnikom. Posameznim obrtnikom se dovoli kredit do najvišjega zneska 5000 di-naifjfev. Formelnostij za pridobitev kredita so pa tako komplicirane, kot bi se šlo za milijarde, ravnotako garancijski predpisi. Najlepša je pa ta, da se dobi dovoljeni kredit v treh obrokih, torej mesečno izplačilo okrog tisoč dinarjev. Večina prošenj za kredit bo rešenih šele po 8. februarju. Namen oele kreditne akcije je torej samo ta, da lahko samostojni dniokrati vlečejo ta nos obrtnike tn love njihove glasove. Zelo dvomimo, če bo kateri izmed naših obrtnikov sedel ua lim samostojnim demokratom in se celo tako daleč izpozabil, da glasuje za režim, ki se celo norčuje iz bede malih obrtnikov. Edin odgovor malih obrtnikov jia PP švindel s krediti je ta, da pokažejo na dan 8. februarja figo skrinjici — »nacionalnega« bloka. Jlatiiualii 11“ laiali niso priznali. Glavni odbor radikalno stranke je imel 27. t. m. sejo, na kateri so razpravljali o »Nacijonalnom bloku« v Sloveniji, ki ga j« izumil g. Žerjav. Radikali «o sklonili, da nacijonalnega bloka ne priznavajo. Na Štajerskem je oficijelna radikalna lista dr. itavnikova in morajo radikali oddati glasove temu kandidatu. Dr. Pivka pa smatrajo za izključno dr. Žerjavovega kandidata. Za kranjsko volilno okrožje, kjer kandidirata gg. Zupanič in Sajovic, pa je storjen tudi sklep, da ta dva kandidata nista kandidata radikalne stranke, ker ju za to nihče- ni postavil in pqoblastil in da za radikalne vo-lilce ta Usta ni obvezna. — Vsi kandidati-radikali so pozvani, da prekličejo kandidature na listi nacijonalnega bloka in da to javijo volllcem, sicer se izključijo iz stranke. Ali ni to zares lep blok? Ali ni to znali, da se radikali in samostojni demokrati sovražijo kot pes in mačka, da drug drugemu že sedaj trgajo plen Iz rok? Ali ni to dokaz, da bosta PribiSevič in Žerjav že sedaj, na vsak način pa po 8. februarju pozvana' »napolje«? — Ali ni to dokaz,- da ti gospodje i>o volitvah nikomur ne bodo rezali več kfuha? Vse to je jasno! Zato bodo volilci 8. februarja nacijonalnemu bloku kazali fig«. Svita se okrog in okrog, svita se celo v Beogradu. Zato je ■ sigurno,- da pride na površje rešitelj Jugoslavije — gospod .Davidovih! Blok bratskega sporazuma in njegova ideja zmaguje! V boj za pravico In poštenje! Shodi In sestanki „BloKa oratsKcga sporazwmd. V NEDELJO 1. FEBRUARJA. V Litiji ob 10. uri dopoldne. V Šmartnem pri Litiji ob 7. uri zjutraj. V Hotiču pri Litiji ob 7, uri zjutraj. V Zagorja ob 3. uri dopoldne. V Kočevju ob 9. uri dopoldne. V Salki rasi ob 3. uri popoldtuk Na il»wmert t*> 16. 'tiri dbpoldne. V Predosljah ob 9. uri dopoldne. ▼ Šenčurju ob 8. uri popoldan. V Triiču popoldne. V Streh ob pol 8. url popoMna. ▼ Rača* oh "2. uri pepoMaa. V Nvwun mestu at 10. ari dopoldne. V PONDELJEK 1 FEBRUARJA. Na BMa ob 2. uri popoldne * hotelu »Lovae«. Na BlejaU Debrari oh 10. uri dopoldne. V Bfeamiei eh 10. uri dapolria«. - ■ V Bok BiUriei oh 1L uri dopoldne. V Mavčičah ob 1. uri pepoldao N« Trati popoldne. V Kranju oh pol & uri »Večer. V Drulortci ob 4. uri pepeldne. V Kamniku ob 10. uri dopoldne. V Kriftah dopoldne. Pri I*. Ani popoldne. T Šmarjah ob 7. uri zjutraj. T SOBOTO 31. JANUARJA. V Pri inskem pri Kranju oh 7. uri zvečer. ▼ TOREK JL FEBRUARJA. V BtraHSč« ob 7. uri zvečer. ▼ 8RBDO 4 FEBRUARJA. ▼ flkeijoKi ui-ožbt, pn raznih m.cijo-naliziranih« podjetjih, la sploh povsodi, kjer je kaj cvenka 1 lam je narodnost deveta briga. — Razburjajo se pa nacijonalnl poštenjaki radi par inseratov -nemških tvrdk v koledarju Jugoslovanske MaHbe. AB no M hoteli gospod}«) farizeji morda tudi Iz , v a* ega hipernacijonalnega »Jutra« nekoliko pomesti z inserati velenemikih in laških (trmV Sicer beli izguba tudi »nemškega cven-ka, toda gospodje, dajte dober zgled m žrtvujte nemško - nacljonalne gnile — na-eljonalnosti In doalednosti na ljubo. To nam bo potem m ieiponiralo! O« tega ne storit«, bomo primorani misliti, da ate dvakrat aacijonalistfi in prikriti fantasti I Ali W M bilo dobro, da pustite ®. Ribariča pri miru radi tistih par Inseratov? Ce pa Se aa vsak način nameravate zopet ponoviti •lične proceduro kot v zadevi dr. Ravnihar-8okel, potem ajllošite radi valih nemško-kapitelističntih svea vsa častna mesta pri narodnih organizacijah ter Se te aa to pričnite ogabno tekmo, s kntero skrunite niše kulturne organizacije. Bolje pa, da si le pravočasno premislite, da ne fcoete pozneje objokovali posledic svoje prsttraa* »nacijo-nalnooti«. Oreh dr. Ravniharja. V odgovoru na obrekovanja in zlobna podtikanja »Slov, Naroda* 'progtošn d*. Ravnihar: »J* vse MIIM, ne Knorete- mi blizu gospoda moja. Oreh, ki W mi ga kot poverjeniku «a j*WK>sodje mogel kdo očitati, M bil morda edino ta. da nem Ul v pomilostitev predlagal — * skl asistenci niso prišli do sape — morali so brez govorov iz Dravelj proč. — ln tako gre povsod 1 »Jutro« in »Narod« pa .pišeta o »sijajnih« shodih in izgledih. Se nekaj o pobalinih. Osamljena petorica poštenjakovlčev iz ljubljanske kazine si v sedanjem predpustnem času dovoljuje najrazličnejše nedolžne zabave in burke Ker imajo naši prijatelji dovolj denarja, — vsi vemo od kod, — privoščijo tudi drugim malo veselja S temi novci rekrutirajo v naglici četico ponesrečenih Švelcovih epigonov, ki so dobili od policije začasen dopust, in hajd — na Ravnihar ali Juvanov shod, kjer b svinčenimi zvončki in sličnimi igračicami, — echt svinec, bitte sehr! oznanjujejo v splošno zu-bavo vseh navzočih svoje veselje, da so se po naklonjenosti svojih protektorjev izmuznili roki pravice — do 8. iebruarjal Po 8. lebruarju pa bodo zopet med štirimi stenali sanjali o usodi svinčenega bloka, razbitih, shodih in akademikih pobalinih. In takrat bo konec vsemu prerekanju in razbijanju shodov! Voditelje bodo saprllt Zagrebški »Hrvat« poroča iz Beograda, da so dobile oblasti iz notr. ministrstva nalog, da aretirajo 7. febr. vse glavne voditelje opozicijonalnih strank ter jih obdrže zaprte do 8. februarja zvečer. — Ta Je pa dobra! Tako se opozicijo najlažje oropa za par tisoč glasov in odstrani kontrolo nad poslovanjem na voliščih. Murnov list ima prednost Novomeški republikanec Murn Je pričel jan. meseca izdajati svdj list. Prvič jo torej izšel ta mesec z označbo, da izhaja mesečno enkratno. Pa je vendar izšel sedaj že drugič brez policijskega dovoljenja. In je smel iziti, »Nova Pravda« pa je list druge vrste državljanov. — Zakaj tako? Zato, ker Muro služi Žerjavu, da ne bi dobil Prepeluh več glasov kot Žerjav, ker bi mu sicer snedel mandat. — Taki so »republikanci«, kaj ne g. Mum? Uradniška razlika plač. Vlada je prišla po dolgem iskanju denarja do zaključka, da razlike med starimi in novimi plačami ne more izplačati. — Denar so porabili aa volitve. Da se ne pozabi! Stankovič, predsednik UJU Je odločno nastopil proti koruplni E. P. vladL Svoje mnenje je podal javno in z dokazi podkrepljena Vsled Stankovičevega nastopa je pa poklical prosvetni minister Svetozar Pribi-čevid ves centralni odbor UJU k sebi ln zagrozil, da takoj premesti vse odbornike, če ne odstavijo svojega predsednika Stankoviča. Odborniki UJU — Srbi so se smejali Prebičevičevi grožnji, ker jim je v Srbiji že od nekdaj zasigurana stalnost namestitvenega kraja. Prihifievič Je videl, da mora svojo grožnjo poostriti, če hoče, da Ijo zalegla tudi pri Srbih. Pribičevič je dejal: V Srbiji velja šolski zakon, ki priznava učiteljem stalnost. Zapisano je pa tudi v zakonu, da se učitelja lahko premesti v tem slučaju, če ni dovolj učencev. Torej vas bom premestil na ta način, da bom skrčil razrede in potem postanete odveč in ste tudi premestljivi. — Pribičevič ni nikdar v zadregi, kadar se gre za cinično politično maščevanje. — Navzlic vsem groinjam »e pa Srbi — odborniki UJU niso udali Pribičevičemu terorju. Možato so ostali na strani svojega predsednika Stankoviča, ki Je kasnee demisijoniral samo zato, ker so se Slovenci in Hrvati odborniki UJU izkazali kot figarji in glasovali za nezaupnico po Pribičevičevem ukazu. Vse to ponavljamo z'to, da si tisto slov. učiteljstvo, ki še danes trobi s Pribičevičem v en rog, ne bo mislilo, da dobi od vlade po 8. februarju, ki gotovo ne bo P. P., nagrado za podpiranje terorističnega režima Res napredno in pošteno učiteljstvo pa mora obsoditi nasilje E. P. reiima in iti neustrašeno v hoj ta demokracijo in proti Pribičeviču. Svobodomiselno učiteljstvo mora 8. februarja ohso liti podrepnike Pribiiavita. Dr. Korun in Korunove! imajo karte, driav-ni uslužbenci pa aet Zakaj državni nameščenci te niso dobili prostih železniških kart? Zato, kar Koruna in njegove priganjače, ki so vsi v »e v januarju vrši ravno volilna borba in je dr. Žerjav skomandiral take karte za dr. Koruna ln njegove priganjače, ki so vsi v '/(rjavovi službi. Ti se morajo sedaj voziti s prostimi kartami, na agitacijo, da Je cenejša. Kaj ne ar. Korun? — Zato pa je nastopil v Ljub jani dr. Korun 8 posebno listo, ki ji je dal ime dr. Perič. Tako je hotel Žerjav, češ: dr. Perii bo dr. Ravniharju pobral nekaj glasov — in tako bo izvoljen dr. Mohorič. Zlato so proute ieleznlške karte in druge ugodnosti. Na Štajerskem Ima 14. * KlaitiO volilno skrinjico BloK DraisKesa spotozami Kazinski shod v Ljubljani 28. t m. so plačani priganjači nac. bloka priredili volilni shod za poštarje in železničarje. Z veliko agitacijo po uradih (med uradnimi urami), kjer so razsipali pozive za ta shod zlasti na železnicah in poštah pa tudi v drugih uradih in med drugim občin- j stvom so zbobnali skupaj nekaj radovednežev. Rečemo radovednežev, ker so ljudje mislili, da bodo sližali novico o izplačilu diferenc - med starimi in novimi uradniškimi plačami, na katere že težko čakajo uradniki in trgovci. Tl radovedneži so napolnili kazinsko dvorano do polovice. Poštarjev in železničarjev, za katere je bil shod namenjen, je bilo kakor poročajo poznavalci bore malo. Nastopila sta kandidata nacijonalnega bloka, ki nista povedala nič, potem dr. Kramer, ki je pobijal klerikalnega zmaja, potem neki Tavzes in Planinšek. Poslušalci so čakali mirno, kdaj pride na vrsto razdeljevanje uradniške diference. Pa to ni spadalo na dnevni red ln ni aktualno za g. posili-ministra, zato je odpadlo. Vsled tega je odpadlo tudi vse navdušenje za nacijonalni blok. Zborovalci bo se mirno razšli brez vsake nesreče. — Na uho pa so gospodje plahtači nekaterim zaupnim možem povedali da se bodo diference izplačale še pred 8. februarjem. Seveda niso povedali po katerem koledarju računajo. NeokuBttostt Neki ljubljanski list je pričel v tem volilnem boju z osebnimi napadi posebno na državne uradnike njemu nasprotnih strank. Mi smo naznanja, da je to prvič neokusno, drugič pa čisto pogrešeno. Saj je ie dosti sovraštva in gorja, ki je nastalo ravno vsled politične gonje napram uradništvu. Pustimo uradništvo v miru, zlasti v volilnem boju! Pustimo vsakemu svoje nazore! Službene pregreške pa Iznesimo na pristojno mesto! —- To naj hi upoštevali vsi Usti. Dajte denar za ublaii-te* stanovanjske oeae • Ljubljanska in mariborska mestna občina ima terjati od carinske direkcij« v Beogradu gotovo že vsaka po deset milijonov dinarjev na tlakarini (kakLrurina), ki jo v bana carinarnica po gotovem odstotka že od prevrata pobira od zacarinjenega blaga. Vkljub nebrojnim prošnjam pa pri-zuuete občine še niso dobile denar, ki Je bii zanje nabran. Ljubljanska in mariborska mestna občina morata iz rednih občinskih dohodkov vzdrževati ceste, mesto da bi v to svrho krile izdatke iz tlakarine, ki ae pobira pri carinarnicah. Mestnim občinam vsled ogromnih stroškov za vzdrževanje cest primanjkuje denarja, da bi lahko izvedle večjo stanovanjsko akcijo. Pomislim« same, koliko bi se lahko zgradilo aa 20 milijonov d.nartov. Ko je odločevala v Beograda Da-vidovičeva vlada je bilo že vse preskrbljeno, da se prizadetim občinam izplača od carinarnic pobrana tlakarina. Zaiibog je pa tik pred izplačilom Davidovičeva vlada padla — PP režim pa n.ma smisla za stanovanjsko bede in mu niti na am ne pade, da bi Izplačal občinam denar, ki je njihov. Metodo ln manevri 2erjavavM« aa daa velite*. Voditelji takozvanega narodnega bloka so zasnovali načrte, ki vsebujejo razne metode in manevre za njihove plačane priganjače na dan volitev. Namen vsega tega Je, begati omahljive volilce nasprotnih strank in jih celo odvračati od volitve. — Tako čujemo, da nameravajo v Ljubljani na dan volitev ob 11. uri razglasiti, da sta div Ravnihar in Juvan od kandidatur odstopila in da 5. skrinjica ne prihaja več v poštev. S tem hočejo dr. Ravniharjeve volilce še v zadnjem trenutku pridobiti za svojo listo, ali pa jih vsaj odvrniti od volitev. — Dalje se čuje, da nameravajo po deželi v raznih krajih gotovi plačani ljudje povzročiti požige in tudi na ta način volilce odvračati od volitev. — So to žalostni pojavi, neverjetni, a vzlic temu bo treba velike painje. — Glavno je, da l(judje nič ne verjamejo. Z« narodne socijaliste ni nobenega premišlja-nja in nobenih sprememb. V Ljubljani ostanemo pri kandidatni listi »narodne ta-jednice« dr. Ravnihar-Juvan, v kranjskem volilnem okrožju in na Štajerskem pa pri listah »bloka bratskega sporazuma« z nosilcema Ivanom Deržičem in di. Božo Markovičem. — Vse druge voatl bodo le grda tel Lep kandidat je Geza Hartner, mlinar in posestnik *i v Murski Soboti. Nekemu našemu somišljeniku je Hartner na vprašanje, zakaj kandidira, izjavil: »Jugoslavija je država, v kateri se da še nekaj zaBlužit (s korupcijo) !< Geza liartner je veren učenec PP režima. Hartner melje že mesec dni ktmetovalcem zastonj moko, da pridobi njiho počila prva pištola? Gospoda dvomljiva, ne postajajte objestni, ker sicer dobite prihodnjič za vašo nesramnost tako konkretne navedbe, da vam bo poSel vid in sluh. In svet se bo čudil, ko se bo vaša puhla laži-herojska čast valjala v lastnem blatu! Da bi taki notorični strahopetci, ki se vežejo danes že z vsako politično propalico, blatili ljudi, ki si nočejo mazati rok s političnimi lumparijami, bomo znali preprečiti ta vsako cena Znali bomo poskrbeti za način, da bo gospoda svoje dvomljive značaje in laiiherojstva primorana sama razgaliti pred sodiščem. Temu bahavemu hohStaplerstvu mora postati konec. Prav Ima pa »Slov. Narod« samo v eni točki svojega pamfleta, kjer patetično prisega. da smo se mi sami izločili iz čedne družbe, v kateri tiči gospoda v Sušteršiče-vem objemu. V družbi s propalicami, ki so izdali L 1914 snano krvniško okrožnico, pa ml res nimamo in ne maramo ničesar iskati Gospoda, če vam je ugodno v objemu gentlemana, ki je izdal zaporedoma svoj narod, svojo stranko, Habsburgove«, in tudi vas — slobodno vam. Nam se pa taka družba gnusi. VI sami pa že veste, da »gliha vkup fitrihac Ce pa vsled lastne nravstvene izprijenosti na vsak način čutite potrebo pljuvanja, potem pa prav krepko pljunite na vašo bivšo čast, placirano v svinčeni skledi in garnirano e značajem Sušteršnčeve kvalitete! Nam radi tega ne bo zastala kri v žilah. NOVMCE m vestnim „ Litija priredi v gostilni pri •Oblaku« v soboto dna 14. tebniairja, kakor vsako leto »maskerado«, na katero te f-edaj vljudno vabi vse člane »Bratstva«, somišljenike, kakor ostale ljubitelje zabave. Bogat spored, kateri se naknadno objavi. »Brititm Zagorje Je Imelo v'nedeljo dne 18. januarja 1925 ob 15. (S.) uri svoj III. letni občni zbor. Predsednik brat Viriko Drolc otvorl občni zbor, pozdTavi vse navzoče: aastopnlka načelstva podnačelnika R. Juvana, zastopnika skavtske organizacije b. Zorca, zastopnika a i. o. NSM R. Sedej-*, dalje zastopnike bratstev Litije, Loke in Kotredei. Potem -so bili prečitani sledeči pozdravi: brata Brandnerja iz Maribora, br. Ivana KerSntka iz Knjaživaca ter ic Zagreba od br. dr. 'Ivo Politeo ter NSSZ. Poro-ČUa, -ao bila na dnevnem redu so kila enoglasno odobrena. Br. R. Juvan, podna-čelnik NSS pozdravlja občni zbor v imenu NSS in oriše moč Češke ml. org. Pohvali delo vseh funkcijonarjev društva in jih bodri k nadaljnjemu delu. Nato je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik br. Vinko Drolc; podpredsednik br. Medved Andrej; tajnik br. Ludovaj Ludvik mL; blagajnik br. Kovač Jožka Odbor: br. Mlakar Ludvik, Knipec Silvo, Bostlč, Savšek Mirko, Bazel Alojzij, Keršnik Alfonz, Gruden Franjo, Juvan Franjo ml., Jesih Josip. Nam. odb.: Keršnik Alojzij in Senica Kristina; raS. pregL: Keršnik Franjo, Bostič Draga — Ob koncu občnega zbora poživlja vse navzoče br. predsednik k aktivnemu sodelovanju v društvu delavske mladja*, ker le v njej je bodočnost naroda. — Zopet odstavljen župan. — Na Viču pri Ljubljani je okrajno glavarstvo odstavilo tamošnjega župana Galeta, ker ai bil demokrat — Moka se draži. — Pravkar čujemo o podraženju moke. V kratkem času je šla cena tako rapidno kvišku, da smo priromali od 20 že na Sl kron za kilogram. In to pri dviganju vrednosti našega denarja. Denar pridobiva na vrednosti zunaj, doma pa narašča draginja, taka draginja, da je še ni bilo. — Ali ni to škandal? Ali je to gospodarstvo? Proč s takimi gospodarji, že pri teh volitvah pomedimo, ker sicer nas bodo v enem letu slekli do nagega! — Vpoklie rekrutov 1925. — Vojna okrožja so izdala razglase o vpoklicu rekrutov rojenih leta 1904, ki so bili na lanskih naborih potrjeni — Na te razglase opozarjamo vse prizadete. Razglasi so nabiti na občinskih deskah in so iz njih razvidni vpo-klicni termini za posamezna krdela. — Vojaški nabori. — Prihajamo na stare običaje, da se bodo vojaški nabori zopet vršili spomladi. Kakor se doznava. se tako prično nabori že letos. Za letošnji nabor se morajo pri pristojnih županstvih do sredi februarja zglasiti mladeniči rojeni v letih 1900, 1901, 1902, 1903, 1904 in 1905. Prav tako pa se morajo pri županstvih zglasiti do Istega roka mladeniči rojeni lfa 1907, ker so z letošnjim letom stopili v vojaško obveznost Odaotne morajo priglasiti njihovi sorodniki. — Nm pustni torek prično izplačevat naše oblasti invalidom novo pripadajočo podpora državnim nameščencem pa razliko med novimi in starimi plačami — Proste železniške karte. »Socijalist« prav akeeano prizna, da je dr. Korun od ministra Žerjava prejel proste železniške karte za svoje — ali bolje rečeno Žerjavove — agitatorje. Dobro, z odgovorom in m skesanim priznanjem smo zadovoljni. Sedaj pa bi si dovolili vprašanje, kaj je dr. Korun še dobil od g. Žerjava? To pa zato, da bodo znali socijalno-demokratski pristaši in drugi presojati, je-li. se »izplača« dati krogljico kar tako na slepo onim, ki s krogljicami verižijo. Interesantno je tudi to, da so si pri g. ministru Žerjavu pridobili naklonjenost tudi komunisti (namreč voditelji), To so oni, pristaši III. moskovske in-ternacijonale, ki so ■ bili vsled svoje »revo-lucljonarnosti« in ne vemo kaj še, doslej naši državi tako silno »nevarni«. Tudi ti so dobili proste karte — a pritiklinami. To povemo zato, da bo delavstvo informirano, da se bo prostih kart tudi posluževalo in da bo do 8. februarja premišljalo in prišlo tudi do zaključka, zakaj ni bilo mogoče s tvoriti enotne delavske fronte, zakaj so voditelji raznih internacljonal že pred prvimi pogajanji s narodnimi socijalisti 2’rjavovcem dali zagotovilo, da do,skupne delavske fronte ne bo prišla Trdno smo prepričani, da ni prišlo do enotne delavske fronte samo zato, ker so bila na poti Žerjavova korita. Delavstvo, obračunaj z voditelji in roli blok bratskega sporazuma. — >2egen« — 28. t. m. je tzfila po dolgem presledku zopet prva številka »Narodnega Dnevnika«, ki se je pa policijski oblasti tako dopadla, da jo je zaplenila. Pa to ni nič hudega ln nič novega. Mi smo dobili stava ker je bil list zaplenjen, torej smo bili prepričani o tem v naprej, ne da bi poznali Fantje naprel - korajia velja! Veteta prigodba za predpnst Takole ne je razkoračila veteran** tonjt s ponosnim nazivom »Slov. Narod«r — »Napredna dolžnost iwii|t Slovenca ja, na takoj!!! vstopi ia rimska »arkve in preatopi (seveda s obratno pošto) v pravoslavk Na ta junaški klic strahovito vznemirjenje po vseh faroviih črne Slovenijo, m zvonovi v visokih linah so bolestno zapeli. V Ljubljani pred rotovžem pa je poHeija na konjih naslanjala zvedavo množico, da Je napravila ogromen prostor muaiki dravske divizije in honorarjem, ki -so na magistratu svečano slačili sramotno obleko rimskega, suženjstva ta ae globoko pnfchAUi proti vzhodu. In prišli »o v svečanem sprevodu izpod starikavega portala sivega rotovža SJ.^sv. veliki rabin in mojster lože nacijcsmlanga orijenta, gospod Aloma, gg. Smola, Kuirut. Macafizelj, ata Narod, (ki so si brisali ^osno čelo In snežili zlate Spegle) in nepce-gledna vrsta Junakov ki ao ravnokar zdrobili glavo rimski kači Muzika je zaigrala Radeckimarš, — Ueher den Wellen ter Mlade vojake in sprevod se Je svečana pomikal med navdufeno množico proti ‘fari SentpeterskL Mimogrede mo bncniM g. Aloma Hrenov spomenik v umazano mlako Ljubljanice v vačaa spomin atovega junaštva. Pred laroviam £enipe terskim so g. Macafizelj zabrusili rimskemu 'falmoJštTu par grobih v obraz ter jim vrgli svoj krstni list pred" Aige. ‘Se treta«! Irinakov, ki •*n«Je tudi shode razbijati, je sledilo mogočni gesti gospod* MottfMljiKu Gospsde Bamberga ni bil# zraven, pač pa še eden, ki se spoanr 'flm svinses. In sprevod je šel dalje v smeri proti drugim farovžem hi tako dalje mimo velepodjetja Agromerkur, kjer ao prevrnili na ambulantno svečanost stane dva vagona koruzne slame in druzega cvetja. Nesreče ni bilo* le poleg krvave banke nasproti »Uniona« je aafcei neroden cucek med kolee-Je ad policije uhvačen mimogrede nek konjederec, ki se * je fle AriKe-tapeaHt na > ■ racijo živine, nego vsi gostje cele procesijo vknjr —---------- Prihodnje jutro m se ata prekadili ter a ntrakiei op-m, d* se 1* sanjali da je njihova naprednost še vedno rimsko omadeževana. In letali so od gospoda rabina do kurenta — in vsi brez izjeme so bili in so še zmerom rimsko napredni In še vedno so vsi zapisani v rimsko klerikalnih bukvah. In so šli še vprašat gospoda prota na dravsko divizijo, ali niso morda le kar vsaj na .tihem; vpisani v pravoslavnih bukvah in spoznani kot pravoslavno napredni? In dobrohotni gospod prota na dravski diviziji so pogladili lepo črno brado .ter ljubeznivo rekli: »Vi gospod ata ste že bili, če se ne motim, takole pred nekako desetimi leti na poskušnjo pravoslavno napredni. Ko pa ste takoj, ko je počil prvi kanon, zamenjali Vaš orden sv. Save s srebrno trobento, bo pa sedaj malo težko s pravoslavno naprednostjo. Ali ne bi še malo po čakali, gospod ata? Saj boste itak kmalu kdihnili in potem je že vseeno, ali ste pod zemljo rimsko napredni kot doslej, ali pa narobe. Ker Vas poznam kot značaj, upam da ae bo narobe; zdravo!« »Se nekaj, gospod prota,«. zajecljajo ata, — »kaj pa moji prijatelji gg. Aloma Smola, rahin, Kurent, ali so oni že Rpozna-nl v vaših bukvah kot pravoslavno napredni?« »Ne, ne, niso bili, — niso — in ne bodo nikoli; nimajo korajže k — odgovore gospod prota in se ljubeznjivo poslovijo. »No hvala bogu in majki božji; saj jih ni škoda teh širokoustnežev; dobro, da niso moje cajtenge potegnile samo mene, ampak še onih pet gobezdačev, ki nimajo korajže.« Sprnch und gteng — Ze veste, kanrt Narotajto „Novo Pravdo". vsebina — Policijski gospodje pa bodo imeli čast stroške »Narodnemu Dnevniku« povrniti, ker bo ovrglo sodišče konfiskacijo. Kaj pa na tem — saj g. minister imajo denar v šumah. »Narodni Dnevnik«: pa je imel brez stroškov izborno reklamo. Živijo svoboda tiska! Ljubljana. —- Sedaj pa še občinske volitve v Ljubljani I. — Gospod veliki župan dr. Baltič je 29. t m. izdal odlok, da se svoječasno brez datuma razpisane ljubljanske občinske volitve vrše 18. marca t. 1. — Rok za vlaganje kandidatnih list traja od 30. t. m. do vštev-ši 8. februarja, livula Bogu! Opravimo vsaj obenem, ko smo že pri volitvah. To pot so napravili Zerjavovci res nekaj pametnega in čisto po našem računu. — Kar naenkrat je dosti elektrike. — V Ljubljani občinski gerenti sedaj l*ar ponujajo elektriko. Razne stranke so dobile obvestila da jo dobe takoj, samo če jo hočejo. Kdor jo želi, naj se kar obrne na enega od gospodov gerentov (saj imamo tri), pa jo bo dobil. Elektrike je sedaj dosti, dasi ne vemo od kod!? — Pa kaj bi vpraševali! So pač volitve — in ribanja sem ter tja je dosti, zato mora biti tudi elektrike. — Najbrž dobe sedaj luč tudi oni deli mesta na periferijah, ki že tolikanj prosjačijo za elektriko iz varnostnih ozirov. — Pa to mora biti hitra sicer bodo volitve minule in elektrika nam bo zopet »zgorela«. — Rešite prošnji prizadetih iz periferij za cestno razsvetljavo! — Bolezni. — V Ljubljani manjka po šolah polovica otrok, ker razsaja škrlatinka in ošpice. — Pa to ni čudno, saj so otroci ponajveč nagi in bosi, ker jim starši ne morejo kupiti obleke in obutve. Kako naj oče s šestglavo družino, ki služi od rok do ust, obuje in obleče otroke, ko ne zasluži niti za eno obleko na mesec, med tem ko v drugih državah zaslužijo za štiri kakor pred vojsko. To je vzrok, da trpi naša deca, da hira naš rod. Maribor, Pirkmajerjeva stanovanjska anketa. — Prihod univerz, profesorja dr. Boža Markoviča in njegov nastop kot nosilec liste za bratski sporazum, je dr. Pirkmajerjevo maloštevilno gnezdo čisto spravil iz ravnovesja. Ugibali so, kako bi za zaključek volitev našli vspešno agitacijsko .sredstvo. — V tej zadevi so se spomnili na stanovanjsko vprašanje. Izvršitev tega volilnega manevra so poverili dr. Pirkmajerju samemu. Napravil si je velik načrt za časopisno reklamo, sam sebi si je stavil vprašanje, na ka-teram je tudi seveda tudi sam govoril. Kot vpliki župan bi bil moral dati to reklamo vsem listom na razpolago. A dr. Pirkmajer jo je dal samo svojima listoma. Ze iz reklame se je videlo od daleč, da kar Je resnega na tej agitaciji, je edino to, da si g. veliki župan želi na stroške občine in občanov zgraditi uradno poslopje. Vse drugo jo bilo figovo perje, ki naj pokrije pravi namen. V torek zvečer je vpregel policijo, da mu je raznašala pazpo po noči vabila na stanovanjsko anketa, sklicano žo za petek popoldne. Na dnevni red je dal toliko in takega gradiva, da bi bilo treba vsaj 14 dni časa za pripravo in najmanj en cel dan za razpravo. Na anketo je povabil tudi zastopnike ljubljanske trgovine in industrije. Ze iz teh formalnih pogreškov je bilo vnaprej jasno, koliko Je tej gospodi, ki se ves ta čas sploh ni brigala za to vprašanje, resno na rešitvi tega vprašanja. Na anketi je tajnik stavbne zadruge »Mojmir* predlagal, da se dnevni red omeji le na konkretne predloge, češ, da je iz raznih lalch anket že toliko gradiva predelanega, da bi bilo škoda tratiti čas. Bolj odločno je anketo obsodil generalni ravnatelj lesne družbe »Drava«, Križnič, ki je pred trema leti ustanovil društvo ^Mariborska gradbena akci ja«, ki pa Je morala prepusti ravno radi lenobe demokratov. Zato jim je ob tej pri. liki zabrusil v obraz, češ, »gospoda mi danes tu mlatimo le prazno slanw. — MoS je imel prav. KINO MATICA LJUBLJANA Kongresni trg H!o zapoved PompadurKe — Predavanje o gradnji ceneni* hiš. To nedeljo dopoldne se v mestnem kinu vrši nadaljevanje predavanj kreditne in stavbne zadruge >Mojmir<. Predava se o važnem vprašanju »Naš kapital in gradnja cenenih hiš<. Na praznik dne 2. februarja ae vrši istotam posebno predavanje za železničarje, poštarje ter druge večje skupine državnih in privatnih nastavljencev. Po predavanju sledi debata. Litija. — Kaj s« je zgodilo v Litiji? Pred kratkim se je vršila v Litiji narodna prireditev, na kateri se je pa prav živahno švabčarilo in to od strani ljudi, ki mislijo, da imajo vse litijčane v rokah. Nekateri li-tijčani so se seveda kopali v žarkih švabske milosti in jih ni niti ženiralo dejstva ds je prireditev sokolska. Nekemu delavcu p* to ni šlo v glava te predrznosti si ni mogel tolmačiti zaškripal je z zobmi in udaril. Prišlo je do neljube scene. Pa kaj mislite, kdo jo je skupil? — Švab!? O, ne! Tegu so vzeli gotovi litijski narodnjaki v zaščito, skupil pa jo je narodno zavedni delavec — na sokolskih tleh. — In taki ljudje strašijo okoli z >nacijonalnim blokom«! Tu nam prihaja na misel aferica z litijskim svincem. Čedna stvar! Ko se tudi ta pojasni, bo jasno vsakomur, kaj se je v Litiji zgodila UoliSin za mesto Ljubljana Za skupčinske volitve dne 8. februarja t. i je državni odbor v Beogradu določil za mestno občino ljubljansko 20 volišč. — Mestni magistrat sedaj objavlja zadnji razglas o teh voliščih. Volišča, kjer se bo glasovala se nahajajo v teh ulicah in poslopjih: L Volišče Šolski okraj (od Kodeljevega do Strossmayerjeve ulice v II. državni gim-nasiji, Štrosamayerjeva ulica št. 1) n* Poljanah. IL Volišče bolski okraj (ostali del in mogistratni okoliš do Tranče) v Mestnem doau. ID. volišče šentjakobski okraj (I. del do Florjanske cerkve) v Šentjakobski šoli. IV. volišče Šentjakobski okraj (II. del do Gruberjevega kanala) v mestni osnovni šoli na Prulah. V. volišče Trnovo v mestnem otroškem vrten, Cerkvena ulica št. 21. VL volišče Krakovo in L del dvorskega okraja do Cojzove in Rimske ceste (volilci A do L) v mestni šoli na Cojiovem grabnu. VL*) volišče Krakovo in L del dvorskega okraja do Cojzove in Rimske ceste (volilci M do Z) v mestni šoli na Cojiovem grabna. VIL volišče Dvorski okraj (II. del med Cojzovo in Rimsko cesto do Nunske ulice in Kongresnega trga) v držami realki. VIII. volišče Dvorski okraj (III. del med Nunsko ulico in Kongresnim trgom do Aleksandrove ceste) v mestnem dekliškem lieaju. IX. volišče Kplizejski okraj (med Aleksandrovo in Dunajsko cesto) (volilci A do L) v L državni gimnaziji v Tomanovi uliei štev. 10. IXjk) volišče Kolizejski okraj (med Aleksandrovo in Dunajsko cesto volilci M do Z) v I. državni gimnaziji v Tomanovi uliei štev. 10. X. volišče Kolodvorski okraj I. dol (med Dunajsko cesto in Kolodvorsko ulico) v justični palači XI. volišče Kolodvorski okraj U. de) (med Kolodvorsko ulico in Resljevo cesto) v ženskem učiteljišču na Resljevi eesti 10. XIL volišče Kolodvorski okraj III. del (med Resljevo in Vidovdansko cesto) v moškem učiteljišču na Resljevi cesti 10. XIIL volišče Kolodvorski okraj IV. del (med Vidovdansko in Ahacljevo cesto) v šoli na Ledini. XIV. volišče Vodmatski okraj v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi uliei štev. 2. XV. volišče Predkraji v vrtnem salonu gostilne Cešnovar na Dolenjski cesti št. 3. XVI. volišče šiška z Vodovodno in Hra-nilniško eesto volilci A do J v šišenski šoli XVII. volišče Šiška z Vodovodno i* Hranilniško cesto volilci K do P v šišenski mi. XVIIJ. volišče šiška z Vodovodno iB Hranilniško eesto volilci R do Z v šišeaeki šoH. potrebščine za OPALOGRAF (Preservat in Flxat) dobiš samo pri ft.ud. Baraga, LjubSjana, želenburgova ul. 6, I. nadstr., vrata št. 10. TAmmms TABORNIŠKI RKD. Zaupuost. Koristilo in lepo je, da »iiajo vsi molčati o važnih in festo naupnili razpravah zbora. Ako se zborujoči ne morejo zedinili, ima v rodu glavar, v župi načelnik, v zadrugi vodja, v Združenju starosta (v ailmi-nistrativnih in pravnih zadevah) oziroma načelnik (v tehničnih zadevah) pravico veta. to je odločujoči glas, ki je končnove-ljaven. ». VOLITVE. Volitve se vrše z javnim, ako ui sprejet predlog za tajno glasovanje. Za izvolitev kakršnegakoli funkcijonarja je treba nad polovične večine. Volitve v družini potrjuje rodov svet, volitve v rodu načelstvo zadruge oz. župe, volitve v iupi načelstvo Združenju. — AUo se članstvo ne more sporazumeti, postavi činitelj« prva višja inštanca. Volitve se vrše za dobo enega leta. člani posvetovalnega zbora so izvoljeni za stalno. 10. SPOL IN STAROST. Taborništvo-gozdovništvo j« za vsako starost in spol. Največji vzgojni pomen pvi ima za dečke in deklice, katerim tudi najbolj ustreza ves njegov program in organizacija. Vsekakor pa so v taborniškem programu tudi dragocene metode za vzgojo otrok in lepi elementi za osvežitev in izobrazbo odraslih. Zato se organizacija deli na več skupin in sicer: dečki od 7—14 let,— deklico oo V—14 let, dečki od 14—20 let — dsklice od 14—20 let, možje od 20 let dalje — žene od 20 iet daljo. Razen otroške dobe, ki je v družinah lahko mešana, so v ostalih dobah ločeni po družinah oz. rodovih. Nikdar pa ne smejo biti meSani. V načelstvu žup in Združenja so lahko moški in ženski funkcijoue.rji — Pri tein naj se gleda, da bi mesti glavarjev in vodnikov dobili starejši člani or., članice, da.si to ni baž pogoj. Stik med člani rodov na eni in načelstva na drugi strani bodi v resnici bratski; vsi, brez razlike spola in starosti, socijel-nega in činiteljskega slaiišča, se nazivajo bratje in sestre in se med seboj tikajo. Nagovor se glasi: brat vodnik, glavar, načel-»ik, la starosto se nagovarja: veliki brat starosta. 11. Udejstvovanje ua uovo sprejetih članov. Ko se novi član seznani z uašiin zakonom in ko ga zbor rodu sprejme, se prične pripravljati novinec za taborniški izpit, ki je podlaga nadaljnjemu napredovanju. 12. Izpiti. Nasi izpiti niso izpiti v splošno znaoem pomenu besede. Nočemo, da bi se tabornik naučil na pamet vse polno stvari, ki se pozabijo čez noč. Predelati mora najprej šolo taboriščnega življenja in dokazati poznanje prirode. To je prvo in glavno, da postane iz mladega človeka dober tabornik, spreten gozdovnik. Vse drugo je le formalnost. Tabaruiški izpit. Nov član, ki hoče postati polnoveljaven gozdovnik, mora dokazati sledeče /.nanjo: 1. Razložiti gozdovniški zakon in geslo. 2. Zapeti slovensko narodno himno. 3. Postaviti enostavni šotor. 4. Zanetiti ogenj in skuhati par preprostih jedil. 5. Izdelati lastnoročno in brez predlog« predmet umetniške vrednosti. (j. V taboru se 6 ur zadržati popolnoma molče. Priredi se večer pri taboriščnem ognju. Čuvar ognja ga zaneti in se mu pokloni s pesmijo. Vsi člani rodu posedejo v krogu okrog ognja, ki je naš simbol (čist, veselo plapolajoč, preganjajoč tertio). Kakor so vsi sedeži enako oddaljeni od središča plamenov, tako so si vsi okog ognja sedeči enakopravni in enako veljavni bratje. Nihče naj ne bo nad drugimi višji, nihče zapostavljen. Pod totem se vsede glavar rodu in vodniki družin, na nasprotno stran pa novinci. Poznanje posameznih točk izpita so pokazali že poprej praktično, sedaj samo št razlože zakon in polože obljubo. Obljuba. Eden izmed vodnikov čita obljubo (vsi vstanejo), ki jo novinci ponavljajo, stavek za stavkom. Zatem pristopajo zaporedoma k glavarju rodu in mu podajo roko .rekoč: iObljubljam!« Glavar mu odvrne: >Mir s teboj, brat!« Nato se vsak novinec, ki je položil obljubo, pobrati z vsemi navzočimi. Pri nekaterih rodovih se vpelje lahko tako-zvano »bratstvo ognja«, kjer si |«> dva in dva obljubljata pomoč v nesreči iu v ostalem življenju. Roke si podasta tiari ognjem in se pozdravita: >Pozdravljen, bral N — Slavnost se završi z narodno himno. VSE ZAHTEVA 00BR0 ZLATOROG /AILO s ZLATOROG ajinstveni morilec deklef. (Nadaljevanje.) Williamova nevesta je bila mehkega srca, ljubeznive nravi. Zbog ieh lastnosti ti je tudi vsaka tuja oseba kaj huro mogla pridobiti njeno zaupljivost. Kljub temu pa Jo sedaj namah objame občutek, ki je ne navdaja s posebno simpatijo do lepe tujke, da naravnost zoperna ji je, dasi si tegu nikakor ne more tolmačiti. Nehote napravi gesto kot da hoče vstati ter oditi. Tedaj |>a zagleda, da je mlada dama naenkra. vzela robec iz torbice in ga ualahko zdihujoč potisnila na svoj cvetoči obraz. Ellen se z tčiuleiia obrne k nji: »Kaj vam je, gospodična ’< ' vpraša Ellen. »Oh, inoj bog,« zdihuje lepa tujka, »naenkrat mi je postalo tako slabo, kar črno se mi dela pred očmi — oh — oh « Ellen se pomakne prav k nji; • ‘ujka nasloni svojo glavo na njena ramena, rekoC: * »Oh, tako slabo mi je. gospodična; oh, ne pustite me same, prosim vas za to uslugo!« »Ne pustim vas same,«' reče Ellen sočutno ter takoj pozabi na občutek, ki ]o je malopreje navdajal z neko mržnjo do te ženske. >Ali nimate nikogar v bližini, da ^a morem poklicati, da va»i pride i*eirtoč?< »Žal nikogar, liiiu uiojiii staršev stoji neposredno ob parku Ali, gospodiču*, i:e bi me mogli do tja spremiti, prav hvaležna vam bom za uslugo!«. »To prav ri»ia storim,« odvrne, ki uč opazi, kako se tujki sedaj za iskre oči V ču »-nem sijaju. Počasi se dvigne tujka s klopi, opirajoč se na roki Ellene, ter napravlja vtis, la s* ji telesne moči domala odpovedale, da brez opore sploh ne mor.i z mesta. >Opirajte nniuc1« >16 Ellen dobrosrčno. »Kam naj vas peljem.V Tujka imenuje cesto, ki se nahaja v neposredni bližini parka. Počasi se pomikata mladi dami po samotnem drevoredu. Tupatam tujka na lahno zastoče, vendar pa gre počasi naprej; kmalu dospeta do konca parka. Sedaj zavijeta v tiho ulico, v kateri se ima po navedbi tujke nahajati hiša njenih staršev. »Tamkaj, vidite, je naša vila,« reče namišljena bolnica ter pokaže idilično stoječe poslopje. »Gospodična, kako sem vam hvaležna za trud; ah, prosim vas, peljite me prav Priporočamo tvrdko Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika ca vede. Hojceoejii noknp nogavic, žepnih robcev,J brisalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, Jlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za Šivilje, krojače, Solingen Skorij za prikrojevanje in za obrezovanje trt. NA VELIKO IN MALO. v hišo, moji starši bodo neizrečno veseli, da se vam morajo osebno zahvaliti/ Elleni je nekam čudno pri srcu. Morda Je to slutnja pred pretečo nevarnostjo? Vendar pa ne siuša svarilnega glasu svojega srca, tomveč spremlja lepe tujko še naprej. Prišedši skozi vrt, ki leži pred vilo, obstaneta pred hišnimi vrati. »Oh, moj bog, tako slabo mi je,< zdihuje tujka. »Oh, gospodična, nič več ne morem stati, moj bog, oh — — —« V svojem sočutju odpre Ellen hišna vrata ter odvede svojo varovanko skozi vrata. Vrata se zapro za njima iu obe deklici stojita v aapol temnem, medlo razsvetljenem prostoru. Tedaj pa naenkrat zadoni Elleni na ušesa odmev porogljivega smelia. .Ellen čuti, da se ji je lepa tujka iztrgala iz rok. Koma] se dobro zave, kaj naj ta porogljiv smeh pomeni, ima glavo že ovito z debelim plaščem. Surove pesti zgrabijo nesrečno Ellen ter jo vlečejo proč — po stopnjicah navzdol, hreščeče se odprejo težka vrata. »Pomoč — pomoč!« kriči Ellen v svojem obupu. Zaničljiv smeh ji je v odgovor. Nepričakovano napadena, Ellen čuti, kako Jo vlečejo k steni, — ji nataknejo železne spone na levo roko, potem pa potegnejo plašč z glave. Ellen začudeno gleda okrog sebe; zdi se ji, da je vse, kar se godi okoli nje, prazne sanje. Opazi le še, da sta dva kot služabnika oblečena črnca ravnokar odhajala skozi vrata. Pred njo pa stoji lepa tujka, iz obraza Ji je Citati porogljivo veselje, da je ua lako lahek način dobila Ellen v svoje roke. »Ah, konečno se mi je vendarle posrečilo, da dosežem to, k čemur sem se odločila. Seda) ste moja jetnica, lepa Ellen Morris. Preje ne dosežete prostosti, doktor niso izpolnjeni moji pogoji.« Ellan strmeče motri prostor, kjer se sedaj nahaja in ki je podoben kleli iz golili kamenitili sten. Vsa oprava obstoji v siromašnem slamnatem ležišču ter majhni mizici. Majhno, močno" zamreženo okno propu-šča le medlo razsvetljavo. Ellen si še vedno ni na jasnem, če Je resnica, kar je ravnokar doživela. »Da, le oglejte si vašo razkošno opremljeno sobico,« vzklikne tujka ler se pri Tem strašno nasmehne, »kajpak pogrešate stolov, svilene postelje z mehkimi blazinami, ha-ka-ba — — baš Jo mi je v posebno zadoščenje, da se morate odreči vsaki udobnosti. Neizrečne muke vas še čakajo!« Po teh zlobnih besedah vzkipi v Elleni ponos hčerke škotske rodbine. »Res je, z grdo zvijačo sem zašla semkaj v la brlog, toda kaj sem vam napravila, da si —--------< Ellen naenkrat utihne, ker ji pade na um grozna misel, da je morda ta tujka celo zaveznica zloglasnega barona Hardyja. Pa ne da je ponovno parila v mreže tega pustolovca? Odloči se, da lioče v lem slučaju raje umreti kol postati njegova žrtev. Kaj kmalu pa uvidi, da se uahaja v zmoti. »Zakaj sem to storila? O. to je pa zaenkrat moja skrivnost. Vi mi niste ničesar žalega storili, lepa Ellen Morris, ne, vi ste la nedolžna žrteV, kljub temu pa morate okusiti najhujše gorje in trpljenje, ker Je to moja volja, ker- hočem to!« Sedaj stopi tujka tik nje. Prav lepi ste, moje ljubo dele, prav lepi, vendar |>a mislim, da se morem z vami glede lepote kosati, tudi jaz seui lepa in bom z vami v tem |H>gledu tekmovala.«: Ellen ua ta izzivanja zopet molči. >Tudi dobrega srca sle,« nadaljuje tujka porogljivo, »saj ste me velikodušno opirali, ko sem hlinila, da me je popadla slabost. Toda vaša velikodušnost vas je pahnila v propast. Sedaj ste v moji oblasti, katere se vam ne bo posebno lahka oprostiti.« Ellen se zravna kvišku in komaj slišno si ji izvije k pivi: i-Kakoršni so božji nameni z mano. laka usoda me bo doletela.-: »Tu vam nihče ne pomaga.« »Nekdo vendarle, bog mi bo pemagalk Tedaj ji tujka nenadoma pokaže hrbet, škripa,je se zaprejo težka vrata — uooga jetnica je sama! '*■ Kje jf Ellen? \VilIiam Mor.'is. j« skoro sam v svoji hiši na zapadnem obrežju. Podmornico je odposlal daleč na morje, da pobere zaklade iz ladje, ki se je nedavno [»topila ob norveški obali. In ker sla naravno šli mladi soprogi s svojima možema, je ostala njegova hiša precej prazna. Edino Jim in še eden izmed moštva na podmornici sta ostala pri svojem zapovedni-ku doma. Odkar Elize ni bilo več med živimi, se je Jim docela spremenil. Zvesto in udano je izvrševal naloge, ki -mu jih je poveril mož s krinko. Le s studom in gnusom se je spominjal svoje mrtve ljubice. Jim je bil tisti mož, ki je nosil Williamova pisma oskrbniku njegove !iiše v mestu. Preje tako divji, uporni mož je z veseljem storil vse, kar mu je ukazal njegov mladi gospodar. Ker si je VVilliam svest, da je Elleu vsekakor v skrbeh, če je po ponočnem sestanku z njo ludi srečno prispel v svoje pribežališče v Whitechaplu, jo s par vrsticami obvesti, da se mu ničesar ni pripetilp. Pismo izroči zvečer Jimu, da ga odnese na dogovorjeno mesto na vrtu njegove hi5e. Jim to koj odide in VVilliam ostane sani v svojih krasno opremljenih sobanah. Sedeč pri mki, razmišlja o svoji bodočnosti; tisoči načrtov mu roji po glavi. Pravzaprav pa mu gre po glavi le eno zanj zelo važno vprašanje, na katero ne ve pravega odgovora, če naj razodene Elleni svoje preteklost ali ne. čimbolj razmišlja o tem. tem bol] se odloča za slednje. Saj more z Elitno oditi daleč odtod v tuje kraje in ondi, kjer ga nihče ne pozna, živeti le nji iiv svoji ljubezni, da, ta rešitev se mu zdi najbolj ugodna. Zato se odloči, da čimpreje pokale glavnemu mestu hrbet ter da uživa neskaljeno srečo s svojo Elleno. Prav krasno in veselo bodočnost si slika v duhu, sanja o blaženih časih, ki jih bo preživel v objemu svoje ljubljene Ellene. Pri tem razmišlje-vanju mu čas hitro poteče. Nekam začudacio se vzbudi iz svojih sanj, ko zasliši, da se je Jim vrnil. Kot bi ga furije preganjale s tako naglico stopi Jim v njegovo sobo; ves začuden strmi VVilliam v zasoplega Jitna. Vse pisalne, risalne in Šolske potreSčine dobite najceneje v papir* ni trgovini Mn Biuic > Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica. Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov. Glasbene instrumente In potrebščine kupite najbolje ln najce-neneje pri M. MUŠIČ, Ljubljana, Šelenburgova 6 »Gospod,«.de Jim,-ko pride do sape, »v hiši, kamor sem nesel vaše pismo, se je moralo nekaj' pripetiti. Neobičajno razburjenje je vladalo v njej. In oskrbnik mi je izročil tudi pismo /.a vas, ki naj ga vam nujno zročim.« VVilliam osupne nad novico, ki jo je prinesel Jim. Po njegovem mišljenju je pismo brezdvoinno od Ellene. Pa ne da se je stanje tete poslabšalo, morda je celo že umrla? Naglo vzame Jimu pismo iz rok in na prvi pogled spozna, da mu piše stari oskrbnik. Hitro odpre pismo in ga prične čitati. Tedaj pa mu postane obraz smrtnobled, krik se mu izvije iz prsi, oči mu žare, telo mu skoro omahne. Ali je to resnica, kar stoji v pismu? Ne more verjeti svojim očem, zato čita še enkrat: Milostljivi gospod! Naša milostljiva gospica se je danes kot običajno odpeljala na izprehod proti Hyde-parku, loda se do te ure še ui vrnila. Ko-čijaž je dolgo čakal na njo, nazadnje preiskal ves park, vendar pa ni nikjer mogel dobiti milostne gospice. Policija je bila takoj obveščena. Smo v velikih skrbeli. Milostljiva gospa se je danes počutila boljše, toda prestani strah je njeno bolezen tako poslabšal, da si skoro ne vemo pravega sveta V zvesti udanosti M. Sampson. »Ellen izginila?« tarna VVilliam. Oh, to je njegovo delo, saj jo pustolovec zalezuje, gorje mu!« Jim stoji še pri vratih. Tedaj ga opa/.t VVilliam v svojem obupu. »Kdo opazuje Clifforda, kd« Hardyja?« vpraša Jima. »Bill in Jimmy.< Gospodarstvo. Ta teden Prejšnji teden dinarjev 100 5vlc. frankov stane 1180— 1174- 100 franc, frankov » 330 — 322-5 100 laSkih lir » 254-5 24805 100 Čeških kron » 180 95 182-10 100 avst. kron » 0.086 0085 100 ogrskih kron » 0085 0-0845 100 bolg. levov M 44-55 44 025 100 dolarjev » 6062-5 6005- 100 angl. funtov » 29295- 290325 Curltka bona. 28 jan. 22. jan. Švicarskih frankov 100 dinarjev j« stal« «475 8-55 100 franc, frankov » 2807 27 93 100 laških lir M 21-70 21-17 100 Čeških kron > 15-35 15 60 100 avat kron » 0-0073 0-0073 100 ogrskih kron » 00072 0-0072 100 bolg. levov » 3*775 3-75 100 dolarjev » 518— 513-75 100 angi. funtov » 24865 2477- Našim rodbinam priporočamo našo pravo domačo KOLINSKO CIKORIJO, izvrsten pridatek za kavo. Ogovoru! uradnik: Franja Rupnik. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani Izdaja konzorcij >Nove Pravde<. Franc Szantner Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 špecijallst za ortopedična in anatomlčna obuvala ln trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa popraylla. Krojačka FRANJA ŠEGA - BELE Ljubljana, Poljanski nasip 34, se priporoča cenjenim damam. Pozor. krnjaf, Šivilji. neJivilja! K») ti koristi kroj brtz pouka ? Z natančnim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobiS na željo ekspresno po pogti v KROJNI SOLI, koncesijonirani od ministrstva za trgovino in obrt. Ljubljana, Židovska ul. 5. Vsak mesec teCaji za krojače, šivilje In nelivllje. najboljši Skalni stnll so edino Josip Petelinu znamke ..Grttzner" Id Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev. Pouk v vezenju brezplačen. Ljubljana blizu Pralarnovaaa apomanlka za vodo. S BJ» |U1SBM lAOivN&aa eu|aoBi| ansiPnajMOM